52013DC0373

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Romunije za leto 2013 in mnenje Sveta o romunskem konvergenčnem programu za obdobje 2012–2016

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 121(2) in 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2],

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)       Svet je 13. julija 2010 na podlagi predlogov Komisije sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[4], ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)       Voditelji držav oziroma vlad so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic, in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)       Svet je 6. julija 2012 sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Romunije za leto 2012 in dal mnenje o dopolnitvi romunskega konvergenčnega programa za obdobje 2011–2015.

(5)       Komisija je 28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti[5], ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega je 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[6], v katerem Romunije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)       Evropski svet je 14. marca 2012 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)       Romunija je 30. aprila 2013 predložila konvergenčni program za leto 2013, ki zajema obdobje 2012–2016, in nacionalni reformni program za leto 2013. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)       Na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu, verjeten in skladen z oceno iz nedavne napovedi Evropske komisije. Romunija je zaradi znatnih konsolidacijskih prizadevanj in v skladu s priporočilom Sveta svoj javnofinančni primanjkljaj v letu 2012 zmanjšala pod 3 %. Cilj konvergenčnega programa je doseči srednjeročni proračunski cilj v višini –1 % BDP (prej –0,7 % BDP), ki ustrezno odraža zahteve Pakta za stabilnost in rast. Cilj proračunske strategije iz programa je doseči srednjeročni proračunski cilj do leta 2014, kar po ponovnem izračunu Komisije, ki temelji na skupno dogovorjeni metodologiji, ustreza doseganju navedenega cilja do leta 2015. Napredek v strukturnem smislu pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja je večji od 0,5 %BDP za leto 2013 in okoli 0,4 % leta 2014. Referenčna vrednost za odhodke je bila v programskem obdobju dosežena. Prilagoditev je v letu 2013 predvidena v začetni fazi, in sicer z ukrepi, ki spodbujajo prihodke, vključno z zmanjšanjem števila davčnih olajšav, izboljšanjem obdavčitve kmetijstva ter uvedbo pristojbine po deregulaciji cen plina in posebnega davka za prenos elektrike in plina. Glavna tveganja za konvergenčni program so povezana z dodatnimi morebitnimi finančnimi popravki, povezanimi s črpanjem sredstev EU ali financiranjem prednostnih projektov iz nacionalnega proračuna, ponovnim kopičenjem zaostankov, zlasti na ravni lokalne vlade, in omejenim napredkom pri prestrukturiranju državnih podjetij. Javni dolg Romunije ostaja relativno nizek in je leta 2012 znašal 37,8 % BDP. Pričakuje se, da se bo leta 2014 povečal na 38,6 %, vendar bo v programskem obdobju ostal pod pragom 60 % BDP.

(9)       Evropska komisija in MDS sta se po zahtevku Romunije z dne 17. februarja 2011 z romunskimi organi dogovorila o preventivnem programu gospodarskega prilagajanja. Romunija se je v okviru preventivne pomoči EU zavezala, da bo izvedla celovit program gospodarske politike s posebnim poudarkom na ukrepih strukturnih reform, da se izboljša delovanje trga dela in proizvodnega trga ter okrepita trdnost in potencial rasti romunskega gospodarstva. Hkrati je program zagotovil nadaljevanje fiskalne konsolidacije, izboljšanje upravljanja in nadzora javnih financ ter izvajanje reform zunanje in monetarne politike ter politike za finančno stabilnost in finančne trge. Romunija je marca 2013 uradno zaprosila za trimesečno podaljšanje programa MDS. Medtem ko se je možnost črpanja sredstev v okviru programa EU iztekla ob koncu marca 2013, bo končni pregled programa izveden do konca junija 2013.

(10)     Fiskalni položaj Romunije se je izboljšal, saj se je proračunski primanjkljaj leta 2012 zmanjšal pod 3 %, leta 2013 pa je predvidena dodatna fiskalna konsolidacija. Slabo izpolnjevanje davčnih obveznosti je velik izziv za romunski davčni sistem, zlasti na področju DDV in obdavčitve dela. Okoljski davki so pod povprečjem EU. Javni dolg Romunije ostaja nizek in je leta 2011 znašal 34,7% BDP. Pričakuje se, da se bo leta 2014 povečal na 38 %, vendar bo ostal pod pragom 60 % BDP. Medtem ko Romuniji kratko- ali srednjeročno ne grozi tveganje fiskalnih težav, pa ji srednje tveganje grozi dolgoročno, zlasti zaradi odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Obstaja zaskrbljenost, kar zadeva vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, in sicer zaradi nizkega razmerja med zaposlenimi, ki plačujejo prispevke, in upokojenci. Romunija je zdaj ena od dveh držav članic, ki še ni izenačila upokojitvene starosti za ženske in moške, stopnja zaposlenosti starejših (41,4 % leta 2012) pa je znatno pod povprečjem EU.

(11)     Značilnost zdravstvenega sektorja v Romuniji je velika neenakost pri dostopu in kakovosti ponujenih storitev. Razlog za navedeno je tudi neučinkovita poraba sredstev in slabo upravljanje. Reforme za izboljšanje učinkovitosti sektorja zdravstvene oskrbe so se začele izvajati, potrebna pa so stalna prizadevanja. Stroškovna učinkovitost sistema bi se lahko povečala z zmanjšanjem čezmerne uporabe bolnišnične oskrbe in okrepitvijo osnovne zdravstvene oskrbe ter sistemov napotitve.

(12)     Romunija je leta 2012 še vedno imela nizko stopnjo zaposlenosti (63,8 %), čeprav je glede na leto poprej zabeležila njeno manjše povečanje (od 62,8 %). Cilj države v okviru programa Evropa 2020 v višini 70 % ostaja težko dosegljiv. Romunska produktivnost dela je še vedno ena najnižjih v EU. Kakovost dejavnosti vključevanja, iskanja zaposlitve in preusposabljanja javnih zavodov za zaposlovanje je še vedno relativno nizka. Omejena upravna zmogljivost ne omogoča niti učinkovitega oblikovanja aktivnih politik trga dela s kakovostnimi usmerjenimi storitvami niti boljšega vključevanja aktivnih in pasivnih politik trga dela. Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju ostaja na zelo nizki ravni (1,6 % leta 2011), kar je znatno nižje od povprečja EU (8,9 %). Stopnji zaposlenosti (23,9 %) in aktivnosti (30,9 %) mladih sta bili leta 2012 med najnižjimi v EU, hkrati pa je bila v navedenem letu stopnja brezposelnosti mladih visoka, in sicer 22,7 %. Romunija beleži visok in naraščajoč delež mladih, ki so brezposelni in brez izobrazbe ali usposabljanja (16,8 % leta 2012).

(13)     Znižanje revščine ostaja velik izziv. Leta 2011 je 40,3 % prebivalcev živelo na robu revščine in socialne izključenosti, kar je dve tretjini več kot povprečje EU pri 24,2 %. Zlasti so prizadeti otroci (49,1 %). Vpliv socialnih transferjev (brez pokojnin) na zmanjšanje revščine ostaja znatno pod povprečno učinkovitostjo transferjev v EU, in sicer za celotno prebivalstvo (23,7 % za Romunijo v primerjavi s 37,5 % za EU v letu 2011) in za otroke (22 % v primerjavi z 42,8 % v EU). Uporaba, pokritje in ustreznost socialnih prejemkov ostajajo izziv za učinkovitost sistema socialnih prejemkov pri zmanjšanju revščine. Na področju socialne pomoči so bili leta 2012 sprejeti številni predpisi, in sicer kot posledica reforme iz leta 2011. Sprejetje preostale zakonodaje bi bil pomemben korak pri popolni izvedbi reforme, povezavo z aktivacijskimi ukrepi pa bi bilo mogoče dodatno okrepiti. Izvajanje nacionalne strategije o vključevanju Romov se je začelo leta 2012, a rezultati so skromni. Za njeno učinkovito izvajanje je potrebno boljše usklajevanje različnih zainteresiranih strani, vključno z dodeljevanjem finančnih sredstev.

(14)     Zakon o izobraževanju iz leta 2011, ki predstavlja veliko reformo z dolgoročnim načrtom za izboljšanje kakovosti izobraževanja na vseh ravneh, se še ne izvaja v celoti. Za učinkovito izvajanje reforme v izobraževanju bodo potrebni finančni in človeški viri, ki se bodo v celoti posvetili oblikovanju upravne zmogljivosti in politike. Romunija se sooča z velikim izzivom povečanja kakovosti svojega sistema izobraževanja in usposabljanja. Zgodnje opuščanje šolanja je znaten izziv. Stopnja tega v Romuniji je namreč leta 2012 znašala 17,3 %, kar je znatno nad 13,5-odstotnim povprečjem EU in 11,3-odstotnim nacionalnim ciljem. Težave imajo zlasti podeželska in oddaljena območja ter Romi. Romunija tudi ne razpolaga z ustreznim mehanizmom za zbiranje podatkov o mladih osipnikih. Zato bi pomagala celovita strategija, ki bo sprejeta letos. Dostop do kakovostne in dostopne vzgoje ter izobraževanja in oskrbe v zgodnjem otroštvu ostaja problematičen. Neskladnosti med znanjem in sposobnostmi ter povpraševanjem na trgu dela so značilne za velik del programov poklicnega in terciarnega izobraževanja, nizka stopnja poklicnih spretnosti pa je poseben izziv. Visoka stopnja brezposelnosti med visokošolskimi diplomanti in stopnja prekvalificiranih sta zadostna razloga za to, da se dodati uskladitvi terciarne izobrazbe s trgom dela nameni posebna pozornost. Pozitiven ampak počasen napredek je bil dosežen pri prehodu iz institucionalne na alternativno oskrbo otrok brez staršev, a potrebna so nadaljnja prizadevanja.

(15)     Slaba upravna zmogljivost je ključna skrb za Romunijo. Značilnost javne uprave so neusklajen pravni okvir, pogosta uporaba izrednih odlokov, nizka stopnja sodelovanja med ministrstvi in čezmerna birokracija. Slabijo jo tudi pomanjkanje znanja in sposobnosti, slaba preglednost pri zaposlovanju osebja in visoka stopnja fluktuacije na vodstvenih mestih. Slaba upravna zmogljivost prispeva k slabem črpanju sredstev EU. Cilj črpanja sredstev s konca leta 2012, dogovorjen v okviru programa finančne pomoči EU, ni bil dosežen in to z veliko razliko. Skupna pridobljena sredstva so konec leta 2012 znašala 5,53 milijarde EUR ali 20,2 % celotnih razpoložljivih strukturnih, kohezijskih in kmetijskih sredstev. To je za 2,47 milijarde EUR manj od cilja iz programa za konec leta 2012, ki je bil določen v višini 8 milijard EUR. Stopnja črpanja strukturnih in kohezijskih sredstev je celo nižja in je konec marca 2013 znašala 13 %. Črpanje sredstev EU je v večini druge polovice leta 2012 zaostajalo, in sicer potem ko so nacionalni in evropski revizorji v sistemih upravljanja in nadzora ter na področju javnega naročanja ugotovili številne pomanjkljivosti. Obstaja znatno tveganje, da bo leta 2013 znaten del strukturnih in kohezijskih sredstev prerazporejen.

(16)     Romunija se sooča s številnimi izzivi na področju konkurenčnosti gospodarstva, saj je produktivnost panog in storitev nizka. Glavni izzivi so šibko poslovno okolje ter majhna podpora raziskav in razvoja. Izboljšanje poslovnega okolja bi bilo treba vključiti v širšo in usklajeno strategijo za e-vlado, da se spodbudi upravna kultura preglednosti in pravne varnosti ter zagotovijo boljše javne storitve na spletu. Romunija bi si morala prizadevati tudi za olajšanje dostopa do finančnih sredstev in zmanjšanje administrativnega bremena MSP. Intenzivnost raziskav in razvoja je zelo nizka (0,48 % leta 2011), učinkovitost in uspešnost naložb pa je treba znatno izboljšati. Vlagatelji v raziskave in razvoj morajo določiti prednostne dejavnosti, ki imajo potencial za pridobitev zasebnih naložb. Romunija bi morala tudi okrepiti okvir pravic intelektualne lastnine, in sicer z namenom povečanja komercializacije rezultatov raziskav.

(17)     Romunija se v energetskem in prometnem sektorju sooča z nizko stopnjo konkurence in učinkovitosti. Neučinkovitost in nepregledno upravljanje državnih podjetij v teh sektorjih predstavlja velik izziv. Povečanje energetske učinkovitosti v stavbah, pri okrožnem ogrevanju, v industriji in prometu je nadaljnji ključni izziv. Romunija je tretje najbolj energetsko intenzivno gospodarstvo v EU, saj je njena energetska intenzivnost 2,5-krat večja od povprečja EU. Prav tako je tretje najbolj ogljično intenzivno gospodarstvo v EU. Stanovanjske stavbe v Romuniji porabijo osemkrat več energije od povprečja EU-15, in sicer zaradi neustreznega okrožnega ogrevalnega sistema in neustrezno izoliranih stavb. Povezovanje romunskega trga za električno energijo in plin s trgi EU ostaja nepopolno, poleg tega pa je treba vzpostaviti čezmejna plinska omrežja.

(18)     V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo romunske ekonomske politike. Ocenila je konvergenčni program in nacionalni reformni program. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Romuniji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 8 spodaj.

(19)     Svet je ob upoštevanju te ocene proučil romunski konvergenčni program, njegovo mnenje[7] pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 spodaj –

PRIPOROČA, naj Romunija v obdobju 2013–2014 izvede naslednje ukrepe:

1.           V celoti naj izvede program finančne pomoči EU in MDS.

2.           Zagotovi naj rasti prijazno fiskalno konsolidacijo in izvede proračunsko strategijo za leto 2013 in pozneje, kot je predvideno, ter tako do leta 2015 zagotovi izpolnitev srednjeročnega proračunskega cilja. Izboljša naj pobiranje davkov z izvajanjem celovite strategije izpolnjevanja davčnih obveznosti ter se bori proti neprijavljenemu delu. Hkrati naj razišče načine za povečanje prihodkov od okoljskih davkov. Izenači naj upokojitveno starost za moške in ženske ter s spodbujanjem zaposlovanja starejših podpre pokojninsko reformo.

3.           Izvaja naj reforme zdravstvenega sektorja, da se povečajo njegova učinkovitost, kakovost in dostopnost, zlasti za prikrajšane osebe ter oddaljene in izolirane skupnosti. Zmanjša naj čezmerno uporabo bolnišnične oskrbe, vključno z okrepitvijo ambulantne oskrbe.

4.           Izboljša naj udeležbo na trgu dela ter zaposljivost in produktivnost delovne sile, in sicer s pregledom in okrepitvijo aktivnih politik trga dela, da se zagotovijo usposabljanje in individualne storitve ter spodbudi vseživljenjsko učenje. Izboljša naj zmogljivost nacionalnega zavoda za zaposlovanje, da se poveča kakovost in pokritje njegovih storitev. V boju proti brezposelnosti mladih naj nemudoma začne izvajati nacionalni načrt za zaposlovanje mladih, vključno z na primer jamstvom za mlade. Za zmanjšanje revščine naj izboljša učinkovitost in uspešnost socialnih transferjev s posebnim poudarkom na otrocih. Dokonča naj reformo socialne pomoči, in sicer s sprejetjem ustrezne zakonodaje in okrepitvijo njene povezave z aktivacijskimi ukrepi. Zagotovi naj dejansko izvedbo nacionalne strategije o vključevanju Romov.

5.           Pospeši naj reformo v izobraževanju, vključno z okrepitvijo upravne zmogljivosti na centralni in tudi lokalni ravni, ter oceni učinek reform. Pospeši naj reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Dodatno naj uskladi terciarno izobraževanje s potrebami trga dela in izboljša dostop za prikrajšane osebe. Izvaja naj nacionalno strategijo o zgodnjem opuščanju šolanja s poudarkom na boljšem dostopu do kakovostne vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu, vključno za romske otroke. Pospeši naj prehod iz institucionalne na alternativno oskrbo otrok brez staršev.

6.           Okrepi naj upravljanje in kakovost institucij ter javne uprave, zlasti z izboljšanjem zmogljivosti za strateško in proračunsko načrtovanje, in sicer z izboljšanjem profesionalnosti javne uprave prek boljšega upravljanja človeških virov in okrepitve mehanizmov za usklajevanje med različnimi ravnmi vlade. Znatno naj izboljša kakovost predpisov z uporabo ocen učinkov in sistematičnih vrednotenj. Pospeši naj prizadevanja za črpanje sredstev EU, zlasti z okrepitvijo sistemov upravljanja in nadzora ter izboljšanjem javnega naročanja.

7.           Izboljša in poenostavi naj poslovno okolje, zlasti prek zmanjšanja upravnih bremen za MSP in izvajanja celovite strategije za e-vlado. Poenostavi in diverzificira naj dostop MSP do finančnih sredstev. Zagotovi naj tesnejše povezovanje raziskav, inovacij in panog, zlasti s prednostno obravnavo dejavnosti raziskav in razvoja, ki imajo potencial za pridobitev zasebnih naložb. Pospeši naj prizadevanja za izboljšanje kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti sodnega sistema pri reševanju zadev ter se učinkoviteje bori proti korupciji.

8.           Spodbuja naj konkurenčnost in učinkovitost mrežnih dejavnosti, in sicer z zagotavljanjem neodvisnosti in zmogljivosti nacionalnih regulativnih organov ter z nadaljevanjem reforme upravljanja državnih podjetij v energetskem in prometnem sektorju. Sprejme naj celovit dolgoročni načrt na področju prometa in izboljša infrastrukturo širokopasovnih omrežij. Še naprej naj odpravlja regulirane cene plina in električne energije ter izboljšuje energetsko učinkovitost. Izboljša naj čezmejno povezovanje energetskih omrežij in pospeši izvajanje projektov čezmejnih plinskih omrežij.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2]               COM(2013) 373 final.

[3]               P7_TA(2013)0052 in P7_TA(2013)0053.

[4]               Sklep Sveta 2013/208/EU z dne 22. aprila 2013.

[5]               COM(2012) 750 final.

[6]               COM(2012) 751 final.

[7]               V skladu s členom 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.