52013DC0483

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Napredek držav članic pri skoraj nič-energijskih stavbah

KAZALO

1........... Uvod.............................................................................................................................. 4

2........... Uporaba pojma skoraj nič-energijske stavbe v praksi...................................................... 5

3........... Vmesni cilji..................................................................................................................... 6

4........... Politike in ukrepi za spodbujanje skoraj nič-energijskih stavb........................................... 6

4.1........ Poročanje o členu 13(4) Direktive 2009/28/ES............................................................... 7

4.2........ Politike in ukrepi za spodbujanje preoblikovanja v skoraj nič-energijske stavbe................ 8

5........... Sklepne ugotovitve in naslednji koraki............................................................................. 8

5.1........ Sklepne ugotovitve......................................................................................................... 8

5.2........ Naslednji koraki............................................................................................................. 9

Priloga 1: pregled nacionalnih opredelitev pojma skoraj nič-energijske stavbe............................... 10

1.           Uvod

Stavbe so osrednjega pomena v politiki energijske učinkovitosti EU, saj skoraj 40 %[1] porabe končne energije in 36 % emisij toplogrednih plinov odpade na hiše, pisarne, trgovine in druge stavbe. Izboljšanje energijske učinkovitosti evropskega stavbnega fonda je ključno ne samo za doseganje ciljev za leto 2020, ampak tudi za doseganje dolgoročnih ciljev naše podnebne strategije iz načrta za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050[2].

Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb[3] (v nadaljevanju „DEUS“) je glavni zakonodajni instrument na ravni EU za izboljšanje energijske učinkovitosti evropskih stavb. Ključni element DEUS, zlasti za doseganje teh dolgoročnih ciljev, so zahteve, ki se nanašajo na skoraj-nič energijske stavbe (v nadaljevanju „SNES“).

Člen 9(1) DEUS nalaga državam članicam, da „zagotovijo, da:

(a) so do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske stavbe, in

(b) so po 31. decembru 2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, zagotovijo, da so to skoraj nič-energijske stavbe.“

Države članice tudi pripravijo nacionalne načrte za povečanje števila SNES, v te nacionalne načrte pa so lahko vključeni cilji, ki se razlikujejo glede na kategorijo stavbe.

Člen 9(2) državam članicam še nalaga, da oblikujejo politike in sprejmejo ukrepe, kot je določanje ciljev, da bi spodbudile preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v SNES, ter o tem obvestijo Komisijo v nacionalnih načrtih.

Člen 9(3) navaja, da „nacionalni načrti med drugim vključujejo naslednje elemente:

(a) podrobno obrazložitev prenosa opredelitev skoraj nič-energijskih stavb v prakso, ki ga pripravijo države članice, in v katerem so upoštevale nacionalne, regionalne ali lokalne pogoje, skupaj z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije v kWh/m2 na leto[…];

(b) vmesne cilje z izboljšanje energetske učinkovitosti novih stavb do leta 2015[…];

(c) informacije o politikah ter finančnih ali drugih ukrepih […], vključno s podrobnostmi o nacionalnih zahtevah in ukrepih v zvezi z uporabo energije iz obnovljivih virov v novih stavbah in obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, določenih v skladu s členom 13(4) Direktive 2009/28/ES ter členov 6 in 7 te direktive.“

Na podlagi teh nacionalnih načrtov Komisija do decembra 2012 in nato vsaka tri leta objavi poročilo o napredku držav članic (člen 9(5)).

To prvo poročilo v veliki meri temelji na informacijah v nacionalnih načrtih za SNES, ki jih je do konca novembra 2012 posredovalo osem držav članic (BE, DK, CY, FI, LT, NL, SE in UK). V vmesnem času je svoje načrte poslalo še šest držav članic (BG, DE, FR, HU, IE in SK), vendar ti niso bili upoštevani v analizi. Za države članice, ki niso posredovale uradnih nacionalnih načrtov, so bile informacije o napredku, kjer so bile na voljo, pridobljene iz drugih nacionalnih akcijskih načrtov za energijsko učinkovitost. Trinajst od drugih nacionalnih akcijskih načrtov za energijsko učinkovitost (BG, EE, FI, FR, HU, IE, IT, LU, MT, PL, ES, NL in UK) se nanaša na cilje za SNES. To poročilo temelji tudi na informacijah iz nacionalnih akcijskih načrtov za obnovljive vire energije[4] in posebni študiji o SNES[5].

Na splošno velja, da se ti nacionalni načrti znatno razlikujejo po obliki in vsebini. To odraža različne stopnje razvoja nacionalnih politik glede SNES kakor tudi odsotnost predloge za načrte. Kljub temu vsi nacionalni načrti vsebujejo občutno več informacij kot drugi nacionalni akcijski načrti za energijsko učinkovitost.

2.           Uporaba pojma skoraj nič-energijske stavbe v praksi

V skladu s členom 2(2) DEUS skoraj nič-energijska stavba „pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I. Za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini.“

DEUS torej postavlja okvir za opredelitev pojma SNES, toda končna natančna uporaba tega pojma v praksi (npr. kaj je „zelo visoka energetska učinkovitost“) je v domeni držav članic.

Analiza razpoložljivih informacij (za podrobnejši pregled glej Prilogo 1) kaže, da čeprav večina držav članic poroča o napredku pri opredelitvi pojma SNES, so samo štiri države članice (BE, CY, DK in LT) posredovale opredelitev, ki obsega tako numeričen cilj kot delež obnovljivih virov energije. V drugih državah članicah je delo na opredelitvi pojma doseglo različne stopnje razvoja (glej sliko spodaj).

Slika 1: stanje razvoja opredelitve pojma SNES v državah članicah

Nekatere države članice so predstavile cilje, ki presegajo zahteve za SNES, vključno z nič-energijskimi stavbami na Nizozemskem, stavbami s pozitivno energijsko bilanco na Danskem in v Franciji, podnebno nevtralnimi novimi stavbami v Nemčiji in standardi ničnih emisij CO2 v Združenem kraljestvu.

Kjer je določen numeričen indikator, so zahteve v precej širokem razponu, od 0 kWh/m2 na leto do 220 kWh/m2 na leto. Ni nujno, da so visoke stopnje porabe energije v skladu z opredelitvijo pojma SNES v DEUS.

Kar zadeva delež obnovljivih virov energije, so poročila prav tako različna, pri čemer je samo nekaj držav določilo minimalni delež v odstotkih (BE, CY, DK in LT). Ostale države članice so podale samo kvalitativne izjave (BE, DE, EL, IE, LT, NL, SE in UK). Nekatere države članice (EE, NL) navajajo, da bo delež obnovljivih virov energije opredeljen, ko bo nacionalna opredelitev pojma SNES nadalje razvita (glej tudi podpoglavje 4.1).

Nobena država članica še ni poročala o zakonodajni ureditvi za primere, ko v utemeljenih posameznih primerih, v katerih je analiza stroškov in koristi med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom negativna, ne bo upoštevala zahtev za SNES, kot dopušča člen 9(6) DEUS.

3.           Vmesni cilji

Člen 9(3)(b) navaja, da nacionalni načrti med drugim vključujejo „vmesne cilje za izboljšanje energetske učinkovitosti novih stavb do leta 2015.“

15 od 27 držav članic (BE, CZ, DK, EE, FI, DE, EL, HU, IE, LV, LT, SI, SE, NL in UK) so dejansko postavile takšne vmesne cilje. Toda ker direktiva ne določa vrste ciljev, ki jih je treba postaviti, so države članice pri oblikovanju vmesnih ciljev zavzele različne pristope (za več podrobnosti glej Prilogo 1). Večina držav te cilje definira kot minimalne zahteve za energijsko učinkovitost (npr. 50 kWh/m2 na leto v 2015) ali kot zahtevano raven iz energetske izkaznice do določenega leta (npr. raven B do 2015). Ostale države članice definirajo vmesne cilje v smislu, da bodo „vse nove stavbe“ ali „vse nove javne stavbe“ SNES do 2015.

Nekatere države članice (CZ, EE in NL) so določile dejansko število novih stavb ali novih javnih stavb, ki morajo biti zgrajene do 2015.

Več držav članic (BE, CZ, DE, DK, EE, IE, NL in UK) je poudarilo zgled, ki ga mora dajati javni sektor, tako da so postavile posebne vmesne cilje za javne stavbe.

Vmesne cilje za preoblikovanje obstoječih stavb v SNES je postavilo le nekaj držav članic (BE, DK in IE).

4.           Politike in ukrepi za spodbujanje skoraj nič-energijskih stavb

Člen 9(3)(c) DEUS nalaga državam članicam, da v nacionalne načrte vključijo: „informacije o politikah ter finančnih ali drugih ukrepih, sprejetih v okviru odstavkov 1 in 2, za spodbujanje skoraj nič-energijskih stavb, vključno s podrobnostmi o nacionalnih zahtevah in ukrepih v zvezi z uporabo energije iz obnovljivih virov v novih stavbah in obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, določenih v skladu s členom 13(4) Direktive 2009/28/ES ter členov 6 in 7 te direktive.“

Države članice so poročale o širokem naboru politik in ukrepov za podporo ciljem glede SNES v nacionalnih načrtih in nacionalnih akcijskih načrtih za energijsko učinkovitost (glej sliko spodaj), čeprav pogosto ni jasno, v kakšnem obsegu se ti ukrepi dejansko nanašajo na SNES.

Najpogosteje so bili omenjeni finančni instrumenti in podporni ukrepi, vključno z davčnimi olajšavami za notarske pristojbine, subvencioniranimi hipotekarnimi obrestmi za energijsko učinkovite domove in nizkoobrestnimi posojili za preoblikovanje v nizkoenergijske domove, sledili pa so jim strožji gradbeni predpisi, izboljšanje osveščenosti, izobraževanje in usposabljanje ter pilotni ali predstavitveni projekti za zelo učinkovite stavbe.

Samo nekaj držav članic je poročalo o posebnih ukrepih za javne stavbe. Obseg ukrepov za javne stavbe se znatno razlikuje med državami članicami in sega od ukrepov samo za vladne stavbe do ukrepov za vse stavbe v javni lasti ali vse stavbe v javni uporabi.

Slika 2: glavne politike in ukrepi za podporo SNES v državah članicah

4.1.        Poročanje o členu 13(4) Direktive 2009/28/ES[6]

Člen 9(3)(c) DEUS državam članicam tudi nalaga, da Komisijo v nacionalnih načrtih obvestijo o podrobnostih o „[…] nacionalnih zahtevah in ukrepih v zvezi z uporabo energije iz obnovljivih virov v novih stavbah in obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, določenih v skladu s členom 13(4) Direktive 2009/28/ES […]“

Člen 13(4) Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov navaja, da:

„države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih uvedejo ustrezne ukrepe za povečanje deleža vseh vrst energije iz obnovljivih virov v gradbenem sektorju.

Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih regionalnih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe za postopno povečanje energetske učinkovitosti ter soproizvodnjo, pasivno in nizkoenergijsko zgradbo ter energetsko neodvisne zgradbe.

Države članice […] v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih […] do 31. decembra 2014 zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja najmanj minimalna količina energije iz obnovljivih virov.“

O tej zahtevi so v nacionalnih načrtih ali nacionalnih akcijskih načrtih za energijsko učinkovitost poročale samo nekatere države članice (glej zadnji stolpec Priloge 1). Toda nekatere države članice so o deležu obnovljivih virov energije v stavbah poročale v okviru nacionalnih akcijskih načrtov za obnovljive vire energije, čeprav ne podrobno. Do tega je verjetno prišlo zaradi roka za poročanje za nacionalne akcijske načrte za obnovljive vire energije, ki je bil 30. junij 2010, ko je le malo držav članic imelo oblikovano podrobno politiko za SNES.

Kjer države članice v nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljive vire energije poročajo o stavbah, se to večinoma nanaša na minimalne ravni sončne toplotne energije za pripravo tople vode v gospodinjstvih (CY, EL, IT, PT in ES).

Poročanje o obnovljivih virih energije v nacionalnih načrtih za SNES se bodisi nanaša na ukrepe, sprejete zaradi direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in njenega izvajanja (BE-Flandrija, DK in SE), bodisi opisuje posebne podporne ukrepe za energijo iz obnovljivih virov (DK).

4.2.        Politike in ukrepi za spodbujanje preoblikovanja v skoraj nič-energijske stavbe

Člen 9(2) DEUS državam članicam nalaga, da „[…] oblikujejo politike in sprejmejo ukrepe, kot je določanje ciljev, da bi spodbudile preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v skoraj nič-energijske stavbe, ter o tem obvestijo Komisijo v nacionalnih načrtih […]“

Nekatere države članice so dejansko poročale o posebnih ukrepih za preoblikovanje obstoječih stavb v SNES (DK, FR, IE, MT, NL, SE in UK). Medtem ko so nekatere države članice sprejele posebne gradbene predpise za preoblikovanje (DK, IE in SE), so se druge osredotočile na finančne koristi, kot so popusti, davčne olajšave in ugodna bančna posojila (MT in UK), ali načrtujejo študije (NL).

5.           Sklepne ugotovitve in naslednji koraki

5.1.        Sklepne ugotovitve

Konec novembra 2012 je samo 9 držav članic (BE, DK, CY, FI, LT, IE, NL, SE in UK) Komisiji predstavilo nacionalne načrte za SNES. Kar zadeva praktično opredelitev pojma SNES, je samo 5 držav članic (BE, CY, DK, IE in LT) predstavilo opredelitev, ki vsebuje numeričen cilj in delež obnovljivih virov energije.

15 držav članic (BE, CZ, DK, EE, FI, DE, GR, HU, IE, LV, LT, SL, SE, NL in UK) je predstavilo vmesne cilje za izboljšanje energijske učinkovitosti novih stavb do leta 2015, pri čemer se jih je večina osredotočila na strožje gradbene predpise in/ali raven iz energetskih izkaznic.

Čeprav večina držav članic poroča o različnih podpornih ukrepih za spodbujanje SNES, vključno s finančnimi spodbudami, strožjimi gradbenimi predpisi, izboljšanjem osveščenosti in predstavitvenimi/pilotnimi projekti, ni vedno jasno, v kakšnem obsegu se ti ukrepi nanašajo izrecno na SNES.

Zato ni možna druga ugotovitev kot ta, da je bil v državah članicah dosežen premajhen napredek pri pripravah za SNES do leta 2020.

To pomanjkanje ustrezne in pravočasne priprave veča tveganje, da države članice ne bodo spoštovale rokov, do katerih morajo nove stavbe biti SNES. Odsotnost jasnih opredelitev, vmesnih ciljev in namenskih podpornih ukrepov pomeni, da se gradbeni sektor sooča z negotovostjo glede regulativnega okvira in okvira politike za SNES, kar povzroča prelaganje potrebnih naložb v tehnologijo, postopke in usposabljanje ter zmanjšuje njegovo konkurenčnost.

EU utegne izgubiti del prispevka za izpolnitev dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev, ki bi ga morale zagotoviti stavbe. Glede na potencialni obseg tega prispevka ni verjetno, da bi to vrzel zapolnili prihranki v drugih sektorjih.

To pomanjkanje napredka tudi pomeni, da države članice s težavo oblikujejo podrobno in smiselno opredelitev pojma SNES za področje uporabe DEUS, kar še dodatno povečuje negotovost za gradbeni sektor.

Ker je Komisija od držav članic prejela samo omejene informacije, ni možno primerno oceniti nacionalnih načrtov in zlasti ustreznosti ukrepov, ki jih načrtujejo države članice v zvezi s cilji DEUS.

5.2.        Naslednji koraki

Države članice, ki Komisiji še niso posredovale nacionalnih načrtov, bi morale to storiti brez dodatnega odlašanja. Komisija bo v ta namen s temi državami v neposrednem stiku.

Kar zadeva države članice, ki so nacionalne načrte že poslale, bo Komisija pripravila prvo oceno njihove celovitosti. Za nepopolne načrte bo Komisija zahtevala dodatne informacije in bolj podrobne informacije. Da se olajša posredovanje teh informacij, bo državam članicam na voljo neobvezna predloga, posebej razvita za ta namen. Državam članicam se zelo priporoča, da zaradi primerljivosti in analize načrtov to predlogo uporabljajo.

V naslednjem koraku bo Komisija izdelala podrobno oceno nacionalnih načrtov, pri čemer bo zlasti pregledala podrobno uporabo pojma SNES v praksi, vmesne cilje in predlagane podporne ukrepe. Po potrebi in v skladu s členom 9(4) DEUS bo Komisija od držav članic zahtevala dodatne posebne informacije, ki se nanašajo na zahteve za SNES. Na podlagi te ocene bo Komisija pripravila akcijski načrt in po potrebi predlagala ukrepe za povečanje števila SNES in spodbujanje najboljših praks za stroškovno učinkovito preoblikovanje obstoječih stavb v SNES.

Da bi še dodatno pomagala državam članicam pri oblikovanju koncepta za podrobno praktično uporabo definicije SNES iz DEUS, namerava Komisija pripraviti razlagalne smernice. Med pripravo teh smernic bo državam članicam svetoval odbor, oblikovan na podlagi člena 26 DEUS. Kjer je ustrezno, se bo Komisija sklicevala tudi na tekoče delo za pripravo standardov, ki ga na podlagi mandata M/480 opravlja CEN, usklajeno ukrepanje na podlagi DEUS na tem področju in na razvoj v okviru direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Opozoriti je treba, da države članice na pripravo teh smernic ne morejo gledati kot na razlog za dodatno odlašanje s pripravo nacionalnih načrtov in celovitim izvajanjem zahtev iz DEUS, ki se nanašajo na SNES.

Komisija bo v celoti izkoristila svoja pooblastila iz Pogodbe, da se DEUS, vključno z zahtevami za SNES, ustrezno prenese v nacionalne zakonodaje in izvaja po vsej EU.

Države članice morajo torej občutno okrepiti svoja prizadevanja za izvajanje zahtev za SNES iz DEUS in s tem zagotoviti, da dolgoročni podnebni cilji EU niso ogroženi in gradbeni sektor lahko v celoti izkoristi priložnosti, ki jih nudijo SNES.

Priloga 1: pregled nacionalnih opredelitev pojma skoraj nič-energijske stavbe[7]

Država || Opis uporabe v praksi Člen 9(3)(a) || Numerični indikator porabe energije Člen 9(3)(a) || Vmesni cilji Člen 9(3)(b) || Delež obnovljivih virov energije Člen 9(3)(c)

AT || V Avstriji teče postopek za sklenitev dogovora o opredelitvi pojma SNES. Medtem se gradbeni predpisi sklicujejo na nizkoenergijski standard (ÖNORM 8118), ki se nanaša samo na kakovost stavbne lupine. || || ||

BE regija Bruselj || V bruseljskih predpisih za kakovost zraka, zaščito podnebja in energijsko učinkovitost je v uporabi opredelitev pojma iz prenovljene DEUS. Ko bodo na voljo ugotovitve študije o optimalnih stroških, ki je v izdelavi, bo opredelitev še podrobnejša. || Poraba primarne energije manjša od 45 kWh/m2 na leto (vključno z ogrevanjem, toplo vodo in aparati). Poraba primarne energije v pisarnah ter stavbah za storitve in izobraževanje manjša od 95 – 2,5*C kWh/m2 na leto, pri čemer je C definiran kot kompaktnost, tj. razmerje med ograjeno prostornino in površino z izgubami. || Vse nove stavbe morajo od leta 2015 ustrezati zahtevam, primerljivim s standardi za pasivne hiše. || Računska metoda za primarno energijo obsega vložek obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, ogrevanje na biomaso, ogrevanje na geotermalno energijo in toplotne črpalke, ter pasivne načine hlajenja.

BE Valonija || Značilnosti SNES v fazi zasnove so za stavbno lupino opredeljene z energijsko učinkovitostjo, blizu ali enaki standardom za pasivne hiše, za porabo energije pa z deležem obnovljivih virov energije. Standard za pasivne hiše za srednjo Evropo zahteva, da mora stavba biti zasnovana tako, da letna poraba energije za ogrevanje ne presega 15 kWh/m2 na leto in za hlajenje 15 kWh/m2 na leto ali pa da je vršna potreba po moči enaka 10W/m2. Skupna poraba primarne energije (za ogrevanje, toplo vodo in električno energijo) ne sme presegati 120 kWh/m2 na leto. Pričakuje se, da se bo definicija s časom razvijala. || || Energijski standardi za stanovanjske stavbe, pisarne, stavbe za storitve in izobraževanje bodo ustrezali 60 kWh/m2 na leto do leta 2014. Od leta 2017 bo gradnja sledila standardu za pasivne hiše ali enakovrednemu standardu. Od leta 2019 bodo morale vse nove stavbe poleg standarda za pasivne hiše izpolnjevati vsaj standard za neto nič-energijske stavbe in stremeti k stavbam s pozitivno energijsko bilanco. || Delež energije iz obnovljivih virov predstavlja slika v nacionalnem načrtu.

BE Flandrija || Na podlagi okvira primerjalne metodologije za izračun stroškovno optimalnih ravni zahtev za energijsko učinkovitost flamska agencija za energijo (VEA) preučuje stroškovno optimalne ravni za Flandrijo. Izsledki te študije bodo uporabljeni kot podlaga za podrobno praktično uporabo. || Trenutno je stroškovno optimalna raven E55-E60, ki predstavlja izračunano porabo energije. || Za stanovanjske, pisarniške in šolske stavbe je v letu 2012 zahtevana raven E70, v letu 2014 pa E60. V pripravi je časovni načrt za strožje zahteve do leta 2019 (za javne stavbe) in leta 2021 za nove in obstoječe stavbe (ločeno za stanovanjske in nestanovanjske stavbe). || Zakonodaja je v pripravi. Za stanovanjske stavbe z več kot eno stanovanjsko enoto (tudi za šole in pisarne), se mora uporabiti ena od naslednjih šestih možnosti: 1. termalni sončni energijski sistemi; 2. fotovoltaični sončni energijski sistemi; 3. biomasa (kotel, peč ali kvalitativna soproizvodnja); 4. toplotne črpalke; 5. povezava na daljinsko ogrevanje ali hlajenje; 6. sodelovanje v projektu za energijo iz obnovljivih virov. Na voljo je še dodatna možnost za ≥10 kWh energije iz obnovljivih virov na m2 skupne uporabne talne površine (kombinacija enega ali več sistemov). Če minimalne zahteve za energijo iz obnovljivih virov niso izpolnjene, je zahteva za energijsko učinkovitost (raven E) strožja za 10%. Minimalni delež energije iz obnovljivih virov se upošteva pri izračunu ravni E.

CY || SNES je opredeljen z indikatorjem porabe primarne energije in deležem energije iz obnovljivih virov. Za izračune se uporablja referenčna stavba. || 180 kWh/m2 na leto za stanovanjske stavbe 210 kWh/m2 na leto za nestanovanjske stavbe (vključno z ogrevanjem, hlajenjem, toplo vodo in osvetlitvijo) || || Vsaj 25% primarne energije mora izvirati iz obnovljivih virov energije.

CZ || Opredelitev pojma SNES je v postopku odobritve. Odlok o energijski učinkovitosti stavb bo vseboval opredelitev s stalnim odstotkom porabe energije iz obnovljivih virov. || || V letu 2016 bodo vse javne stavbe, večje od 1 500 m2, v letu 2017 pa vse javne stavbe, večje od 350 m2, SNES. Vse nove stavbe, večje od 1 500 m2, bodo SNES v letu 2018. Vse nove stavbe, večje od 350 m2, bodo SNES v letu 2019. Od leta 2020 bo letno 14 000 do 22 000 novih stanovanjskih SNES. ||

DK || Zahteve glede SNES so vsebovane v gradbenih predpisih v obliki progresivnih razredov učinkovitosti – „razred 2015“ in „razred 2020“. Stanovanjska stavba (vključno s hoteli ipd.) je uvrščena v razred 2015, ko skupna potreba po energiji za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo na m2 ogrevane površine ne presega 30 kWh/m2 na leto plus 1 000 kWh na leto deljeno z ogrevano površino. (30 + 1000/A) kWh/m2/leto. Javna stavba (pisarne, šole, ustanove) je uvrščena v razred 2015, ko skupna potreba po energiji za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo na m2 ogrevane površine ne presega 41 kWh/m2 na leto plus 1 000 kWh na leto deljeno z ogrevano površino. (41 + 1000/A) kWh/m2/leto. Stavba je uvrščena v razred 2020, ko skupna potreba po energiji za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo na m2 ogrevane površine ne presega 20 kWh/m2/leto. || 20 kWh/m2/leto. || Po pričakovanjih bodo zahteve za razred 2015 postale obvezne v letu 2015. Zahteve za razred 2020 se bodo za javne stavbe začele uporabljati do konca leta 2018, za vse ostale stavbe pa do konca leta 2020. || Pričakovani deleži obnovljivih virov energije so navedeni za leti 2015 in 2020: - med 44 in 51 % v 2015; - med 51 in 56 % v 2020.

EE || Za SNES je bil predlagan energijski koeficient v višini 50–140 kWh/m2 na leto, vendar je v zvezi z opredelitvijo pojma SNES potrebnih več javnih posvetovanj. || Predlagan je bil energijski koeficient v višini 50–140 kWh/m2 na leto. || Postopna uvedba strožjih zahtev za energijsko učinkovitost od leta 2013 naprej. 10 javno dostopnih SNES do leta 2015. ||

FI || Finska še ni dokončno opredelila pojma SNES. V letu 2015 namerava izdati tehnične opise SNES kot priporočila. || || Zahteve standarda za „pasivne hiše“ naj bi veljale za stavbe, zgrajene, obnovljene ali oddane v najem po letu 2015. Nove stavbe v javni upravi, zgrajene po letu 2015, bodo ustrezale standardu za „pasivne hiše“. ||

FR || V Franciji ni uradne opredelitve pojma SNES. || || V večstanovanjskih stavbah bo v letu 2015 zahteva glede porabe znižana s 57,5 na 50 kWhep/m2 na leto. Za individualne hiše že velja zahteva 50 kWhep/m2 na leto. Vse nove stavbe bodo v letu 2020 stavbe s pozitivno energijsko bilanco. Do leta 2020 znižanje porabe primarne energije za 38 % za obstoječi stavbni fond. ||

DE || V pripravi je izrecna vladna opredelitev standardov učinkovitosti za SNES. || || V letu 2012 ali 2013 bodo posodobljene uredbe o varčevanju z energijo, pred letom 2020 so možne še dodatne posodobitve. V letu 2016 bodo začele veljati zahteve za javne SNES, v letu 2018 pa za vse nove SNES. || V Nemčiji je v skladu z Zakonom o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov za toploto treba v javnih stavbah za ogrevanje uporabljati tovrstno energijo. Minimalni delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov je določen z Zakonom o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov za toploto („Erneuerbare-Energien-Wärmegesetz)“.

EL || Na voljo ni nobenega standarda za SNES. V pripravi so novi predpisi na podlagi prenovljene DEUS, ki bodo definirali časovni načrt za SNES. || || || Nove stavbe bi morale celotno porabo primarne energije pokriti s sistemi za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov (nacionalni cilj, nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost).

HU || Zahteve za energijsko učinkovitost SNES bodo opredeljene v odloku za energijsko učinkovitost stavb, ki je v pripravi. || || V letu 2016 bodo začele veljati strožje zahteve, pričakuje se tudi temeljita revizija sistema zahtev. V letu 2016 bodo uvedene neposredne zahteve glede aktivnih sončnih in fotovoltaičnih sistemov. ||

IE || Opredelitev pojma temelji na numeričnem indikatorju za porabo primarne energije in izkaznicami za različne stopnje energijske učinkovitosti stavb (BER). || Do leta 2020 bodo vsa nova bivališča imela porabo energije, ki ne bo presegala 45 kWh/m2 na leto (vključno z ogrevanjem, prezračevanjem, toplo vodo in osvetlitvijo). Izkaznice (BER) za vsa nova bivališča bodo označene s stopnjo A3 ali višje. Isto načelo velja za nestanovanjske stavbe in obstoječe stavbe, vendar numerični cilj in stopnje BER še niso bili uradni določeni. || Cilj je, če bodo to omogočali izračuni optimalnih stroškov, do leta 2013 doseči 40 % skupno izboljšanje na področju emisij, do leta 2019 pa 60 % skupno izboljšanje. Spremembe gradbenih predpisov dela L v letih 2015 in 2018 z zahtevo, da se nadgradi standard energijske učinkovitosti za obstoječe stavbe, ki se širijo, obnavljajo/adaptirajo ali pa se spreminja njihova raba. || Razumen delež energije bo izviral iz virov energije, ki se nahajajo na mestu samem ali v bližini.

IT || Ni uradne definicije standarda za učinkovitost SNES. || || ||

LT || Energijska učinkovitost je opredeljena na način, ki ni povezan z določeno vrednostjo porabe energije, in je opredeljena z razredom energijske učinkovitosti stavbe. Ocenjuje se vsaka stavba posebej. || SNES izpolnjuje zahteve tehničnih gradbenih predpisov STR 2.01.09:2012 za stavbe razreda A++. ||  Litva je uvedla prehodne zahteve za novo zgrajene stavbe za 2014, 2016, 2018 in 2021 v okviru razredov energijske učinkovitosti. - pred 2014: nove stavbe ali njihovi deli izpolnjujejo zahteve za stavbe razreda C; - od 2014: nove stavbe ali njihovi deli izpolnjujejo zahteve za stavbe razreda B; - od 2016: nove stavbe ali njihovi deli izpolnjujejo zahteve za stavbe razreda A; - od 2018: nove stavbe ali njihovi deli izpolnjujejo zahteve za stavbe razreda A+; - od 2021: nove stavbe ali njihovi deli izpolnjujejo zahteve za stavbe razreda A++. || V stavbah razreda A++ mora energija iz obnovljivih virov predstavljati največji delež porabljene energije (formula je v nacionalnem načrtu).

LV || Zakonske določbe, vključno s posebnimi tehničnimi zahtevami za uporabo obnovljivih virov energije, bi morale biti pripravljene v letu 2012. || || ||

LU || Ni informacij o opredelitvi pojma SNES. || || ||

MT || Ni informacij o opredelitvi pojma SNES. || || ||

NL || Opredelitev pojma temelji na koeficientu energijske učinkovitosti (KEU), ki je številka brez enote in se uporablja kot kazalnik energijske učinkovitosti stavbe glede na njeno uporabo. Izdelane bodo študije za oceno izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti uvedbe strožjega KEU v vmesnem času. || Predpostavka je, da ima popolnoma nič-energijska stavba KEU enak 0. || KEU bo znižan z 0,8 na 0,6 (s 1. januarjem 2011) in s 1. januarjem 2015 še dodatno znižan na 0,4. Cilj je, da se KEU za stavbe, ki niso javne stavbe, v letu 2020 približa vrednosti blizu 0. Podobno znižanje (v primerjavi z letom 2007) velja za nestanovanjske stavbe, pri čemer naj bi se energijska učinkovitost novih stavb do leta 2015 zvišala za 50 %. Cilj je uvesti zahtevo, ki je blizu KEU = 0, za javne stavbe v letu 2018 in zgraditi 60 000 novih bivališč SNES do leta 2015. || V sistemu KEU lahko gradbinci svobodno izbirajo ukrepe za zmanjšanje porabe energije, uporabo energije iz obnovljivih virov in učinkovito uporabo fosilnih goriv, da dosežejo zahtevani KEU. To načelo bo veljalo za SNES. Ker zahteve za KEU postajajo vse strožje, bo delež energije iz obnovljivih virov samodejno postajal vse pomembnejši za izpolnitev zahtev.

PL || V veljavi še ni nobena opredelitev pojma SNES. Raziskovalno središče za stavbe brez emisij pripravlja nacionalno opredelitev. || || ||

PT || Ni informacij o opredelitvi pojma SNES. || || ||

RO || Ni informacij o opredelitvi pojma SNES. || || ||

SK || Ni informacij o opredelitvi pojma SNES. || || ||

SL || V pripravi je nov Energetski zakon, ki bi moral vključevati določbe za SNES. || || ||

ES || Opredelitev pojma SNES še ni bila oblikovana. V letu 2018 je načrtovana tretja revizija tehničnih gradbenih predpisov in vključitev pojma SNES. Končna opredelitev bo predvidoma sprejeta leta 2019. || || ||

SE || Zahteve za SNES so trenutno enake zahtevam v obstoječih gradbenih predpisih. Gradbeni predpisi in opredelitev pojma SNES bodo v skladu z izsledki študij, ki potekajo, in predstavitvenih projektov postopoma postajali strožji. || Veljavne zahteve za določeno porabo (končne) energije za bivališča so med 55 in 130 kWh/m2 na leto (med 55 in 120 kWh/m2 na leto za nestanovanjske stavbe). || V letu 2015 bodo gradbeni predpisi postali še strožji. || Švedska ima zelo visok delež energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih, vključno z gradbenim sektorjem. Gradbeni predpisi podpirajo stavbe z ogrevanjem na obnovljive vire energije.

[1]               V letu 2010. Glej „Energy, transport and environment indicators“, izdaja 2012, Evropska komisija. Za namene te ocene je bila poraba končne energije v gospodinjskem in storitvenem sektorju združena. Treba je opozoriti, da to vključuje npr. porabo električne energije v aparatih, toda izključuje porabo energije v industrijskih stavbah.

[2]               COM(2011) 112.

[3]               UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

[4]               Nacionalni akcijski načrti za obnovljivo energijo so v skladu z Direktivo 2009/28/ES obvezni in so na voljo na http://ec.europa.eu/energy/renewables/action_plan_en.htm.

[5]               „Towards nearly zero-energy buildings - Definition of common principles under the EPBD.“ Ecofys, januar 2013.

[6]               UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

[7]               Ravni energijske učinkovitosti v tabeli predstavljajo zahteve v državah članicah glede energijske učinkovitosti. Ker se gradbeni predpisi in metode izračuna med državami razlikujejo, je to pri primerjavi numeričnih ciljev treba upoštevati.