19.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 271/30

Poročevalka

Lotta Håkansson Harju (SV/PES), članica občinskega sveta Järfälla

Referenčna dokumenta

Odprta in varna Evropa: doseganje rezultatov

COM(2014) 154 final

Agenda EU na področju pravosodja za leto 2020: krepitev zaupanja, mobilnosti in rasti v Uniji

COM(2014) 144 final

1.

pozdravlja namen Komisije, da napredek, ki je bil doslej dosežen na področju pravosodja in notranjih zadev, utrdi s pravilnim izvajanjem in učinkovitim spremljanjem. Hkrati poudarja, da bo zaradi tega morda treba sprejeti dodatne zakonodajne ukrepe, ki bodo spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, odpravili vrzeli in EU omogočili prožno odzivanje na nove svetovne izzive;

2.

poudarja, da se mora večja zavezanost spoštovanju temeljnih pravic, ki jo je sprejela EU, konkretno odražati na vseh ravneh. EU v skladu s svojo Listino o temeljnih pravicah nadaljuje in poglablja delo na tem področju, da bi ostala odprta in varna regija, ki temelji na vzajemnem spoštovanju temeljnih pravic;

3.

pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija razvila okvir za soočanje s sistemskimi grožnjami pravni državi v državah članicah, saj je pravna država, skupaj z načelom enakosti pred zakonom, pogoj za uveljavljanje in spoštovanje temeljnih pravic v EU (1);

4.

opozarja, da Listina EU o temeljnih pravicah določa tako univerzalne pravice, ki veljajo za vse, kot tudi posebne pravice državljanov Unije. Če naj bi zagotovili, da vsak posameznik tudi dejansko uživa vse te pravice, je potrebno obsežno sodelovanje več ravni, pri čemer imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno in aktivno vlogo, usmerjeno v prihodnost;

5.

poudarja, da je lokalna skupnost tista, v kateri se položijo temelji za vključujočo družbo, ki resnično spoštuje temeljne pravice, torej družbo, za katero so značilni enaka obravnava, različnost in zaščita tistih, ki to zaščito najbolj potrebujejo. Poleg tega se na lokalni in regionalni ravni najbolj jasno kažejo izzivi na področju pravosodja in notranjih zadev, posamezniki pa njihove posledice najbolj občutijo;

6.

podpira predlog Komisije, da se sprejmejo dodatni predpisi, ki lajšajo življenje državljanov ter prispevajo k rasti, pod pogojem, da se ne podvajajo, so učinkoviti ter spodbujajo čim večjo usklajenost in poenostavitev sedanjega zakonodajnega okvira. Boljša zakonodajna metoda prispeva h gospodarski rasti, saj lajša podjetniške odnose in vsakodnevno življenje državljanov;

7.

priporoča Evropski komisiji, naj se osredotoča na konkretne in pragmatične zakonodajne predloge, ki imajo zlasti v času vse hujših gospodarskih in socialnih problemov neposredne pozitivne učinke za državljane ter bi jim v praksi pomagali obvladovati težave, s katerimi se srečujejo zaradi gospodarske krize. Do teh težav prihaja zlasti v tistih manj razvitih čezmejnih regijah, v katerih se državljani pri izvajanju gospodarskih in socialnih dejavnosti soočajo z največ težavami;

8.

zato meni, da je potrebno skupno in odločno delovanje ter skupno prevzemanje odgovornosti na vseh ravneh; le tako bodo v celoti upoštevane temeljne pravice vseh prebivalcev. Delo na področju temeljnih pravic je treba razumeti kot dolgoročen in stalen proces. Soglasje o tem, kako je treba to delo izvajati, mora biti doseženo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Če različne ravni ne sodelujejo, lahko to izkoristijo skrajne, rasistične in ksenofobne sile, kar lahko ogrozi pozitiven razvoj EU kot celote;

9.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti na področju pravosodja in notranjih zadev osrednjo vlogo. Odgovorne so za izvajanje različnih delov veljavne nacionalne in evropske zakonodaje, oblikujejo in preizkušajo nove politične rešitve, podpirajo državljane pri uveljavljanju temeljnih pravic ter zbirajo informacije in izkušnje, ki so potrebne za nadaljnji razvoj teh političnih področij. Tako lahko veliko prispevajo k razvoju politike, od načrtovanja in izvajanja pa vse do spremljanja in ocenjevanja;

10.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti zato nepogrešljivi partnerji pri pripravi in izvajanju ukrepov na področju pravosodja in notranjih zadev. Zato poziva Komisijo, Evropski parlament in Svet, naj občine in regije obravnavajo kot polnopravne partnerje na teh političnih področjih in naj jim omogočijo, da prevzamejo svoj del odgovornosti;

11.

meni, da mora biti politika na področju pravosodja in notranjih zadev usklajena z drugimi političnimi področji EU. Pri tem opozarja, da je nujno boljše usklajevanje vprašanj, ki se po eni strani nanašajo na vidike pravosodja in notranje politike, po drugi pa na gospodarsko, socialno in zunanjo politiko EU, da se okrepi spoštovanje pravic na vseh področjih in doseže večja doslednost. Politike na področju pravosodja in notranjih zadev bi bilo treba usklajevati z gospodarsko in socialno politiko, ki jo evropski strukturni in investicijski skladi izvajajo predvsem v manj razvitih regijah, zlasti na področju izobraževanja in zaposlovanja. Poleg tega se strinja s Komisijo, da je treba politike na področju pravosodja in notranjih zadev vključiti v splošno zunanjo politiko EU, pri čemer je treba omogočiti okrepljen dialog in tesnejše sodelovanje s tretjimi državami ter ustvariti sinergije z drugimi političnimi področji EU (2);

12.

se zavzema za aktivna prizadevanja organov na vseh ravneh za varstvo in spodbujanje temeljnih pravic in svoboščin vseh ljudi. Lokalne in regionalne oblasti so blizu državljanom, zato so še posebej odgovorne za krepitev ozaveščenosti o temeljnih pravicah;

13.

poudarja, da temeljne pravice in svoboščine veljajo za vse ljudi, ne glede na spol, raso, barvo kože, etično ali socialno ozadje, posebne genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, političen ali drug nazor, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rod, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju je treba stalno posvečati posebno pozornost t. i. ranljivim skupinam, kot so otroci, priseljenci brez papirjev in prosilci za azil;

14.

meni, da je strateško komuniciranje o odgovornosti vseh ravni za spoštovanje, varstvo, uresničevanje in spodbujanje temeljnih pravic ter za izpolnjevanje skupnih mednarodnih zavez, pa tudi komuniciranje o dolgoročnih koristih sprejemanja prosilcev za azil in beguncev izredno pomembno za to, da se zaustavi porast ekstremizma, rasizma in sovraštva do tujcev, ki ga je mogoče opaziti v mnogih državah članicah EU;

15.

meni, da so izkušnje z uveljavljanjem temeljnih pravic v praksi zelo pomembne za oblikovanje evropskega območja pravice, ki spoštuje in spodbuja temeljne pravice, raznolikost in sodelovanje. Zato Odbor pozdravlja spletni priročnik, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice in ki uradnikom v lokalnih, regionalnih in nacionalnih organih pomaga, da svoje vsakodnevno delo na podlagi pristopa na več ravneh bolj usmerijo v varstvo in spodbujanje temeljnih pravic (3). Odbor poziva Komisijo, naj uporabi še druge vire za razvoj, posodabljanje in razširjanje tovrstnih praktičnih orodij, ki so v pomoč uradnikom in izvoljenim predstavnikom na različnih ravneh upravljanja;

16.

poudarja, da morajo imeti lokalne in regionalne oblasti zaradi svoje osrednje vloge, velike zmogljivosti in izkušenj forum za izmenjavo informacij in najboljših praks z akterji civilne družbe in drugimi ravnmi upravljanja (nacionalno, evropsko in mednarodno). Zato Odbor poziva EU, naj to še naprej podpira z usmerjenimi ukrepi ali programi;

17.

se zavzema za to, da se v letno poročilo o Listini EU o temeljnih pravicah vključi tudi ocena njenega izvajanja na lokalni in regionalni ravni. S tem se bo opozorilo na področja, na katerih so potrebni večja prizadevanja lokalnih in regionalnih organov in boljša komunikacija med različnimi ravnmi;

18.

meni, da temeljne pravice ne sodijo samo na področje pravosodja in notranjih zadev, temveč so tema, s katero se soočajo vsi generalni direktorati. Da bi okrepili njihov vpliv in večsektorski vidik, bi po mnenju Odbora komisarji, pristojni za pravosodje in notranje zadeve, morali usklajevati vprašanja, povezana s temeljnimi pravicami, z vsemi generalnimi direktorati Evropske komisije;

19.

predlaga, naj bodo naloge v okviru usklajevanja naslednje: delovanje, ki presega posamezne generalne direktorate, da se preprečijo nasprotja med cilji, spremljanje uveljavljanja temeljnih pravic, izvajanje analiz o pravicah in vprašanjih spola, preverjanje dejanskih podatkov, spodbujanje držav članic k ratifikaciji in uporabi ključnih mednarodnih in regionalnih pravnih instrumentov, posvetovanja z različnimi zainteresiranimi stranmi ter zagotavljanje pravilne uporabe terminologije in dobre komunikacije. Usklajevanje mora potekati v tesnem sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice;

20.

meni, da bi bilo sodelovanje na področju temeljnih pravic bistveno lažje, če bi se pravice, določene v Listini, lahko neposredno uporabljale v državah članicah;

21.

meni, da bi se morali državljani EU bolj zavedati posebnih pravic, ki jih imajo v drugih državah EU. Izvajanje direktive o prostem pretoku oseb je odločilnega pomena za zagotavljanje pravice državljanov EU in njihovih družin do svobodnega gibanja preko meja držav članic in do bivanja v drugi državi;

22.

meni, da bi bilo treba okrepiti zavest o pravici do svobodnega gibanja. Komisija opozarja na pogoste praktične in pravne probleme, s katerimi se soočajo državljani EU, ko želijo v drugi državi EU uveljavljati pravice, ki jih imajo v domovini (4). Vendar je treba tudi bolje reševati probleme, ki so povezani s svobodo gibanja v posameznih občinah in/ali regijah. Tudi v teh primerih bi bilo mogoče uporabiti ciljne ukrepe ali programe;

23.

poudarja, da si mora EU bolj prizadevati za izvajanje evropske politike na področju azila in priseljevanja, ki se opira na temeljne pravice, solidarnost, vzajemno zaupanje in skupno odgovornost držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

24.

se zavzema za to, da bi bila EU tudi v bodoče zatočišče za ljudi, ki bežijo pred preganjanjem ali potrebujejo zaščito. Potreba po nadzorovanem sprejemu priseljencev in integriteta zunanjih meja ne smeta nikoli prevladati nad pravico do mednarodne zaščite. Odbor opozarja, da nadzor in kontrola na kopenskih in morskih mejah ne smeta pomeniti, da se zanemarja temeljna zaveza za reševanje človeških življenj in spoštovanje človekovih pravic;

25.

meni, da sta usklajeno sodelovanje in zaupanje med lokalno, regionalno, državno in evropsko ravnjo pri delitvi virov in odgovornosti nujen pogoj za pravično sprejemanje prosilcev za azil in beguncev, ki bo dolgoročno izvedljivo. To sodelovanje je danes v odločilnih vidikih pomanjkljivo, kar nove priseljence ovira pri tem, da bi se v novi državi začeli počutiti kot doma, ter povečuje tveganje za krepitev ksenofobičnih teženj. Poleg tega je učinkovito sodelovanje dejansko potrebno tudi pri sprejemu drugih kategorij migrantov;

26.

vse ravni upravljanja v EU poziva, naj si delijo odgovornost za sprejem in vključevanje beguncev, in jih poziva k okrepitvi medregionalnega sodelovanja, usklajevanja in solidarnosti prek razvijanja mehanizmov za njihovo porazdelitev med države članice, regije, mesta in občine, ob upoštevanju strukturnih omejitev, virov in drugih pomembnih dejavnikov. Vsaka posamezna država je danes soodgovorna za politiko na področju azila in beguncev ter je s tem tudi finančno odgovorna za njihov sprejem. Dejansko se število sprejetih beguncev razlikuje tako po posameznih državah kot tudi znotraj njihovih meja. Tako nekatere lokalne in regionalne oblasti nosijo večje breme od drugih, saj sprejmejo večji delež priseljencev. Odbor opozarja, da mora Evropska unija pozornost nameniti posebnim težavam, s katerimi se soočajo regije Evrope, ki kadar koli pomenijo vstopno točko za te priseljence, katerim morajo ponuditi pomoč in storitve, ki v številnih primerih presegajo njihove zmožnosti. Zato bi bilo treba uvesti poseben instrument financiranja, ki bi bil v glavnem usmerjen v regije gostiteljice priseljencev in tranzitna območja;

27.

z zaskrbljenostjo opaža, da se Konvencija ZN o pravicah otrok in Akcijski načrt za mladoletnike brez spremstva (2010–2014) ne upoštevata vedno v vseh državah članicah EU v primerih, ko gre za sprejemanje otrok, ki so migranti, begunci in prosilci za azil, kot tudi mladoletnikov brez spremstva; poudarja, da se morajo občine in regije vzajemno podpirati, da se zagotovi upoštevanje teh določb za dečke in deklice; opozarja Komisijo, da se bo navedeni akcijski načrt iztekel leta 2014, zaradi česar je treba začeti postopke za njegovo obnovo;

28.

poudarja, da se člen 80 PDEU doslej še ni uporabil za izvedbo ukrepov, s katerimi bi zagotovili solidarnost in pravično razdelitev odgovornosti v zvezi s svobodo gibanja. Zaveze glede vstopa in repatriacije so popolnoma prostovoljne – v mnogih primerih mesta celo sama prevzamejo pobudo in te zaveze uresničijo v praksi;

29.

meni, da sta neenakomerna razporeditev prosilcev za azil in beguncev med državami in regijami ter znotraj regij in pomanjkanje delovnih mest, bivalnega prostora ipd. velik izziv za lokalne in regionalne oblasti. Probleme povzroča tudi dejstvo, da je predhodno načrtovanje težko izvedljivo in da se ni mogoče pravočasno pripraviti na sprejem. Zasilne rešitve imajo pogosto negativne socialne posledice, kar spet zmanjšuje možnosti vpletenih, da se opremijo z vsem potrebnim za začetek procesa vključevanja;

30.

zato meni, da je čas za natančnejšo opredelitev, kaj pomenita skupna odgovornost in solidarnost na področju azila. Jasno je, da imajo države, regije in občine – odvisno od njihovih posebnih razmer in želja – različne predstave o tem, kako primerno porazdeliti breme oz. kaj je solidarnost. Pri tem gre za široko paleto vprašanj, od npr. števila prosilcev za azil, ki prispejo neposredno na posamezno območje, števila prošenj za azil, ki jih je treba obravnavati, pa do finančne situacije, pomanjkanja stanovanj, sprejema v preteklosti, gostote prebivalstva ipd. Poleg tega je treba upoštevati kratkoročni in dolgoročni vidik;

31.

poudarja, da si morajo lokalne in regionalne oblasti ter države članice izmenjevati primere najboljše prakse pri obravnavi vlog prosilcev za azil in beguncev, politikah vključevanja in preprečevanju migracij ljudi brez urejenega statusa. Ugotavlja, da bi to lahko omogočilo obravnavanje razlik med državami članicami in regijami na podlagi pristopa od spodaj navzgor, in sicer v zvezi s pogoji, pod katerimi države gostijo prosilce za azil, begunce ali migrante z neurejenim statusom ob njihovem začetnem sprejemu, ter v zvezi z različno učinkovito in hitro obravnavo njihovih prošenj in dosjejev. Ugotavlja, da majhne skupnosti nimajo virov za soočenje z velikim številom priseljencev, zato poudarja, da je nujna solidarnost med njimi, ter poziva h krepitvi agencije Frontex za učinkovitejše in resnično okrepljeno ter racionalizirano sodelovanje med mejnimi organi držav članic ter za zaščito migrantov in zunanjih meja EU;

32.

predlaga, da se za napredek pri razpravi o porazdelitvi bremena izvede študija o tem, kako države članice, regije in občine razumejo skupno odgovornost in solidarnost in kakšne bi bile posledice različnih opredelitev v različnih razmerah. V študiji bi bilo treba tudi preučiti, kako zagotoviti bolj uravnoteženo porazdelitev prosilcev za azil in beguncev med občinami, regijami in državami v EU;

33.

poleg tega meni, da je zelo pomembno, da EU nove priseljence obravnava kot potencial in da ga zna izkoristiti. Uspešno delo na področju vključevanja z upravljanjem raznolikosti na lokalni in regionalni ravni spodbuja rast, odpira več možnosti za učenje in podjetništvo, prispeva k zadovoljevanju prihodnjih potreb po delovni sili in poleg tega zagotavlja financiranje socialne države v prihodnosti. Da bo ta politika lahko uspešna, je treba vlagati v izobraževanje in delovna mesta za priseljence, da bodo lahko vstopili na trg dela EU, kot tudi v usposabljanje ter upravljanje kulturne raznolikosti, da se doseže sprememba vedenja pri prebivalstvu ter izboljšajo družbeni odnosi;

34.

poudarja, da je potreben vseevropski pristop k boju proti goljufijam in zlorabam;

35.

opozarja, da bosta nizka stopnja rodnosti v številnih državah članicah ter prihodnja menjava generacij privedli do večjih potreb po delovno aktivnih državljanih. Zato sprejem prosilcev za azil in beguncev ni samo izziv, temveč tudi velika priložnost za države EU. EU mora enostavno poiskati prepričljiv odgovor na demografski problem, s katerim se bo morala soočiti;

36.

opozarja, da je napredek pri sprejemanju zakonodaje za ureditev zakonitega priseljevanja majhen. Zaradi tega je evropski zakonodajni okvir za priseljevanje še vedno zelo pomanjkljiv. Odbor zato pozdravlja prednostno obravnavo splošne strategije priseljevanja, in poudarek na spodbujanju uravnoteženega, pravega partnerstva z državami izvora in tranzita, da bi lahko sprejem priseljencev organizirali tako, da se spoštujejo njihove pravice;

37.

meni, da se je treba proti organiziranemu kriminalu boriti tudi na lokalni ravni s pomočjo socialnih in izobraževalnih pobud, zlasti tako, da se prebivalcem območij, na katerih prevladuje organizirani kriminal, pokaže, da je mogoč drugačen model razvoja, ki temelji na preglednosti, sodelovanju in demokraciji, ter da se zagotovi pedagoška pomoč, predvsem mladim, za katere obstaja nevarnost, da postanejo del nezakonitih struktur, pa tudi z zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih z dejanji organiziranega kriminala, ki bi jih namenili za socialne projekte, lokalne akterje in civilno družbo. Evropske, nacionalne in regionalne javne oblasti imajo ključno odgovornost za sodelovanje v tovrstnih pobudah;

38.

se strinja s Komisijo, da mora dobro urejena politika priseljevanja vključevati tudi ukrepe za zmanjševanje nezakonitega priseljevanja (5). Vendar priseljevanje ljudi brez urejenega statusa in pomoč tovrstnim priseljencem ne smeta biti kriminalno dejanje, poleg tega pa je treba posebno pozornost nameniti morebitnim žrtvam trgovine z ljudmi. Lokalne in regionalne oblasti se morajo soočiti s položajem na svojem območju, kar mora z vidika temeljnih pravic med drugim pomeniti, da morajo tudi priseljencem brez urejenega statusa ponuditi storitve;

39.

meni, da morajo predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti dobiti priložnost, da vzpostavijo strukture za izmenjavo izkušenj in najboljših praks na področju zaposlovanja, izobraževanja in udeležbe v družbi. Tako se bo povečala prepoznavnost lokalne razsežnosti v politiki vključevanja. Forum za izmenjavo izkušenj je pogoj za dinamično politiko vključevanja v Uniji, ki jamči za pravice priseljencev. Dolgoročno bi takšen forum privedel do odprave razlik v politikah vključevanja med državami članicami;

40.

meni, da so za odpravo problemov, ki ogrožajo varnost ljudi in temeljne pravice – kot so med drugim organizirani kriminal in zlasti trgovina z ljudmi in drogami ter spolno izkoriščanje mladoletnih oseb – preventivni ukrepi ravno tako pomembni kot kazenske sankcije. Komisijo opozarja na odločilno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju strategij za preprečevanje kriminala in prevzemanje odgovornosti za stalno dobro počutje žrtev;

41.

meni, da bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti pomembnejšo vlogo v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, saj so kazniva dejanja, zagrešena v bližnji okolici, vse pogosteje povezana z mednarodnim organiziranim kriminalom, lokalne skupnosti pa so prve žrtve kriminalnih združb, ki rahljajo njihove družbene strukture. Se strinja s Komisijo, da je treba zgraditi varne in zaupanja vredne sisteme, da bodo lahko ljudje in podjetja v celoti izkoristili možnosti interneta. Zato je treba sodelovanje med državami članicami ter Evropskim centrom za kibernetsko kriminaliteto pri Europolu razširiti na regionalno in lokalno raven, da se tako okrepi boj proti kibernetski kriminaliteti že na ravni uprave, ki je najbližja državljanom;

42.

poudarja, da je korupcija še posebej pomembna tema za lokalne in regionalne oblasti ter njihove prebivalce. Odbor se bo v sodelovanju z drugimi institucijami EU, Svetom Evrope in drugimi organizacijami še naprej zavzemal za boj proti korupciji na vseh ravneh in za zaščito finančnih interesov EU, med drugim z ustanovitvijo evropskega javnega tožilstva;

43.

podpira strategijo EU za boj proti trgovanju z ljudmi. Lokalne in regionalne oblasti lahko veliko prispevajo k uspešnemu izvajanju strategije. Zaradi svojih lokalnih vezi so zmožne prepoznati znake, ki kažejo na to, da je posameznik žrtev trgovanja z ljudmi. Iz tega razloga se je Odbor zavzel za to, da lokalne in regionalne oblasti pomagajo pri razvoju smernic za iskanje žrtev, njihovo varstvo ter stalno zagotavljanje njihovega dobrega počutja, zlasti v primeru mladoletnih oseb;

44.

poudarja, da so občine in okrožni sveti pomembni partnerji pri krepitvi zmogljivosti v državah izvora. Čezmejno mednarodno sodelovanje med lokalnimi oblastmi, ki sprejemajo priseljence ali prosilce za azil, ter njihovimi domačimi skupnostmi bi bilo treba izboljšati in ga precej razširiti. Lokalna raven ima pri pripravi in izvajanju programov za sprejem in vračanje pomembno vlogo.