This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0915
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the various stunning methods for poultry
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o različnih metodah omamljanja perutnine
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o različnih metodah omamljanja perutnine
/* COM/2013/0915 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o različnih metodah omamljanja perutnine /* COM/2013/0915 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU IN SVETU o različnih metodah omamljanja
perutnine 1. Ozadje Člen 27(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009
o zaščiti živali pri usmrtitvi[1]
določa, da „Komisija najpozneje do 8. decembra 2013 predloži
Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o različnih metodah
omamljanja perutnine in zlasti raznovrstnih vodnih bazenov za ptice, ki bo
upoštevalo vidike dobrega počutja živali ter družbenoekonomske in okoljske
vplive“. Za pripravo tega poročila je Komisija
naročila „študijo o različnih metodah omamljanja perutnine“, pri
čemer je bilo končno poročilo Komisiji predloženo leta 2012
(v nadaljnjem besedilu: študija iz leta 2012)[2]. 2. Metode
omamljanja perutnine V klavnicah za perutnino se večinoma
uporablja metoda omamljanja, ki se imenuje večdelni bazen z vodo (ali
bazen z vodo). Pri tej metodi se ptice pritrdijo na obešala z glavo navzdol in
potem delno potopijo do kril v bazen z vodo, kjer skoznje steče
električni tok. Tok steče skozi telo ptic in jih omami pred
izkrvavitvijo. Glavna alternativna
metoda omamljanja je omamljanje v kontrolirani atmosferi (metoda CAS), pri
kateri se perutnina omami v zračni komori, kjer je izpostavljena plinskim
mešanicam. V EU se 80 % brojlerjev (piščancev
za proizvodnjo mesa) omami v bazenih z vodo in 20 % z
metodo CAS[3].
Delež se v državah članicah močno
razlikuje (na primer 60-odstotni delež metode CAS v Nemčiji in 5-odstotni
v Franciji)[4]. Drugi alternativi bazenom z vodo sta omamljanje z
električnim tokom skozi možgane in omamljanje z nizkim zračnim tlakom
(metoda LAPS). Pri omamljanju z električnim tokom skozi
možgane se namestijo posamezne elektrode, potem pa se skozi možgane spusti
električni tok. Metoda je splošno razširjena za vse vrste, vendar do
nedavnega ni bila prilagojena klavnicam za perutnino zaradi visoke hitrosti
klavne linije. V zadnjih letih se je metoda razvila in začela tržiti za
uporabo v tržnih klavnicah (do 9 000 ptic na uro). Metoda LAPS temelji na podobnem načelu
kot omamljanje s plinom, vendar se pri metodi LAPS zrak ne nadomesti s
plinom, temveč se postopno odstranjuje in ustvari pomanjkanje kisika, kar
povzroči omamljenost. Metoda LAPS še ni dovoljena v EU, vendar se
uporablja v ZDA. Na podlagi ekstrapolacije sedanjih trendov bi
lahko metoda CAS čez 5 let v EU nadomestila 15 % bazenov z
vodo (tj. 65 % brojlerjev omamljenih v bazenih z vodo in 35 % z
metodo CAS). Vendar bo ta razvoj v državah članicah
potekal različno zaradi razlik pri številnih ključnih dejavnikih, kot
so zahteve potrošnikov (glede dobrobiti živali, pa tudi glede vrste
mesa – celi piščanci ali fileji) in stroški dela. Malo držav članic naj bi za uporabo
metode CAS predelalo več kot 80 % svoje proizvodne zmogljivosti
(Nemčija, Avstrija in Finska), zato pa naj bi znatno število držav
članic predelalo več kot 50 % svoje proizvodne zmogljivosti
(Združeno kraljestvo, Italija, Švedska, Nizozemska in Belgija). V drugih
državah članicah naj bi bazeni z vodo ostali glavna metoda omamljanja. 3. Pomisleki
glede dobrobiti živali Pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1099/2009 je
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v letih 2004 in 2006 izdala
dve mnenji o vidikih dobrega počutja živali pri omamljanju in usmrtitvi[5][6]. EFSA je v svojem mnenju iz leta 2004
opredelila dve glavni težavi: –
obračanje in pritrjevanje ptic na obešala
je boleče, zlasti za težke ali krhke ptice[7], in lahko povzroči
izpahe in zlome kosti; –
količina električnega toka, dovedena do posamezne ptice, se spreminja glede na električni
upor posamezne ptice in je ni mogoče nadzirati. Na podlagi teh mnenj Uredba (ES) št. 1099/2009,
ki se uporablja od 1. januarja 2013, določa električne
parametre (150 mA za frekvence med 200 in 400 Hz) za omamljanje
v bazenu z vodo[8].
Te parametre priporoča tudi Svetovna organizacija za zdravje živali[9]. Dve državi članici sta leta 2011
predlagali spremembo minimalnih električnih parametrov za omamljanje v
bazenih z vodo, ki jih določa Uredba (ES) št. 1099/2009. EFSA je
proučila te podatke in leta 2012 sprejela mnenje o tej zadevi[10], v skladu s katerim omamljanje
v bazenih z vodo zagotovi do 96-odstotno učinkovito omamljanje,
izmerjeno z elektroencefalogramom (EEG). V mnenju so poudarjeni tudi potreba po
dodatnih raziskavah in vprašanja izvajanja, tj. upravljavci klavnic pogosto
zmanjšajo električni tok zaradi pomislekov glede kakovosti mesa. V mnenjih EFSA je poudarjeno tudi to, da
metoda CAS odpravlja pomanjkljivosti bazenov z vodo, če se uporablja
s parametri, ki usmrtijo ptice: –
ptice se ne obračajo ali pritrjujejo na
obešala pri zavesti; –
metoda lahko zagotovi usmrtitev 100 % ptic pred
izkrvavitvijo. V
mnenjih EFSA iz let 2004 in 2006 ni ocenjena metoda omamljanja z
električnim tokom skozi možgane, ki se zdaj razvija za tržno klavno
linijo. 4. Ekonomski
vidiki Ključni gospodarski podatki o proizvodnji
perutninskega mesa v EU in zunanji trgovini EU s tem mesom so na voljo v
Prilogi I. 4.1. Primerjava
bazenov z vodo z drugimi metodami 4.1.1. Proizvodni
stroški in stroškovni model Izdelan je bil stroškovni model za primerjavo
metod omamljanja perutnine, ki so na voljo na tržišču[11]. Upoštevali so se
naslednji stroški: montaža[12],
vzdrževanje, delo pri sprejemanju in obešanju, poraba vode, voda za
čiščenje, električna energija za omamljanje, plin za omamljanje,
drugi z omamljanjem povezani stroški dela. Povprečni stroški EU na ptico so
izračunani za klavnice z visoko zmogljivostjo (12 000 ptic na
uro) in manjšo zmogljivostjo (6 000 in 3 000 ptic na uro)
in so povzeti v tabelah 1 in 2. Ti podatki so odvisni od lokalnih
stroškov za različna sredstva (kapital, energija, voda in delo)[13]. Tabela 1: Osnovni izračuni za stroške omamljanja z različnimi
metodami za zmogljivost 12 000 ptic na uro Stroškovni dejavnik || Bazen z vodo || Metoda CAS || Električni tok skozi možgane || Omamljanje z vakuumom Stroški montaže || 43 000 EUR || 308 300 EUR || 370 000 EUR || 500 000 EUR Vzdrževanje (% stroškov montaže) || 3,45 % || 6,90 % || 3,00 % || 2,40 % Delo pri sprejemanju in obešanju || 97 ur na dan || 90 ur na dan || 96 ur na dan || 90 ur na dan* Voda za omamljanje in čiščenje || 9,0 m3 na dan || 3,5 m3 na dan || 0,96 m3 na dan || 3,5 m3 na dan* Električna energija || 5,2 kwh na dan || 127,0 kwh na dan || 9,6 kwh na dan || 1136,0 kwh na dan Porabljen plin || – || 3,1 tone na dan || – || – Drugo delo || 3 ure na dan || 5 ur na dan || 0,5 ure na dan || 5 ur na dan* Stroški na ptico (povprečje EU) || 2,439 centa || 3,495 centa || 2,521 centa || 2,641 centa Stroški na ptico (visoke cene delovne sile, vode, električne energije) || 4,135 centa || 5,105 centa || 4,151 centa || 4,367 centa Stroški na ptico (nizke cene delovne sile, vode, električne energije) || 0,389 centa || 1,562 centa || 0,549 centa || 0,679 centa Viri in korekcijski faktorji || Proizvajalci: 45 %; Raziskava klavnic za zmogljivost 9 000–13 000 (podatki, prilagojeni zmogljivosti 12 000) 45 %; Literatura: 10 % || Proizvajalci: 45 %; Raziskava klavnic za vse zmogljivosti (podatki, prilagojeni zmogljivosti 12 000) 45 %; Literatura: 10 % || Proizvajalci || Proizvajalci; ocene dela za metodo CAS. * Podatki so iz ocen metode CAS, saj sta si sistema
podobna, specifičnih podatkov pa ni. Iz dokumentacije je razvidno, da se
pri postopku omamljanja LAPS ne uporablja voda, čeprav se pri
sistemih CAS voda uporablja za čiščenje. Tabela 2:
Stroškovni model za klavnice z zmogljivostjo 6 000 in 3 000 ptic
na uro Stroškovni dejavnik || Bazen z vodo || Metoda CAS || Električni tok skozi možgane || Omamljanje z vakuumom Razlike pri 6 000 pticah na uro || Nekoliko nižji stroški montaže; nižja poraba vode in delovne sile; približno enaka poraba električne energije. || Enaki stroški montaže, enaka poraba vode in električne energije. Sorazmerno nižja poraba delovne sile in plina. Manj vzdrževanja zaradi manjše zmogljivosti. || Nekoliko nižji stroški montaže (350 000 EUR), sorazmerno nižji stroški dela in električne energije. || Za polovico nižji stroški montaže zaradi odstranitve polovice vakuumskih komor (250 000 EUR), prav tako sorazmerno nižji stroški električne energije in dela. Stroški na ptico (povprečje EU) || 2,541 centa || 3,687 centa || 2,716 centa || 2,667 centa Stroški na ptico (visoke cene delovne sile, vode, električne energije) || 4,294 centa || 5,330 centa || 4,356 centa || 4,412 centa Stroški na ptico (nizke cene delovne sile, vode, električne energije) || 0,422 centa || 1,730 centa || 0,733 centa || 0,682 centa Razlike pri 3 000 pticah na uro || Nekoliko nižji stroški montaže, nižji stroški vode in dela, približno enaki stroški električne energije. || Enaki stroški montaže, enaki stroški vode in električne energije. Sorazmerno nižji stroški dela in plina. Manj vzdrževanja. || Stroški montaže kot za 6 000 ptic na uro (350 000 EUR), sorazmerno nižji stroški dela in električne energije. || Montaža, električna energija kot za 6 000 ptic na uro[14]. Sorazmerno manj dela. Stroški na ptico (povprečje EU) || 2,584 centa || 4,053 centa || 3,121 centa || 3,087 centa Stroški na ptico (visoke cene delovne sile, vode, električne energije) || 4,340 centa || 5,761 centa || 4,780 centa || 5,000 centa Stroški na ptico (nizke cene delovne sile, vode, električne energije) || 0,463 centa || 2,046 centa || 1,116 centa || 1,024 centa V povprečju je bazen z vodo najcenejša
metoda omamljanja, metoda CAS pa najdražja[15]. Pri visoko zmogljivih
klavnicah je razlika v stroških med metodama manjša. Omamljanje v bazenih z vodo ima večjo
prednost pred drugimi metodami, če so stroški obratnih sredstev nižji.
Če pa so stroški obratnih sredstev, zlasti dela, višji, je razlika med
stroški omamljanja v bazenih z vodo in stroški drugih metod manjša. Ta
ugotovitev se ujema z empirično ugotovitvijo, da se metoda CAS
uporablja v regijah EU, v katerih so stroški dela razmeroma visoki. Zdi se, da na odločitev upravljavcev klavnic
pri izbiri sistema omamljanja ne vplivajo učinki na maloprodajno ceno
(povprečna maloprodajna cena znaša 5,070 EUR za 1,5 kg navadnega
piščanca), temveč velike razlike pri stroških predhodnih naložb ter
potreben prostor za sistem omamljanja (glej spodaj). 4.1.2. Prihodki/trgi Upravljavci klavnic izberejo svojo metodo
omamljanja glede na trg, na katerem nameravajo prodajati. Na prihodke vplivajo naslednji trije mehanizmi: –
dostop na trg: distributerji lahko zahtevajo
posebne metode omamljanja zaradi kakovosti, dobrobiti živali ali verskih zahtev
(halal[16],
košer); –
boljša kakovost mesa: trgi lahko izplačajo
dodatek, če kosi (prsni fileji, peruti, bedra) dosledno izpolnjujejo zahtevane
vidike (barva, brez madežev krvi); –
izgube zaradi obrezovanja: na prihodke negativno
vpliva, če metode omamljanja povečajo potrebo po obrezovanju (izguba
mesa in stroški dela za obrezovanje). V praksi je najpomembnejša tržna spremenljivka
to, ali se ptica proda kot cel piščanec za nadaljnjo predelavo (pri
čemer nepopolnosti niso tako pomembne) ali pa se proda v svežih kosih
na maloprodajni ravni (pri čemer je pomemben dober videz). Izčrpna študija, ki bi neposredno primerjala
kakovost mesa pri različnih metodah omamljanja, ne obstaja. Poleg tega se
vplivi na kakovost zelo razlikujejo ne samo zaradi metode omamljanja,
temveč tudi zaradi številnih drugih dejavnikov, zlasti uporabljenih
parametrov, porekla jate, ravnanja s pticami in njihovega prevoza pred zakolom
itd. Glede na te
pridržke je mogoče primerjavo kakovosti mesa pri različnih metodah
omamljanja povzeti takole: –
zdi se, da metoda CAS in sistem omamljanja z
električnim tokom skozi možgane[17]
zagotavljata boljšo kakovost mesa (večji delež prsnih filejev brez madežev
krvi) kot omamljanje v bazenih z vodo; –
na splošno je pri omamljanju v bazenih z vodo
več poškodb nog zaradi pritrjevanja živih živali na obešala; –
na splošno je pri metodi CAS več poškodb
peruti zaradi intenzivnejšega kriljenja s perutmi med omamljanjem, zlasti pri
uporabi inertnih plinov; –
pri metodi CAS je lahko več poškodb kože
zaradi težav pri skubenju. Na splošno se zdi, da ima metoda CAS
prednost na trgih, ki zahtevajo prsne fileje (dodatek za kakovost), vendar
ni konkurenčna bazenom z vodo na trgih, ki zahtevajo cele ptice. 4.1.3. Potreben
prostor za montažo sistema omamljanja Poleg zgoraj predstavljenega stroškovnega modela
je treba upoštevati prostor, ki je potreben v primeru zamenjave bazena z vodo z
drugim sistemom. Stroški gradnje in spreminjanja konstrukcije,
povezani z zamenjavo sistema omamljanja v bazenih z vodo z metodo CAS (in
morda LAPS), so znatni in lahko dosežejo previsoke ravni. Ti stroški utegnejo
biti pri zamenjavi bazena z vodo z metodo CAS (in morda LAPS) višji kot pri
zamenjavi s sistemom za omamljanje z električnim tokom skozi možgane, ki
ne potrebuje več prostora kot bazen z vodo. 5. Delovne
razmere za osebje v klavnicah Sistemi, pri katerih ni ravnanja z zavestnimi
živalmi (metodi CAS in LAPS), pozitivno vplivajo na delovno okolje v primerjavi
z drugimi sistemi (bazeni z vodo in omamljanje z električnim tokom skozi
možgane) zaradi nižje ravni prašnosti (ni kriljenja s perutmi), običajne
osvetljenosti[18],
manj poškodb delavcev in manj telesnega napora. En vir navaja[19], da prav tako
zmanjšajo fluktuacijo zaposlenih in tako zmanjšajo stroške zaposlovanja. 6. Okoljski
vidiki Študija iz leta 2012 primerja bazene z vodo
in metodo CAS na podlagi šestih okoljskih meril: onesnaženosti s prahom in
neprijetnimi vonjavami, porabe energije, toka neuporabnih odpadkov, porabe
vode, emisij hladilnih in toplogrednih plinov. Čeprav je ob upoštevanju vseh dejavnikov malo
razlik med okoljskimi vplivi teh dveh metod, se zdi, da ima metoda CAS
nekaj okoljskih prednosti pred bazeni z vodo pri prahu/neprijetnih vonjavah,
odpadkih in vodi, medtem ko se pri bazenih z vodo porabi manj električne
energije in izpusti manj toplogrednih plinov. 7. Vidiki
svetovne konkurenčnosti Perutninski sektor EU je treba oceniti tudi z
vidika svetovne konkurenčnosti in konkurenčnega pritiska tretjih
držav. Brazilija je vodilni dobavitelj celih ptic in
belega mesa (prsi) na svetovnem trgu (80 in 85 % svetovne trgovine),
pri temnem mesu (bedra) pa se uvršča na drugo mesto (30 %). Svetovno konkurenčnost na svetovnem trgu perutnine določajo predvsem stroški krme, ki
znašajo od 50 do 70 % skupnih proizvodnih stroškov. Brazilija,
Argentina in ZDA imajo zaradi cenejše krme za 40 % nižje proizvodne
stroške od EU in azijskih držav. Druge znatne stroškovne prednosti v Braziliji
in na Tajskem so ugodne podnebne razmere in nižji stroški dela. Prevladujoči položaj Brazilije na svetovnem trgu perutnine je
mogoče razložiti tudi z izvozno naravnanostjo, pri čemer ima
povpraševanje na izvoznih trgih prednost pred domačim povpraševanjem (v
nasprotju z EU in ZDA, kjer je izvoz predvsem stranski proizvod domačega
povpraševanja). Izvoz iz ZDA v EU je zelo omejen zaradi uporabe
protimikrobnega zdravljenja (prepovedano v EU). Vendar so ZDA pomemben akter v
smislu konkurence na izvoznih trgih, kakršen je Rusija, ki je pomembna namembna
država za presežek temnega mesa. Tajska je izvoznica predelanih izdelkov v EU,
vendar na svetovnih trgih ne konkurira izvoznikom EU. Bazen z vodo je še vedno najbolj razširjena
metoda omamljanja perutnine na svetu. Metoda CAS
se uporablja v nekaterih tretjih državah, vendar je v glavnem omejena na EU. Stroški zakola predstavljajo od 14 do 22 %
skupnih proizvodnih stroškov, določajo pa jih predvsem stroški dela,
zaradi česar imata Tajska in Brazilija prednost v absolutnem in relativnem
smislu. Dolgoročne gospodarske napovedi predvidevajo
znatno povečanje svetovnega trga perutnine. Čedalje večje
povpraševanje po nadaljnjih predelanih izdelkih bi dolgoročno utegnilo
delovati kot gonilo v korist metode CAS. 8. Drugi
vidiki Nekateri upravljavci klavnic se za določene
metode ali parametre omamljanja odločijo tudi zaradi izpolnjevanja
muslimanskih verskih pravil. Čeprav ni skupno dogovorjenega stališča
o omamljanju živali v vseh muslimanskih skupnostih, bi večina teh
skupnosti sprejela omamljanje, če bi lahko žival ponovno prišla k zavesti
ob odsotnosti izkrvavitve. Glede na to, kako so nastavljeni parametri
omamljanja, so lahko omamljanje v bazenih z vodo, metoda CAS in omamljanje
z električnim tokom skozi možgane povratne metode. A ker sta omamljanje v
bazenih z vodo in metoda CAS metodi skupinskega omamljanja, je mogoče
to, da vse živali lahko ponovno pridejo k zavesti brez izkrvavitve, doseči
le z zmanjšanjem parametrov omamljanja, s tem pa deleža ustrezno omamljenih
živali. Metoda CAS se navadno uporablja za usmrtitev
živali, zato jo muslimanske skupnosti redko sprejmejo za halal (tveganje
nepovratne omamljenosti živali). Električni parametri, ki jih za bazene z
vodo določa Uredba, ne morejo povsem zagotoviti popolne povrnitve zavesti
vseh omamljenih živali. Poleg tega je treba prednosti ali pomanjkljivosti,
ki jih ima metoda omamljanja na področju dobrobiti živali, upoštevati tudi
zunaj okvira klavnic. Omejitev uporabe metod omamljanja, kakršna je omamljanje
v bazenih z vodo, ki je zdaj edina tržna metoda, ki je široko dostopna majhnim
klavnicam, bo pomenila, da bo treba živali, gojene v regijah s sistemi
ekstenzivnega kmetijstva, prevažati na dolge razdalje. 9. Sklepne
ugotovitve Od različnih metod omamljanja perutnine se na
svetu in v EU najpogosteje uporablja omamljanje v bazenih z vodo. Ta metoda je
zgodovinsko gledano prva, je poceni in tehnološko dostopna, ne potrebuje veliko
prostora in imobilizira dovolj ptic pred izkrvavitvijo z avtomatskimi noži za
rezanje vratu v industrijskih klavnicah. Čeprav naj bi se metoda CAS v nekaterih
državah članicah še naprej širila zaradi večjega povpraševanja po
mesu visoke kakovosti in višjih stroškov dela, se bo v EU verjetno še naprej
pogosto uporabljalo omamljanje v bazenih z vodo. Metoda CAS je glavna tržno dostopna
alternativa bazenom z vodo. Druge alternative bazenom z vodo še niso dovolj
razvite, da bi zdaj prišle v poštev. Metoda CAS ima prednosti tako za dobrobit
živali kot za kakovost mesa in delovne razmere. Vendar pa je ta metoda draga,
za njeno montažo je potrebnega več prostora in je zdaj zasnovana za
klavnice z visoko zmogljivostjo. Postopno opuščanje omamljanja v bazenih z
vodo trenutno ni ekonomsko upravičena možnost, saj v sedanjem okviru ni
praktične alternative za klavnice s srednjo ali nizko zmogljivostjo, ki
jih je v EU precej. Pomembno je, da države članice enotno
uporabijo nove zahteve glede dobrobiti živali in tako zagotovijo enotne pogoje
delovanja za upravljavce klavnic in dobrobit živali. Komisija še naprej skrbno spremlja izvajanje v
državah članicah ter ocenjevanje, primerjanje in širjenje najboljših praks
in inovacij pri uporabi obstoječih pravil EU. [1] UL L 303, 18.11.2009, str. 1. [2] Study on various methods of stunning poultry
(Študija o različnih metodah omamljanja perutnine) Konzorcija za
vrednotenje prehranske verige – projekt je vodilo podjetje Agra CEAS
Consulting – 11. 12. 2012. (http://ec.europa.eu/food/animal/welfare/slaughter/study_stunning_poultry_en.pdf). [3] Metoda CAS vključuje različne
sisteme, ki se delijo glede na zasnovo (horizontalni/vertikalni),
vključitev v preostalo predelovalno linijo in uporabljeno plinsko mešanico
(ogljikov dioksid ali inertni plini). [4] Pri kokoših nesnicah znaša razmerje med bazeni z
vodo in metodo CAS 83 % proti 7 %, pri matičnih jatah 61 %
proti 37 % in pri puranih 76 % proti 24 % glede na število
živali. [5] The welfare aspects of the main systems of stunning
and killing the main commercial species of animals (Vidiki dobrega počutja
živali pri glavnih sistemih omamljanja in usmrtitve glavnih tržnih vrst
živali), The EFSA Journal (2004), 45, 1–29. [6] The welfare aspects of the main systems of stunning
and killing applied to commercially farmed deer, goats, rabbits, ostriches,
ducks, geese and quail (Vidiki dobrega počutja živali pri glavnih sistemih
omamljanja in usmrtitve, uporabljenih pri tržno gojeni srnjadi, kozah, zajcih,
nojih, racah, goseh in prepelicah), The EFSA Journal (2006) 326, 1–18. [7] Purani in matične jate brojlerjev so veliko težji od standardnih tržnih brojlerjev, medtem ko imajo izčrpane kokoši nesnice krhke kosti. [8] Glede električnih parametrov glej
točko 6 poglavja II Priloge I, glede opreme glej
točko 5 Priloge II. [9] Člen 7.5.7 (3) (b) omamljanje ptic z
električnim tokom v bazenu z vodo – Zoosanitarni kodeks za kopenske
živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE). [10] Scientific Opinion on electrical requirements for
waterbath equipment applicable for poultry (Znanstveno mnenje o
električnih zahtevah za opremo za omamljanje perutnine v bazenih z vodo).
EFSA Journal 012; 10(6):2757. 80 str. doi:10.2903/j.efsa.2012.2757. [11] Metoda LAPS v EU ni dovoljena, vendar se
uporablja v eni klavnici v ZDA. [12] Stroški montaže za nov obrat, vendar ne stroški
predelave. [13] Več scenarijev je obravnavanih v študiji iz
leta 2012. [14] Predvideva se, da so stroški montaže enaki kot za 6 000 ptic
na uro, saj ni jasno, ali je sistem mogoče zmanjšati na zmogljivost manj
kot 6 000 ptic na uro. [15] Podatki o omamljanju z električnim tokom skozi
možgane in metodi LAPS temeljijo predvsem na informacijah proizvajalcev,
ki so morda bolj optimistične od poslovne prakse. [16] Glej spodaj oddelek 8. [17] Ker se tržni sistem za omamljanje z električnim
tokom skozi možgane še vedno uporablja v malo klavnicah, informacija ni
neodvisno preverjena. [18] Pri ravnanju z živimi pticami zaposleni delajo pri
nizki ravni osvetljenosti, da ptice ostanejo mirne. [19] PETA (2007) Controlled Atmosphere Killing vs.
Electrical Immobilisation. A comparative analysis of poultry slaughter systems
from animal welfare, worker safety and economic perspectives (Primerjava med
usmrtitvijo v kontrolirani atmosferi in imobilizacijo z električnim tokom.
Primerjalna analiza klavnih sistemov za perutnino z vidikov dobrega
počutja živali in varnosti zaposlenih ter gospodarskega vidika). PETA, ZDA, junij 2007. PRILOGA
k POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU IN SVETU o različnih metodah omamljanja perutnine Ključni
gospodarski podatki o sektorju perutninskega mesa EU[1]
1.
Proizvodnja EU: 12 milijonov ton[2]
Vir: Združenje
predelovalcev perutnine in trgovcev s perutnino v državah EU (AVEC), letno
poročilo 2011.
1.1.
Klavnice
Približno 5 300 obratov. Nobenega celovitega seznama klavnic za
perutnino/malo podatkov po zmogljivosti.
1.2.
Ekonomski učinek
Od 30 do 32,5 milijarde EUR
leta 2011
1.3.
Število zaposlenih, ki so v stiku z živimi živalmi
Po ocenah 3 000 zaposlenih, izraženo v
ekvivalentih polnega delovnega časa[3].
2.
Poraba EU: 11,6 milijona ton[4]
Poraba na osebo: približno 23 kg/leto.
3.
Trgovina EU
EU izvozi 9 % in uvozi 6 % proizvodnje EU[5]. EU uvaža predvsem prsno meso in izvaža kose nižje vrednosti, razen
Francije s posebnim izvoznim trgom za cele ptice v Savdski Arabiji. Vir: Eurostat. Vir: Eurostat. [1] Vsi podatki so iz študije, ki jo je naročila
Komisija: Study on various methods of stunning poultry (Študija o
različnih metodah omamljanja perutnine) Konzorcija za vrednotenje
prehranske verige – projekt je vodilo podjetje Agra CEAS
Consulting – 11. 12. 2012. [2] Podatki iz leta 2010 v masi klavnih trupov. [3] Vendar so to večinoma delavci, zaposleni s krajšim
delovnim časom. [4] Podatki iz leta 2009. [5] Podatki iz leta 2010 v tonah. V vrednosti je
leta 2010 izvoz znašal 1,18 milijarde EUR, uvoz pa 1,97 milijarde EUR,
kar je za uvoz približno 3,8 % in za izvoz približno 6,4 % ocenjene
vrednosti proizvodnje klavnic za perutnino EU.