5.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 45/2

—

ob upoštevanju členov 19(1) in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (1),

—

ob upoštevanju smernic Komisije z dne 22. decembra 2011 za uporabo Direktive Sveta 2004/113/ES na področju zavarovanja v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-236/09 (Test-Achats) (2),

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2011 v zadevi C-236/09 (Test-Achats) (3),

—

ob upoštevanju poročila evropske mreže pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov iz decembra 2010 z naslovom „Pravila EU o enakosti spolov: kako so prenesena v nacionalno zakonodajo?“,

—

ob upoštevanju poročila evropske mreže pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov iz julija 2009 z naslovom „Diskriminacija zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi ter prenos Direktive 2004/113/ES“,

—

ob upoštevanju poročila evropske mreže pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov iz junija 2011 z naslovom „Transseksualci in obojespolniki: diskriminacija zaradi spola, spolne identitete in spolnega izražanja)“,

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 30. marca 2004 o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o oceni rezultatov načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 in priporočilih za naprej (5),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0044/2013),

A.

ker direktiva prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi, tako v javnem kot v zasebnem sektorju;

B.

ker direktiva obravnava vidike, povezane z diskriminacijo zaradi spola zunaj trga dela;

C.

ker prav tako prepoveduje manj ugodno obravnavanje žensk zaradi nosečnosti in materinstva, nadlegovanje in spolno nadlegovanje ter navodila, ki napeljujejo k diskriminaciji, povsod, kjer se ponujajo ali zagotavljajo blago ali storitve;

D.

ker se po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ustrezni ukrepi za boj proti diskriminaciji na podlagi spola obravnavajo po posebnem zakonodajnem postopku, ki zahteva soglasje v Svetu in privolitev Parlamenta (člen 19(1) PDEU);

E.

ker je po razpoložljivih informacijah večina držav članic prenesla direktivo, bodisi s sprejetjem nove zakonodaje bodisi s spremembo obstoječe zakonodaje na tem področju;

F.

ker je bil v nekaterih državah članicah prenos direktive nepopoln ali zakasnjen;

G.

ker nacionalna zakonodaja v nekaterih primerih presega zahteve direktive in zajema tudi izobraževanje ali diskriminacijo v zvezi z mediji in oglaševanjem;

H.

ker je možnost nesodelovanja iz člena 5(2) direktive, dolgoročno gledano, vnesla pravno negotovost in ustvarila potencialne pravne izzive;

I.

ker je rok za predložitev poročila o uporabi direktive, ki bi ga Komisija v skladu z direktivo morala predložiti leta 2010, prestavljen najpozneje v leto 2014;

J.

ker je bilo s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2011 v zadevi C-236/09 (Test-Achats) ugotovljeno, da je člen 5(2) te direktive, ki omogoča odstopanje v zvezi z zavarovanjem in z njim povezanimi finančnimi storitvami, v nasprotju z uresničevanjem cilja enakega obravnavanja moških in žensk in ni združljiv z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

K.

ker se posledično šteje, da je ta določba po izteku ustreznega prehodnega obdobja neveljavna, v tem primeru od 21. decembra 2012;

L.

ker je Komisija 22. decembra 2011 objavila nezavezujoče smernice, katerih namen je pojasniti stanje v zvezi z zavarovalnicami in z njimi povezanimi finančnimi storitvami;

M.

ker je iz sodne prakse Sodišča Evropske unije razvidno, da lahko diskriminacija transseksualcev in diskriminacija zaradi spolne identitete veljata za diskriminacijo zaradi spola (6) v okviru politike in zakonodaje na področju enakopravnosti med ženskami in moškimi;

1.

obžaluje dejstvo, da Komisija ni predložila svojega poročila o uporabi Direktive Sveta 2004/113/ES ali objavila posodobljenih podatkov o tekočih nacionalnih postopkih izvajanja;

2.

priznava, da je sodba v zadevi Test-Achats morda vplivala na postopke izvajanja v državah članicah, vendar ugotavlja, da samo to ne more upravičiti dejstva, da poročilo, ki ga zahteva direktiva, ni bilo pravočasno objavljeno;

3.

poziva Komisijo, naj čim hitreje objavi svoje poročilo in vse razpoložljive podatke;

4.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe, podkrepljene s konkretnimi primeri, s katerimi bodo razložile vsebino direktive in njen vpliv, da se ženskam in moškim zagotovi popolno lastništvo nad to direktivo, in da jo bodo primerno uporabljali kot učinkovito orodje za varovanje njihovih pravic, tako da jim omogočijo enak dostop do blaga in storitev;

5.

pozdravlja sodbo v zadevi Test-Achats, vendar meni, da je povzročila sedanjo negotovost na zavarovalniškem trgu; pričakuje, da bo vzpostavitev enakih kriterijev za oba spola vodila do oblikovanja cen na podlagi več dejavnikov tveganja, kar bo pravično odražalo stopnjo tveganja posameznika ne glede na spol, in bo zaznala morebitno diskriminacijo zaradi spola;

6.

meni, da smernice, ki jih je objavila Komisija – ob odsotnosti zavezujočega ali zakonodajnega učinka –, niso v celoti odpravile te negotovosti;

7.

poziva Komisijo, naj začne praktično reševati to težavo, tako da predlaga novo zakonodajno besedilo, ki bo v celoti v skladu s smernicami;

8.

ugotavlja, da bi si morala zavarovalniška panoga še naprej prizadevati za preoblikovanje premij v skladu z enakimi kriteriji za oba spola, tako da bi uporabila aktuarske izračune, ki temeljijo na drugih dejavnikih;

9.

poziva Komisijo, naj začne neuradni dialog z zavarovalniško panogo o ocenjevanju tveganj;

10.

poziva Komisijo, naj predstavi metodologijo, ki jo bo uporabila za izmero učinkov sodbe v zadevi Test-Achats na oblikovanje cen zavarovanj;

11.

poziva Komisijo, naj se pri analizi te zadeve osredotoči tudi na politiko varstva potrošnikov;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj skrbno spremljajo gibanja na zavarovalniškem trgu in v primeru znakov dejanske posredne diskriminacije sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo te težave in za preprečitev neupravičeno visokih cen;

13.

poudarja, da ta direktiva ni omejena samo na področje zavarovalništva in da je treba podrobno razložiti, kakšno je njeno širše področje uporabe in možnost za izboljšanje pri dostopu do blaga in storitev na javnem in zasebnem področju, da se ženskam in moškim omogoči, da v celoti razumejo njeno področje uporabe in namen ter posledično ustrezno uporabo njenih določb in možnosti;

14.

ugotavlja, da je bila določba glede prenosa dokaznega bremena uveljavljena v večini nacionalnih zakonodaj v državah članicah; poziva Komisijo, naj spremlja uporabo te določbe v vseh državah članicah;

15.

poziva Komisijo, naj upošteva primere diskriminacije v zvezi z nosečnostjo, načrtovanjem materinstva in materinstvom, ki se nanašajo na primer na stanovanjski sektor (najemanje stanovanj) ali težave z najemanjem posojil ter dostop do medicinskih izdelkov in zdravstvenih storitev, zlasti kar zadeva dostop do zakonite oskrbe na področju reproduktivnega zdravja in postopka spremembe spola;

16.

poziva Komisijo, naj še posebej pozorno spremlja diskriminacijo v zvezi z dojenjem, kot tudi morebitno diskriminacijo pri dostopu do blaga in storitev na javnih prostorih in območjih;

17.

poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje in uporabo direktive v zvezi z nosečimi prosilkami za azil, ki čakajo na rezultat svoje prošnje za azil, da se zagotovi vključitev teh žensk v zadevne pogodbe in produkte;

18.

poziva Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije diskriminacijo zaradi spolne identitete v celoti vključi v prihodnjo politiko in zakonodajo na področje enakopravnosti med ženskami in moškimi;

19.

z razočaranjem ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah podjetnice, predvsem matere samohranilke, pogosto diskriminirane, ko poskušajo najeti posojilo ali kredit za svoje poslovne dejavnosti, in se še vedno spopadajo z ovirami, ki temeljijo na spolnih stereotipih;

20.

poziva Komisijo, naj zbere najboljše prakse in jih da na razpolago državam članicam, da bi tako zagotovila potrebna sredstva za podporo pozitivnih ukrepov in boljše izvajanje zadevnih določb na nacionalni ravni;

21.

opozarja na slabo učinkovitost nekaterih organov za enakost zaradi pomanjkanja dejanske zmožnosti za delovanje, pomanjkanja osebja in ustreznih finančnih sredstev;

22.

poziva Komisijo, naj temeljito in natančno spremlja položaj „organov za enakost“, ustanovljenih po začetku veljavnosti direktive, in preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakonodaja EU; še posebej poudarja dejstvo, da sedanja gospodarska kriza ne more biti opravičilo za pomanjkljivosti v zvezi s pravilnim delovanjem organov za enakost;

23.

poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti podatke in večjo preglednost o tekočih postopkih in ukrepih za ugotavljanje kršitev;

24.

poziva Komisijo, naj vzpostavi javno podatkovno zbirko zakonodaje in sodne prakse v zvezi z diskriminacijo zaradi spola; vztraja, da je treba izboljšati zaščito žrtev diskriminacije zaradi spola;

25.

opozarja, da sta potrebna finančna podpora in usklajevanje na ravni EU za nadaljnje usposabljanje pravnikov, ki delujejo na področju diskriminacije zaradi spola, ob upoštevanju vloge, ki jo imajo nacionalna sodišča;

26.

opozarja, da je treba direktivo pravočasno prenesti v vseh državah članicah;

27.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.