This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0782
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the activities of the European Globalisation Adjustment Fund in 2012
PRILOGI
PRILOGI
/* COM/2013/0782 final */
/* COM/2013/0782 final */ PRILOGI
KAZALO 1........... Uvod.............................................................................................................................. 4 2........... Pregled dejavnosti ESPG v
letu 2012.............................................................................. 4 3........... Nadaljevanje letnega poročila
o dejavnostih ESPG za leto 2011...................................... 5 4........... Analiza dejavnosti ESPG v
letu 2012.............................................................................. 5 4.1........ Prejete vloge.................................................................................................................. 5 4.1.1..... Prejete vloge po sektorjih............................................................................................... 6 4.1.2..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih................................................................................. 6 4.1.3..... Prejete vloge po številu delavcev, za
katere je predvidena pomoč.................................... 6 4.1.4..... Prejete vloge po zahtevanih zneskih
na delavca................................................................ 7 4.1.5..... Prejete vloge po merilih za
pomoč................................................................................... 7 4.2........ Odobreni prispevki......................................................................................................... 7 4.2.1..... Ukrepi, financirani s podporo iz ESPG.......................................................................... 10 4.2.2..... Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi
iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS) 10 4.3........ Zahtevki, ki ne izpolnjujejo pogojev
za finančni prispevek iz ESPG................................ 11 4.4........ Rezultati, ki jih je dosegel ESPG................................................................................... 11 4.4.1..... Povzetek rezultatov in dobrih praks,
sporočenih leta 2012............................................. 11 4.4.2..... Podrobnosti izvedenih ukrepov, kakor
so o njih v končnih poročilih, prejetih leta 2012, poročale
države članice.................................................................................................................................... 12 4.5........ Programsko obdobje 2014–2020 –
predlog Komisije za novo uredbo o ESPG............. 17 4.6........ Finančno poročilo......................................................................................................... 17 4.6.1..... Sredstva, ki jih je prispeval ESPG................................................................................. 17 4.6.2..... Izdatki za tehnično pomoč............................................................................................. 17 4.6.3..... Ugotovljene ali zaključene
nepravilnosti......................................................................... 18 4.6.4..... Zaključitev finančnih
prispevkov iz ESPG...................................................................... 18 4.6.5..... Druga povračila............................................................................................................ 21 4.7........ Dejavnosti tehnične
pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija........................................... 21 4.7.1..... Informiranje in obveščanje
javnosti................................................................................ 21 4.7.2..... Sestanki z nacionalnimi organi in
deležniki ESPG........................................................... 21 4.7.3..... Razvoj zbirke znanja – zbirke
podatkov ESPG in standardiziranih postopkov za vloge za ESPG 21 4.7.4..... Drugi statistični portret
ESPG 2007–2011..................................................................... 22 4.7.5..... Vmesna ocena ESPG................................................................................................... 22 4.7.6..... Naknadna ocena ESPG – prva faza.............................................................................. 22 5........... Trendi.......................................................................................................................... 23 6........... Sklepna ugotovitev....................................................................................................... 28 POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU IN SVETU o dejavnostih
Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2012 1. Uvod Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji
(ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006[1] z namenom, da se izrazi
solidarnost in zagotovi podpora delavcem, ki so postali presežni zaradi
večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Oblikovan je
bil zato, da se splošne dolgoročne koristi odprte trgovine glede rasti in
zaposlovanja uskladijo z morebitnimi kratkoročnimi škodljivimi učinki
globalizacije zlasti na zaposlovanje najbolj ranljivih in najnižje
kvalificiranih delavcev. ESPG sofinancira ukrepe aktivne politike trga dela, ki
jih organizirajo države članice za pomoč presežnim delavcem pri ponovnem
uveljavljanju na trgu dela in iskanju nove zaposlitve. Pravila so bila spremenjena z Uredbo (ES)
št. 546/2009 z dne 18. junija 2009[2], da bi se doseglo
učinkovitejše odzivanje na svetovno finančno in gospodarsko krizo. Člen 16
Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa, da Komisija vsako leto
Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti
ESPG v prejšnjem letu. Poročilo se mora osredotočiti predvsem na
dosežene rezultate ESPG in vsebovati zlasti informacije v zvezi s predloženimi
vlogami, sprejetimi sklepi ter financiranimi ukrepi, vključno z njihovim
dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti iz
Evropskega socialnega sklada (ESS), ter zaključitvijo odobrenih
finančnih sredstev. Vsebovati mora tudi zahtevke, ki so bili zavrnjeni
zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti. 2. Pregled dejavnosti
ESPG v letu 2012 Komisija je leta 2012 prejela 11 vlog
za prispevke, v katerih je bilo iz ESPG zahtevanih 58,5 milijona EUR.
Podrobnosti o vlogah so na voljo v oddelku 4.1 in preglednici 1. Proračunski organ je leta 2012
sprejel 19 sklepov o črpanju sredstev iz ESPG v skupnem znesku 73,5 milijona EUR iz proračuna ESPG za leto 2012. Podrobnosti o odobrenih sredstvih so na voljo v oddelku 4.2 in
preglednicah 2 in 3. Komisija je leta 2012 prejela 41 končnih
poročil o izvajanju prispevkov iz ESPG. Podrobnosti o rezultatih so na
voljo v oddelku 4.4 in preglednici 4. Zaključilo se je enajst prispevkov iz
ESPG, ki so bili odobreni v prejšnjih letih (podrobnosti so v oddelku 4.6.4
in preglednici 6). Podrobnosti o tehnični pomoči na pobudo
Komisije (člen 8(1) uredbe o ESPG) so na voljo v oddelku 4.6.2
in preglednici 5. Komisija je vzpostavila prvo fazo naknadnega
ocenjevanja s podpisom pogodbe z zunanjim ponudnikom storitev (dodatne
podrobnosti so na voljo v oddelku 4.7.6). O predlogu Komisije za prihodnjo uredbo o ESPG
za obdobje 2014–2020, ki je bil predložen Evropskemu parlamentu in Svetu, sta
leta 2011[3]
razpravljali obe instituciji (dodatne podrobnosti so na voljo v oddelku 4.5). 3. Nadaljevanje letnega
poročila o dejavnostih ESPG za leto 2011 Uredba (ES) št. 546/2009 o
spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi
Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG se je uporabljala za
vloge za ESPG, predložene od 1. maja 2009 dalje. V njej so bile
določene začasne in stalne spremembe prvotne uredbe o ESPG[4]. Navedena uredba je znatno izboljšala ESPG, s
tem da je izboljšala pogoje držav članic glede zahtevkov za sofinanciranje
iz ESPG, predvsem v podporo njihovemu odzivu na negativni učinek svetovne
finančne in gospodarske krize na zaposlovanje. Ker leta 2011 v Svetu ni bil dosežen
politični dogovor o podaljšanju začasnega „odstopanja zaradi krize“,
je slednje 31. decembra 2011 prenehalo veljati. V preostalem obdobju
uredbe o ESPG, tj. do 31. decembra 2013, vloge za podporo iz
ESPG ne morejo biti več utemeljene s finančno in gospodarsko krizo,
pač pa le s strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih, pri
čemer se je stopnja sofinanciranja znižala na prvotnih 50 % skupnih
upravičenih stroškov. Trajne spremembe, tj. zmanjšanje praga s
1 000 na 500 presežnih delavcev in podaljšanje izvedbenega obdobja z 12
na 24 mesecev od datuma vložitve vloge, se še naprej uporabljajo do 31. decembra 2013. Poenostavitev odločanja o vlogah za
ESPG: postopek za predložitev predlogov Svetu in Evropskemu parlamentu Leta 2012 so se nadaljevala prizadevanja za pospešitev
odločanja v okviru pravil trenutne uredbe, ki so se začela leta 2010.
Marca 2012 je bil organiziran poseben seminar za predstavnike držav
članic, na katerem so razpravljali o različnih vprašanjih, povezanih
z učinkovitim izvajanjem ESPG. 4. Analiza dejavnosti
ESPG v letu 2012 4.1. Prejete
vloge Leta 2012 je Komisija prejela 11 vlog[5] (glej preglednico 1), ki
jih je predložilo devet držav članic (Irska, Nemčija, Danska,
Španija, Švedska, Finska, Italija, Belgija in Romunija) in so se nanašale na 10 403 delavcev,
ki so postali presežni zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih
tokovih zaradi globalizacije, pri čemer so skupna sredstva, zahtevana iz
ESPG, znašala 58 499 659 EUR. Še neodobreni zneski so okvirni,
ker se lahko v fazi ocenjevanja še spremenijo. Vseh devet držav članic je
že prej vložilo zahtevke za financiranje iz ESPG. Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila
sprejeta 18. junija 2009, se uporablja za vse te vloge (tj. 50-odstotna
stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve
vloge itd.). Preglednica 1
– Vloge, prejete leta 2012 4.1.1. Prejete
vloge po sektorjih Enajst vlog se je nanašalo na šest
sektorjev[6].
Za dva sektorja (dejavnosti klicnih centrov in elektronske naprave za široko
rabo) je bila leta 2012 prvič posredovana vloga za ESPG. 4.1.2. Prejete
vloge po zahtevanih zneskih Vsaka država članica, ki zaprosi za
podporo iz ESPG, mora oblikovati usklajen sveženj ukrepov, ki najbolj ustreza
profilom delavcev, in določiti znesek podpore, ki jo želi pridobiti.
Uredba o ESPG ne priporoča ali omejuje celotnega zahtevanega zneska,
vendar Komisija oceni vlogo in lahko izpostavi vprašanja, ki države
članice pozivajo k reviziji predlaganega paketa prilagojenih storitev in s
tem tudi zahtevanega zneska. Prispevki iz ESPG, zahtevani v letu 2012,
so znašali od 2 620 982 EUR do 12 536 454 EUR
(povprečno 5 318 151 EUR). 4.1.3. Prejete
vloge po številu delavcev, za katere je predvidena pomoč Skupno število delavcev, ki so jim bili
namenjeni predlagani ukrepi za sofinanciranje iz ESPG, je bilo 10 403, kar
je okoli 74 % skupnega števila delavcev, ki so postali presežni (devet
držav članic je v enajstih predloženih vlogah prijavilo okoli 14 000 presežnih
delavcev). Število delavcev, ki so jim bili namenjeni
ukrepi, je bilo med 295 in 2 103, pri čemer se je pet vlog nanašalo
na več kot 1 000 delavcev, dve vlogi pa na manj kot 500 delavcev.
Število presežnih delavcev in število delavcev, ki jim je namenjena podpora iz
ESPG, se lahko razlikujeta, saj se država članica prosilka lahko
odloči, da bo podporo iz ESPG namenila le posebnim skupinam delavcev, na
primer osebam, ki imajo izredne težave pri obstoju na trgu dela, in/ali osebam,
ki najbolj potrebujejo pomoč. Nekateri prizadeti delavci morda prejemajo pomoč
zunaj ESPG, drugi pa si morda sami najdejo novo zaposlitev ali se odločijo
za predčasno upokojitev, kar pomeni, da jim niso namenjeni ukrepi ESPG. 4.1.4. Prejete
vloge po zahtevanih zneskih na delavca V skladu z Uredbo lahko država članica
sama oblikuje paket prilagojenih storitev, ki jih predlaga za zadevne presežne
delavce. Zahtevani znesek na prizadetega delavca se lahko torej spreminja glede
na resnost odpuščanja, razmere na prizadetem trgu dela, individualni položaj
delavcev, katerim je namenjena pomoč, ukrepe, ki jih je država
članica že zagotovila, in strošek zagotavljanja storitev v zadevni državi
članici ali regiji. To pojasnjuje nihanje v zahtevanih zneskih na delavca,
ki so se leta 2012 gibali od okoli 2 500 EUR do nekoliko nad 42 000 EUR,
v povprečju pa so znašali 8 668 EUR na delavca. 4.1.5. Prejete
vloge po merilih za pomoč Vseh enajst predloženih vlog je bilo
namenjenih podpori delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih
strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije. Deset vlog je temeljilo na členu 2(a)
uredbe o ESPG, ena vloga pa na členu 2(ce) (izjemne okoliščine). 4.2. Odobreni prispevki Proračunski
organ je leta 2012 kot odziv na vloge držav članic sprejel 19 sklepov
o črpanju sredstev iz ESPG za ukrepe aktivne politike trga dela (za
pregled in razčlenitev profilov delavcev glej preglednici 2 in 3). Od
tega se jih je pet nanašalo na vloge, predložene leta 2012, 13 na vloge,
prejete leta 2011, en pa je bil odziv na vlogo, prejeto leta 2010.
Uredba (ES) št. 546/2009, ki je bila sprejeta 18. junija 2009,
se uporablja za 14 od 19 odobrenih prispevkov (tj. 65-odstotna
stopnja sofinanciranja, 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve
vloge itd.). Za pet vlog, predloženih leta 2012, se uporablja 50-odstotna
stopnja sofinanciranja, izvedbeno obdobje pa ostaja 24-mesečno (stalna
sprememba v spremenjeni Uredbi (ES) št. 546/2009). Odobrenih 19 prispevkov je bilo
namenjenih 15 700 presežnim delavcem v enajstih državah
članicah, pri čemer je bilo iz ESPG skupaj izplačanih 73 536 222 EUR
(14,7 % razpoložljivega najvišjega letnega zneska ESPG). Sedem od 19 prispevkov
iz ESPG je bilo odobrenih decembra 2012 in izplačanih v prvem
četrtletju leta 2013 (iz proračuna za leto 2012). Zmanjšanje financiranja iz ESPG v primerjavi z
letom 2011 (leta 2011 je bilo odobrenih 128 167 758 EUR
za 22 prispevkov) se lahko v določeni meri pojasni z znižanjem
stopnje sofinanciranja iz ESPG (50 % namesto prejšnjih 65 %) in
zmanjšanjem števila novih vlog zaradi prenehanja veljavnosti „odstopanja zaradi
krize“ konec leta 2011. Preglednica 2
– Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2012 Preglednica 3
– Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2012: profil delavcev 4.2.1. Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG Člen 3 Uredbe (ES) št. 1927/2006
določa, da se lahko iz ESPG sofinancirajo le ukrepi aktivne politike trga
dela, katerih cilj je ponovna vključitev presežnih delavcev v delovno
razmerje. Poleg tega določa tudi, da se lahko iz ESPG financirajo
dejavnosti države članice, ki so povezane s pripravo, upravljanjem,
širjenjem informacij, obveščanjem javnosti in nadzorom porabe sredstev
(dejavnosti izvajanja). Cilj ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi z 19 prispevki
iz ESPG, odobrenimi leta 2012, je ponovno vključiti 15 700 presežnih
delavcev na trg dela. Obsegali so predvsem intenzivno, prilagojeno pomoč
pri iskanju zaposlitve in vodenje primerov, različne oblike poklicnega
usposabljanja, ukrepe nadgradnje spretnosti in preusposabljanja, različne
začasne finančne spodbude/nadomestila v času trajanja aktivnih
ukrepov podpore do dejanske ponovne vključitve na trg dela, pomoč v
začetnem obdobju na novem delovnem mestu ter druge vrste dejavnosti, kot
so spodbujanje podjetništva/ustanavljanja podjetij in enkratne spodbude za zaposlovanje/najemanje
delavcev. Države članice so pri oblikovanju
svežnjev ukrepov podpore upoštevale ozadje, izkušnje in stopnjo izobrazbe
delavcev, njihovo morebitno mobilnost ter trenutne ali pričakovane
zaposlitvene možnosti v zadevnih regijah. 4.2.2. Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih
skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada (ESS) ESPG je namenjen povečanju zaposljivosti
in zagotavljanju hitre ponovne vključitve presežnih delavcev v delovno
razmerje prek izvajanja ukrepov aktivne politike trga dela, s čimer
dopolnjuje ESS, ki je glavni instrument za spodbujanje zaposlovanja v EU. Na
splošno se ta dva sklada med seboj dopolnjujeta tako, da se ukvarjata s temi
vprašanji z dveh različnih časovnih perspektiv, in sicer: ESPG
zagotavlja posebej prilagojeno podporo presežnim delavcem kot odziv na
določeno množično odpuščanje velikega obsega, ESS pa z vnaprej
načrtovanimi večletnimi programi podpira strateške, dolgoročne
cilje (npr. povečanje človeškega kapitala, upravljanje
sprememb); sredstev ESS namreč običajno ni mogoče preusmeriti v
reševanje kriznih razmer, ki jih povzročijo množična odpuščanja.
Ukrepi ESPG in ESS se včasih uporabijo za medsebojno dopolnjevanje pri
zagotavljanju kratko- in dolgoročnih rešitev. Odločilno merilo je možnost
razpoložljivih instrumentov, da učinkovito pomagajo delavcem, naloga držav
članic pa je, da izberejo (in načrtujejo) instrumente in ukrepe, ki
so najbolj primerni za uresničitev zastavljenih ciljev. Vsebina „usklajenega paketa prilagojenih
storitev“, ki jih sofinancira ESPG, mora biti uravnotežena z drugimi
ukrepi in jih mora dopolnjevati. Ukrepom, ki jih sofinancira ESPG, se ni
treba omejiti zgolj na standardne tečaje in ukrepe; izkušnje namreč
kažejo, da ESPG državam članicam omogoča, da presežnim delavcem
ponudijo bolj prilagojeno in temeljito pomoč, kot bi bilo mogoče brez
ESPG, vključno z ukrepi, do katerih običajno ne bi imeli dostopa
(srednje- in visokošolsko izobraževanje). ESPG državam članicam
omogoča, da se bolj osredotočijo na najbolj ranljive osebe, na primer
na nizko kvalificirane osebe ali osebe migrantskega porekla, in da zagotovijo
boljše razmerje med svetovalci in delavci ter/ali dolgoročnejšo podporo,
kot bi bilo možno brez ESPG. Zaradi vsega tega se povečajo možnosti za izboljšanje
položaja delavcev. Vse države članice morajo vzpostaviti
potrebne mehanizme, da se izognejo kakršnemu koli tveganju dvojnega
financiranja iz finančnih instrumentov EU, kakor zahteva člen 6(5)
Uredbe (ES) št. 1927/2006. 4.3. Zahtevki,
ki ne izpolnjujejo pogojev za finančni prispevek iz ESPG Niti Komisija niti proračunski organ nista zavrnila nobene vloge,
ki so jo države članice predložile za financiranje iz ESPG. 4.4. Rezultati,
ki jih je dosegel ESPG Glavni viri informacij o rezultatih, ki jih je
dosegel ESPG, so končna poročila, ki so jih države članice
predložile v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Ta so
dopolnjena z informacijami, ki so jih države članice predložile v
neposrednih stikih s Komisijo ter na sestankih in konferencah med letom. Leta 2012 je Komisija prejela končna
poročila za 41 zahtevkov, sofinanciranih iz ESPG, ki jih je izvedlo
dvanajst držav članic do sredine leta 2012. Za vseh 41 zahtevkov
se je uporabljalo 24-mesečno izvedbeno obdobje od datuma predložitve vloge
(po podaljšanju z 12 na 24 mesecev zaradi spremembe uredbe o ESPG iz
leta 2009) in vsi so bili upravičeni do 65-odstotnega financiranja iz
ESPG (po začasnem povečanju s prejšnjih 50 %). Glavni rezultati in podatki, ki so jih te
države članice sporočile leta 2012, so povzeti v tem oddelku in
preglednici 4. Teh 41 zahtevkov bo analiziranih tudi v naknadnem
ocenjevanju ESPG, katerega cilj je izmeriti dodano vrednost ESPG in njegov
vpliv na odpuščene delavce in trge dela (29 zahtevkov se analizira v
prvi fazi ocene, preostalih 12 pa bo vključenih v zadnjo fazo – glej
oddelek 4.7.6). Skupno je Komisija do 31. decembra 2012
prejela končna poročila za 60 zahtevkov ESPG, kar predstavlja 57 %
skupnega števila vlog, prejetih do 31. decembra 2012 (105)[7]. Na podlagi informacij, ki jih vsebujejo
končna poročila držav članic, je mogoče zaključiti, da
ESPG doda vrednost ukrepom, ki bi jih lahko države članice sicer izvedle
za pomoč presežnim delavcem pri iskanju nove zaposlitve in njihovem ponovnem
uveljavljanju na trgu dela. Omogoči jim, da zagotovijo bolj kakovostne ukrepe
za večje število presežnih delavcev v daljšem časovnem obdobju, kot
bi bilo to mogoče brez financiranja iz ESPG. 4.4.1. Povzetek
rezultatov in dobrih praks, sporočenih leta 2012 Končna poročila, ki jih je predstavilo dvanajst držav
članic, so pokazala, da je na koncu izvedbenega obdobja 14 333 delavcev
(50 % od 28 662 delavcev, ki so izkoristili podporo iz ESPG)
našlo novo zaposlitev ali pa so postali samozaposlene osebe. To je dober
rezultat, predvsem glede na to, da imajo delavci, katerim je namenjena podpora
iz ESPG, običajno večje težave na trgu dela. Približno 3,7 % se
jih je še vedno izobraževalo ali usposabljajo, 44,7 % pa jih je bilo
nezaposlenih ali neaktivnih iz osebnih razlogov[8].
Podrobnosti so prikazane v preglednici 4. Podobno kot leta 2011 in 2010 je na rezultate ponovne
vključitve v delovno razmerje vplivalo znatno zmanjšane absorpcijske
sposobnosti lokalnih in regionalnih trgov dela, kar je neposredna posledica
svetovne krize. Opozoriti je treba tudi, da stopnja ponovne vključitve,
zabeležene na koncu ustreznih izvedbenih obdobij, predstavlja le zaposlitveni
položaj delavcev v času zbiranja podatkov. Ne daje nobenih informacij o
vrsti zaposlitve in kakovosti dela, ki ga je oseba našla, ter se lahko v kratkem
času znatno spremeni. V skladu z informacijami, prejetimi od več
držav članic, so stopnje ponovne vključitve višje že nekaj mesecev po
predložitvi končnih poročil in se srednjeročno še
povečujejo, zlasti kadar delavci še naprej prejemajo posebej prilagojeno
pomoč po preteku obdobja ESPG na stroške držav članic ali s podporo
ESS. To kaže, da ima podpora, sofinancirana iz ESPG, dolgoročno lahko
dodaten pozitiven učinek. 4.4.2. Podrobnosti
izvedenih ukrepov, kakor so o njih v končnih poročilih, prejetih leta 2012,
poročale države članice Svežnji ukrepov
podpore, ki jih je dvanajst držav članic zagotovilo za odpuščene
delavce, so vključevali širok razpon ukrepov prilagojenega iskanja
zaposlitve, nadomestne zaposlitve in (pre)kvalifikacij. Najvišji zneski so bili
porabljeni za dve kategoriji ukrepov: usposabljanje in preusposabljanje
(približno 56,5 milijona EUR ali 32 % skupnih prilagojenih
storitev za vseh 41 zahtevkov) in finančna nadomestila,
plačana delavcem med izvajanjem ukrepov aktivne politike trga dela
(približno 68,5 milijona EUR ali 38,8 % skupnih prilagojenih
storitev za vseh 41 zahtevkov). Programi
kvalifikacij in usposabljanja so bili posebej prilagojeni potrebam in željam
delavcev ob upoštevanju zahtev lokalnih ali regionalnih trgov dela in morebitnih
obetavnih sektorjev v prihodnosti. V nekaterih državah članicah in
zahtevkih (npr. v Avstriji in na Irskem) je bila pomembna
osredotočenost na visokošolske kvalifikacije, zahtevki iz ostalih držav
članic pa so se nanašali na nadgradnjo spretnosti tehničnih profilov
delavcev. Ponekod (npr. na Danskem) je bil ESPG uporabljen kot preskusna
podlaga za inovativne ukrepe, ki še niso bili na voljo vsem presežnim delavcem
in bi se lahko po izkušnjah z ESPG v prihodnosti uporabljali bolj splošno. V
večini primerov so delavci lahko pridobili potrdilo o obstoječih
spretnostih ali izkušnjah, s čimer se je povečala njihova vrednost za
bodoče delodajalce. Ukrepi so vsebovali
tudi dejavnosti za spodbujanje podjetništva in zagonskih podjetij
(vključene v večino svežnjev ukrepov podpore) kakor tudi
finančna nadomestila za kritje stroškov prevoza, izdatkov, povezanih z
usposabljanjem, in življenjskih stroškov med udeležbo delavcev v ukrepih
aktivne politike trga dela, organiziranih zanje. Navedenih dvanajst
držav članic je sporočilo številna zanimiva dejstva in spodbudne
informacije, ki kažejo, da so se osebni položaj, samozavest in zaposljivost
zadevnih delavcev vidno izboljšali zaradi podpore in storitev ESPG, čeprav
vsi niso hitro našli nove zaposlitve. ESPG je navedenim
državam članicam omogočil, da so bile na območjih, ki so jih
prizadela odpuščanja, dejavnejše glede števila ljudi, ki jim je bila ponujena
pomoč, ter obsega, trajanja in kakovosti podpore, kot bi lahko bile brez
sredstev ESPG. Sredstva EU so jim omogočila prožnejši odziv in
vključitev zelo prilagojenih, včasih tudi inovativnih ukrepov v svoje
pakete ter večjo osredotočenost na določene skupine
prebivalstva, na primer nizko kvalificirane iskalce zaposlitve ali iskalce zaposlitve,
ki jim je težje pomagati (osebe, starejše od 50 let, osebe migrantskega
porekla, invalidne osebe, osebe z zgolj osnovno izobrazbo in spretnostmi itd.).
Učinkoviti so bili predvsem zaposlitveni sejmi za presežne delavce in tudi
ukrepi, v okviru katerih so izvajalske agencije navezale stike z lokalnimi
podjetji, da bi skupaj z njimi opredelile še neobjavljena delovna mesta, tako
da bi se delavci, ki se jim zagotavlja podpora, lahko usposobili in s tem
zagotovili ujemanje njihovih kvalifikacij s potrebami prostih delovnih mest. Druga dejavnost, ki je potencialno
pripeljala do ponudb delovnih mest delavcem ESPG, je bila organizacija pripravništev. V
nekaterih državah članicah je pomoč iz ESPG vplivala na celotne
industrijske sektorje, na primer tiskarski/grafični sektor na Nizozemskem
se je začel bolje zavedati potreb starejših delavcev, ko so ti postali
presežni. V Španiji so pogodbe z lokalnimi podjetji povzročile boljše
razumevanje trga dela glede na iskane profile delavcev in vrste ter pogoje
trenutnih pogodb o delu. Navedenih dvanajst držav članic je izvedlo tudi
dejavnosti za informiranje in ozaveščanje, usmerjene v zadevne delavce in
tudi potencialne delodajalce, ostale deležnike ter informirano splošno javnost.
Slednje so vključevale prispevke v lokalnih in družabnih medijih,
promocijske letake in video posnetke, spletne strani in zaključne
konference za obeležitev konca projektov, sofinanciranih iz ESPG. Po mnenju organov držav
članic je ESPG veljal za koristen instrument za pomoč pri reševanju
trenutnih izzivov na trgu dela v času proračunskih omejitev.
Pomoč, sofinancirana iz ESPG, pomeni torej večjo naložbo v
spretnosti, kar ima lahko tudi srednje- in dolgoročno pozitiven
učinek, ko si bodo trgi postopoma opomogli od krize. Navedenih dvanajst držav članic je pridobilo tudi številne
izkušnje, ki jim bodo koristile pri pripravi in izvedbi prihodnjih zahtevkov
ESPG. ESPG državam članicam omogoča zgodnji začetek
zagotavljanja pomoči presežnim delavcem: ukrepi se lahko začnejo
takoj po napovedi bodočih odpuščanj. Nizozemska, Avstrija,
Nemčija in Češka so poročale o pozitivnih izkušnjah z zgodnjim
začetkom. Pregledovanje in prerazporejanje
proračunskih sredstev med izvajanjem pripomore k doseganju boljše sestave
ukrepov za delavce in boljše porabe proračuna. Danska priporoča posvetovanje
s pravnikom za postopke javnih naročil, ker je na voljo omejena
količina časa, zelo pomembna pa je pravna varnost. Nizozemska je kot
ključni element za ohranjanje motivacije in zainteresiranosti delavcev za
delo in karierne priložnosti priporočila zgodnje komuniciranje s
prizadetimi delavci o predlaganih ukrepih. Preglednica 4
– Končna poročila, prejeta leta 2012 – pregled rezultatov 4.5. Programsko
obdobje 2014–2020 – predlog Komisije za novo uredbo o ESPG V skladu s členom 20 uredbe o ESPG je treba uredbo pregledati
do 31. decembra 2013, kar se ujema s koncem večletnega
finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Na podlagi predloga Komisije je
Svet na zasedanju 7. in 8. februarja 2013 podprl nadaljevanje ESPG v
naslednjem večletnem finančnem okviru od leta 2014 do 2020 kot
način zagotavljanja posebne, enkratne pomoči delavcem, ki so postali
presežni zaradi obsežnih strukturnih sprememb zaradi globalizacije. Podrobnosti
o prihodnji uredbi bodo znane, ko jo bosta potrdila Svet in Evropski parlament. 4.6. Finančno
poročilo 4.6.1. Sredstva,
ki jih je prispeval ESPG Proračunski organ je leta 2012
odobril 19 prispevkov iz ESPG v skupni višini 73 536 222 EUR,
kar je 14,7 % najvišjega letnega zneska, ki je na voljo (glej
preglednico 2). Vseh 19 plačil je bilo izplačanih iz
proračuna za leto 2012, pri čemer je bilo zadnjih sedem
izplačanih na začetku leta 2013. V skladu s členom 28
Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006[9], ki določa
proračunski okvir za ESPG, ESPG ne sme preseči najvišjega letnega
zneska v višini 500 milijonov EUR, ki se lahko črpa iz
neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do skupne zgornje meje
odhodkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za prevzem obveznosti
iz prejšnjih dveh let, razen tistih iz postavke 1B finančnega okvira.
Poleg tega člen 12 uredbe o ESPG določa, da mora na dan 1. septembra
vsakega leta ostati na voljo najmanj 25 % najvišjega letnega zneska za
pokrivanje morebitnih potreb, ki se pojavijo do konca leta. Sredstva za prevzem obveznosti za
zneske, odobrene leta 2012, so se prenesla iz rezerve ESPG v proračunsko
vrstico ESPG. Na začetku leta je bil v dobro proračunske vrstice ESPG
knjižen znesek v višini 50 000 000 EUR. S spremembo
proračuna je bil dodan še znesek 17 657 535 EUR. Pri
globalni prerazporeditvi je bil določen znesek 5 878 687 EUR,
ki je bil prenesen v ESPG. 4.6.2. Izdatki
za tehnično pomoč V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1927/2006 se
lahko do 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto (1,75 milijona EUR),
porabi za financiranje tehnične pomoči na pobudo Komisije za
dejavnosti, kot so priprava, spremljanje, informiranje in razvoj zbirke znanja,
upravna in tehnična podpora ter revizija, nadzor in vrednotenje, ki so
potrebne za izvajanje uredbe o ESPG. Proračunski organ je 4. julija 2012
za tehnično pomoč[10] v zvezi z dejavnostmi,
naštetimi v preglednici 5, odobril znesek 730 000 EUR. Zahtevkov
za preostalih 1 020 000 EUR, ki bi se lahko porabili za
tehnično pomoč v zadevnem letu, ni bilo. Prvotni predlog Komisije[11]
v višini 1 120 000 EUR je proračunski organ znižal na 730 000 EUR,
pri čemer je znižanje vplivalo na skoraj vse postavke. Komisija se je pri
izvajanju tehnične pomoči odločila dati prednost sestankom s
predstavniki držav članic, da bi zagotovila učinkovito izvajanje
sklada in začela naknadno ocenjevanje sklada, kot je bilo načrtovano. Preglednica 5 – Izdatki za tehnično pomoč za
leto 2012 Opis || V proračunu predvideni znesek EUR *) || Dejanski znesek EUR Obveščanje (na primer posodabljanje spletne strani ESPG v vseh jezikih EU, publikacije, avdiovizualne dejavnosti) || 130 000 || Ni izdatkov (spletno stran so posodobile službe Komisije) Upravna in tehnična podpora: – sestanki strokovne skupine kontaktnih oseb ESPG – seminar o izvajanju ESPG || 35 000 125 000 || 70 000 181 900 Spremljanje zbiranja podatkov in statistični portret ESPG) || 20 000 || Ni izdatkov (delo so opravile službe Komisije) Razvoj zbirke znanja (standardizirani postopki za vloge za ESPG in njihova obdelava); razvoj in racionalizacija zbirke znanja ESPG, ki vsebuje podatke in zneske o zahtevkih ESPG) || 70 000 || Ni izdatkov (delo na zbirki podatkov so opravile službe Komisije) (standardizirani postopki odloženi do proračuna za leto 2013) Ocena || 350 000 || 476 203 **) Skupaj || 730 000 || 728 103 *) Zneski
v skladu s sklepom proračunskega organa z dne 4. 7. 2012 **) 344 810 EUR
za 1. fazo naknadne ocene (člen 17(1)(b) uredbe o ESPG) in
131 393 EUR za
končno plačilo vmesne ocene (člen 17(1)(a) uredbe o ESPG). 4.6.3. Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti Komisija leta 2012 ni
bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z uredbo o ESPG. Leta 2012 niso bile
zaključene nobene nepravilnosti v skladu z uredbo o ESPG. 4.6.4. Zaključitev
finančnih prispevkov iz ESPG Člen 15(2) uredbe o ESPG določa
postopke za zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG. Leta 2012
je bilo zaključenih enajst zahtevkov (prikazanih v preglednici 6); ti
so bili izvedeni v letih do 2012 (24-mesečno izvedbeno obdobje od
datuma vloge; 65-odstotno sofinanciranje iz ESPG). Stopnja izvajanja proračuna je bila med 1,9 %
in več kot 100 %. Skupni znesek neporabljenih sredstev,
povrnjenih Komisiji za teh enajst zahtevkov, je znašal približno 18,1 milijona EUR
(37,8 % prispevkov iz ESPG za te zahtevke). Razlogi za to, da države članice niso
porabile vseh odobrenih sredstev, so različni. Čeprav se države članice spodbuja, naj pripravijo realne ocene
proračuna za usklajeni sveženj prilagojenih storitev,
tako načrtovanje ni vedno dovolj natančno in utemeljeno. V
začetne izračune je morda vključena previsoka varnostna rezerva,
ki se na koncu izkaže za nepotrebno. Število delavcev, ki želijo sodelovati v
predlaganih ukrepih, je v fazi načrtovanja morda ocenjeno previsoko,
nekateri delavci se morda raje odločijo za cenejše namesto za dražje
ukrepe oziroma za kratkoročne in ne za dolgoročne ukrepe ali pa novo
zaposlitev najdejo hitreje, kot je bilo prvotno ocenjeno. Drugi razlogi za
majhno porabo so morda zamude pri začetku izvajanja ukrepov in neuporaba
možnosti glede prerazporeditve sredstev med
različnimi proračunskimi postavkami pri izvajanju svežnja
prilagojenih storitev. Komisija je državam članicam pomagala z
rednim informiranjem in posebnimi seminarji za spodbujanje optimalnega
upravljanja sredstev. To je pomenilo, da se je začetna visoka stopnja
povračil v višini čez 60 % za prve zahtevke pomembno znižala (37,8 %),
vendar jo je treba dodatno izboljšati. Priprava proračuna za ukrepe in
predvidevanje udeležbe delavcev v podaljšanem 24-mesečnem obdobju naj bi
se izboljšala s pridobljenimi izkušnjami. Izboljšujejo se tudi čas
prispetja sredstev iz ESPG na zadevno območje, zmogljivosti različnih
struktur za usklajevanje in izvajanje ter kakovost komunikacije med nacionalno
in regionalno oziroma lokalno ravnjo. Države članice bolje uporabljajo
možnost pregleda proračunov ter prerazporeditve izdatkov med
različnimi ukrepi in/ali izdatki za izvajanje. Nenazadnje institucije EU
prav tako vlagajo veliko truda v pospešitev postopkov odločanja in
plačevanja sredstev iz ESPG, da bi se čas in odobrena sredstva lahko
optimalno porabila. Komisija je marca 2012 za predstavnike držav
članic organizirala poseben seminar za obravnavanje različnih
vprašanj v zvezi s časom in učinkovitostjo izvajanja sklada. Preglednica 6
– Zahtevki, zaključeni leta 2012 4.6.5. Druga
povračila Leta 2012 ni
bilo drugih povračil. 4.7. Dejavnosti
tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija 4.7.1. Informiranje in obveščanje
javnosti Spletna stran Člen 9 Uredbe (ES) št. 1927/2006
Komisijo poziva, da „vzpostavi spletno stran v vseh jezikih Skupnosti z
informacijami o ESPG, navodili za predložitev vlog ter posodobljenimi podatki o
odobrenih in zavrnjenih vlogah, pri čemer je poudarjena vloga
proračunskega organa“. V skladu z zahtevami člena 9 je bila
spletna stran Komisije o ESPG[12]
leta 2012 posodobljena z ustreznimi informacijami. Spletna stran je
leta 2012 zabeležila 253 462 ogledov strani, ki jih je ustvarilo
32 030 obiskovalcev (skupno število obiskov: 44 630). 4.7.2. Sestanki z
nacionalnimi organi in deležniki ESPG Deveti in deseti sestanek kontaktnih oseb
skupine strokovnjakov za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji,
tj. predstavnikov za ESPG v državah članicah, sta potekala 21. marca 2012
in 16. oktobra 2012 v Bruslju. Oba sestanka sta bila delno namenjena
razpravi o pregledu trenutne uredbe o ESPG, predlogu Komisije glede njenega
nadaljevanja v obdobju od leta 2014 do 2020, zadevah, ki so se pojavile v
zvezi z bodočim izvajanjem, obveščanju članov o pripravah na
naknadno oceno ESPG za obdobje 2007–2013 in raznim drugim zadevam dnevnega
reda. 22. marca 2012 je bil v Bruslju organiziran
povezovalni seminar za razpravo o pravočasnosti izvajanja ESPG in
izmenjavo najboljših praks, namenjen pospešitvi izvajanja ukrepov za maksimalno
učinkovitost in optimalne izdatke. 17. oktobra 2012 je bil v Bruslju organiziran povezovalni
seminar za razpravo o več vprašanjih glede izvajanja ESPG, vključno z
učinki krize po sektorjih in uspešnostjo ukrepov za ustanavljanje podjetij
v okviru izvajanja ESPG. 4.7.3. Razvoj
zbirke znanja – zbirke podatkov ESPG in standardiziranih postopkov za vloge za
ESPG Službe Komisije so leta 2012 za beleženje
podatkov o obsegu zahtevkov za ESPG za statistične namene izboljšale
zbirko podatkov ESPG in pripravile več obrazcev za lažji vnos podatkov o
zahtevkih v zbirko podatkov. Razvoj novega elektronskega obrazca za
vlogo je načrtovan leta 2013/2014 ob upoštevanju pripravljalnega
dela, ki so ga opravili zunanji strokovnjaki leta 2011 (financiranega
iz proračuna za tehnično pomoč za leto 2011; končno
poročilo je bilo predloženo aprila 2012). Novi obrazec za vlogo bo standardiziral
postopke vloge in ocene in bi moral zato skrajšati čas, ki preteče od
priprave vloge s strani države članice do sprejetja predloga, ki ga
Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Skupaj z zbirko podatkov bo
tudi olajšal delo Komisije v zvezi z analiziranjem, združevanjem in
primerjanjem podatkov in zneskov zahtevkov ESPG. Druge dejavnosti informiranja,
načrtovane v letu 2012 Komisija je v predlogu tehnične
pomoči za leto 2012 načrtovala pripravo video posnetka in nekaj
opisnih map o dejavnostih ESPG. Teh dejavnosti zaradi znižanj proračuna,
ki jih je izvedel proračunski organ julija 2012, ni bilo mogoče
izvesti. 4.7.4. Drugi
statistični portret ESPG 2007–2011 Komisija je v prvi polovici leta 2012 objavila drugi
statistični portret ESPG (2007–2011), ki so ga
pripravili zunanji strokovnjaki v okviru proračuna za
tehnično pomoč za leto 2011. 4.7.5. Vmesna
ocena ESPG Rezultati vmesne ocene ESPG, ki je bila
izvedena leta 2011 v skladu s členom 17(1)(a)
uredbe o ESPG, so bili deležnikom ESPG predstavljeni v
Bruslju 2. februarja 2012[13]. To je
bila priložnost za razpravo o glavnih rezultatih začetne faze ESPG (2007–2009)
in priporočilih ocenjevalcev, ki so bila v vmesnem času izvedena ali
vključena v predlog nove uredbe o ESPG (2014–2020). 4.7.6. Naknadna
ocena ESPG – prva faza 33 primerov, ki jih je treba oceniti v prvi fazi
naknadne ocene (člen 17(1)(b) uredbe o ESPG), je naštetih spodaj. Ti
primeri so bili izbrani zato, ker je Komisija do 20. septembra 2012
prejela končna poročila o njihovi izvedbi. Naslednja skupina
zahtevkov ESPG bo analizirana v končni fazi naknadne ocene
(zahtevki, za katere bodo končna poročila predložena do konca
decembra 2013[14]).
5. Trendi Ker
se število zahtevkov ESPG povečuje, je na voljo več podatkov za
opredelitev trendov v zvezi z vlogami in za pregled smeri razvoja dejavnosti
sklada. Podatki v naslednjih grafih in prilogah se nanašajo na 110 vlog, ki so
jih predložile države članice od januarja 2007 do 12. avgusta 2013[15]. Zahtevanih je bilo približno 471,2 milijona EUR
(približno 416,3 milijona EUR je bilo že plačanih) za pomoč
100 022 delavcem (število delavcev, ki jim je namenjena pomoč,
po ocenah držav članic). Graf 1:
Število prejetih vlog v obdobju 2007–2013 (do
12. avgusta 2013) Sprememba uredbe o
ESPG iz leta 2009 je s svojimi začasnimi in stalnimi spremembami
pomembno vplivala na število vlog, ki jih je prejela Evropska komisija, saj se
je to od maja 2009 (ko se je začela uporabljati
spremenjena uredba o ESPG) do konca leta 2011
občutno povečalo. V celotnem obdobju od
januarja 2007 do avgusta 2013 je bilo predloženih 65 vlog zaradi
krize in 45 vlog zaradi trgovine (brez upoštevanja vlog, ki so jih države
članice umaknile). 82 % vlog, prejetih med majem 2009 in koncem
leta 2011, je bilo povezanih s svetovno finančno in gospodarsko
krizo. Kot je prikazano v Prilogi 2, je Španija država
članica, ki je predložila največ vlog za sredstva iz ESPG (18 vlog),
sledijo pa ji Nizozemska (16 vlog), Italija (12 vlog) in Danska (10 vlog).
Osem držav do 12. avgusta 2013 še ni zaprosilo za podporo iz ESPG:
Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Slovaška, Združeno kraljestvo
in Hrvaška (ki je v EU vstopila šele 1. julija 2013). Graf 2:
Zahtevani znesek iz ESPG na državo članico v obdobju 2007–2013 (do
12. avgusta 2013) v mio. EUR V
celotnem obdobju od januarja 2007 do avgusta 2013 je 20 držav
članic zaprosilo za skupni znesek iz ESPG v višini 471,2 milijona EUR
(glej tudi pregled v preglednici v Prilogi 2). Danska je zaprosila za
najvišji znesek sofinanciranja iz ESPG (63,7 milijona EUR/10 vlog),
sledijo pa ji Irska (63,3 milijona EUR/7 vlog), Italija (60,6 milijona EUR/12 vlog)
in Španija (57,1 milijona EUR/18 vlog). Še neodobreni zneski so
okvirni in se lahko v fazi ocenjevanja še spremenijo. Graf 3:
Število delavcev, ki jim je namenjena pomoč, na državo članico v
obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013) Španija
je država članica, ki je zaprosila za pomoč iz ESPG za največje
število presežnih delavcev (13 396 za 18 vlog), sledijo pa ji Italija
(12 759 za 12 vlog), Nemčija (11 349 za 7 vlog) in
Irska (10 267 za 7 vlog). V preostalih 12 državah se številke
gibljejo od nekaj več kot 8 000 na Nizozemskem do malo manj kot 1 800
na Poljskem. V vseh preostalih štirih državah članicah, ki so predložile
vloge, je bilo število vključenih delavcev nižje od 1 000. Graf 4:
Število vlog na sektor (NACE Rev. 2) v obdobju 2007–2013 (do
12. avgusta 2013) V celotnem obdobju od januarja 2007 do
avgusta 2013 je ESPG prejel vloge glede delavcev, ki so postali presežni v
skupaj 35 sektorjih dejavnosti (glej tudi pregled v Prilogi 1).
Večina od teh se je nanašala na proizvodnjo, zajemala pa je tudi gradbeni
in storitveni sektor. Največ vlog je bilo prejetih za štiri proizvodne
sektorje: avtomobilsko industrijo (19 vlog oziroma 17 % vseh vlog),
sektor strojev in naprav (12 vlog oziroma 11 % vseh vlog), tekstilno
industrijo (10 vlog oziroma 9 % vseh vlog) in tiskarsko industrijo (9 vlog
oziroma 8 % vseh vlog). Okoli 8 % vlog (9 vlog) je bilo
prejetih za delavce v gradbeni industriji na splošno, kar vključuje
gradnjo stavb, specializirana gradbena dela ter arhitekturno in tehnično
projektiranje (ta številka bi se povzpela na 13 vlog oziroma okoli 12 %,
če bi bili vključeni tudi pomožni sektorji, kot so gradbeni material,
tesarstvo in stavbno mizarstvo ter keramika). Za več kot polovico vseh
sektorjev (20 od 35 sektorjev) je ESPG prejel po eno vlogo. Graf 5:
Število delavcev, ki jim je namenjena pomoč, na sektor (NACE
Rev. 2) v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013) 20 držav članic je v 110 vlogah
namenilo pomoč skupno 100 022 odpuščenim delavcem. Zadevni
sektorji so predvsem sektor avtomobilske industrije, v katerem je bila
pomoč namenjena skoraj 24 000 delavcem (23,8 % vseh
delavcev, na katere se nanašajo predložene vloge), ki mu sledi tekstilni sektor
(več kot 11 000 delavcev ali 11,2 % vseh, na katere se
nanašajo predložene vloge), sektor mobilnih telefonov (malo nad 10 000 delavcev
ali 10 % vseh, na katere se nanašajo predložene vloge) in sektor strojev
in opreme (več kot 9 000 delavcev ali 9,1 % vseh, na katere
se nanašajo predložene vloge). Graf 6:
Povprečni zahtevani znesek iz ESPG, namenjen za pomoč delavcu, na
državo članico v obdobju 2007–2013 (do 12. avgusta 2013) EUR Povprečje V grafu 6 je prikazana povprečen
znesek podpore iz ESPG na delavca, ki mu je namenjena pomoč (4 711 od
skupno 100 022 delavcev, ki jim je bila namenjena pomoč v 20 državah
članicah). Podpora iz ESPG na delavca je bila najvišja v Avstriji in na
Danskem, kjer je znašala okoli 14 000 EUR oziroma 10 000 EUR.
Nasprotno pa je bila podpora, zahtevana v Litvi, Sloveniji in na Češkem,
nižja od 1 000 EUR na delavca. 6. Sklepna ugotovitev Dosedanja gibanja kažejo, da se vloge za ESPG
vlagajo za delavce v vse več sektorjih. Poleg tega imajo države
članice vse več izkušenj pri izbiri najprimernejših ukrepov,
načrtovanju učinkovite pomoči presežnim delavcem in uporabi ESPG
za preizkušanje novih pristopov. Države članice tudi vedno bolj
uporabljajo možnost prerazporeditve sredstev med ukrepi v času izvajanja
projektov, da v celoti izkoristijo razpoložljive prispevke. Dejstvo, da „odstopanja zaradi krize“ ni bilo
mogoče podaljšati na obdobje po koncu leta 2011 (v Svetu ni bila
dosežena kvalificirana večina), je zmanjšalo možnosti za pomoč EU
delavcem, čeprav mnogi še vedno čutijo posledice krize. Od leta 2012 do izteka veljavnosti sedanje
uredbe o ESPG (konec leta 2013) se še naprej uporabljajo trajne spremembe
v spremenjeni uredbi (prag zmanjšan na 500 presežnih delavcev, izvedbeno
obdobje podaljšano na 24 mesecev od datuma predložitve vloge), države
članice pa lahko nadaljujejo s podporo delavcem, ki so postali presežni
zaradi obsežnih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Če
se uporabijo vse možnosti ESPG, dopolnjene z drugimi razpoložljivimi
instrumenti in ob posvetovanju s pomembnimi deležniki, se lahko delavcem, ki so
upravičeni do podpore iz ESPG, pomaga na prilagojen način, s
čimer se bodo ob postopnem okrevanju trgov po krizi izboljšale njihove
srednje- in dolgoročne priložnosti na trgu dela. [1] Uredba (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006
o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, UL L 406,
30.12.2006, str. 1, kakor je bila popravljena z UL L 48, 22.2.2008,
str. 82, v vseh jezikih, in UL L 202, 31.7.2008, str. 74,
samo v angleškem jeziku. [2] Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006
o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167,
29.6.2009). [3] COM(2011) 608 final, 6. 10. 2011. [4] Začasno odstopanje od uredbe o ESPG, ki je
dopuščalo vloge zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ter
povečalo stopnje sofinanciranja iz ESPG s 50 % na 65 %, se je
uporabljalo od 1. maja 2009 do 30. decembra 2011. [5] En zahtevek, EGF/2012/009 BE/Carsid,
je bil pozneje umaknjen in ponovno vložen 2. aprila 2013. [6] Avtomobilska industrija (3), stroji in
naprave (3), kovine (2), mobilni telefoni (1), elektronske
naprave za široko rabo (1), dejavnosti klicnih centrov (1). [7] Brez upoštevanja končnega poročila za en
zahtevek, ki ga je pozneje država članica prosilka umaknila. EGF 2007/002 FR Renault. [8] NEET: mladi, ki niso niti zaposleni niti vključeni
v programe izobraževanja ali usposabljanja. [9] UL C 139, 14.6.2006, str. 1. [10] UL L 192, 20.7.2012, str. 11. [11] COM(2012) 160 z dne 4. 4. 2012. [12] http://ec.europa.eu/egf
- na voljo v vseh 23 jezikih EU, vključno z irščino. [13] Poročilo o vmesni oceni je na voljo na spletni strani
ESPG (http://ec.europa.eu/egf). Glej tudi poglavje 4.7.5
Letnega poročila ESPG za leto 2011. [14] Rok za pripravo poročila o prvi fazi naknadne ocene
je 31. december 2013, za pripravo poročila
o končni fazi pa 31. december 2014 (člen 17(1b) uredbe
o ESPG). [15] Ob upoštevanju 10 zahtevkov, ki so jih države
članice prosilke umaknile, ta številka naraste na 120. Umaknjeni zahtevki
niso upoštevani v statistiki. PRILOGA 1 — vloge
za ESPG po razvrstitvi gospodarskih dejavnosti do 12. avgusta 2013 Priloga 2 — Pregled vlog ESPG do 12. avgusta 2013 po državah članicah in vrsti vloge (merila člena 1)