17.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/59

—

znova poudarja, da je evropska pobuda v korist najbolj ogroženim osebam v Evropski uniji nujno potrebna za uresničitev cilja, ki si ga je EU postavila v okviru strategije Evropa 2020 in po katerem naj bi do leta 2020 vsaj 20 milijonov ljudi rešili revščine in socialne izključenosti;

—

priznava potrebo po spremembi pravne podlage programa (člen 174 PDEU), vendar predlaga, da se od leta 2014 naprej zaradi ohranjanja kontinuitete in povezave s cilji skupne kmetijske politike uporabljata dve pravni podlagi – poleg prve še člen 39 PDEU;

—

pozdravlja namero Komisije, da si bo prizadevala preseči osnovni cilj trenutnega programa pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam, saj verjame, da bo kombiniranje pomoči v hrani za najbolj ogrožene z ukrepi za zmanjšanje revščine med otroki in pojava brezdomstva skupaj z ESS zagotovilo možnost za izvajanje večnamenskih dejavnosti in hkrati odpravo pomanjkanja različnih osnovnih potreb;

—

pozdravlja, da predlog Komisije lokalnim in regionalnim oblastem daje možnost, da dejavno sodelujejo pri razdeljevanju pomoči tistim, ki jo potrebujejo;

—

zavrača načelo, da mora biti sodelovanje držav članic prostovoljne narave, saj bi lahko to onemogočilo lokalnim in regionalnim oblastem dostop do Sklada, na evropski ali nacionalni ravni pa ne bi bilo na voljo nobenega participativnega in demokratičnega mehanizma za usklajevanje in ne bi se upoštevali izzivi, povezani z bojem proti revščini in izključevanju na podnacionalni ravni;

—

meni, da bi bilo treba za regije, ki jih je prizadela gospodarska kriza, in regije, ki prejemajo pomoč iz Kohezijskega sklada, program v celoti financirati iz skladov EU, saj je to utemeljeno z vidika kohezije med evropskimi državljani, regijami in narodi;

—

poudarja, da je predlagana raven financiranja prenizka, saj so sedanja dodeljena sredstva znatno zmanjšana (za 30 % v skladu s predlogom Komisije in celo za 40 % v skladu s predlogom Sveta), ter poziva, naj se ohrani vsaj trenutna raven dodeljenih sredstev.

Poročevalec

Ossi MARTIKAINEN (FI/ALDE), predsednik občinskega sveta občine Lapinlahti

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim

COM(2012) 617 final/2

1.

znova poudarja, da je evropska pobuda v korist najbolj ogroženim osebam v Evropski uniji nujno potrebna za uresničitev cilja, ki si ga je EU postavila v okviru strategije Evropa 2020 in po katerem naj bi do leta 2020 vsaj 20 milijonov ljudi rešili revščine in socialne izključenosti. Ta cilj je vedno bolj pomemben, saj sta leta 2011 revščina in socialna izključenost ogrožali 119,6 milijona ljudi, kar je 6 milijonov več kot leta 2009. Zaradi tega oddaljevanja od ciljev strategije Evropa 2020 je še toliko bolj nerazumljiva odločitev Evropskega sveta z zasedanja 7. in 8. februarja 2013, da predlaga zmanjšanje evropske pomoči najbolj ogroženim za 1 milijardo EUR;

2.

priznava potrebo po spremembi pravne podlage programa (člen 174 PDEU), vendar predlaga, da se od leta 2014 naprej zaradi ohranjanja kontinuitete in povezave s cilji skupne kmetijske politike uporabljata dve pravni podlagi – poleg prve še člen 39 PDEU;

3.

poudarja pomen načela subsidiarnosti pri pripravi učinkovite strategije za pomoč najbolj ogroženim;

4.

kritizira neusklajenost predloga Komisije s strategijo Evropa 2020, saj v njem ni naveden kazalnik števila oseb, ki jim grozi revščina, čeprav je to eden od treh kazalnikov, ki so v strategiji uporabljeni za ocenjevanje evropskega cilja o socialnem vključevanju in zmanjšanju revščine;

5.

meni, da je pomembno in razumljivo, da je Komisija 1) predlagala novo zakonodajno podlago, ki preprečuje tveganje za spor na Evropskem sodišču glede nakupa proizvodov za pomoč v hrani na trgu, in 2) predložila nov program širšega obsega, ki vzpostavlja okvir za nadaljevanje ukrepov pomoči in hkrati povečuje učinkovitost in trajnost rezultatov teh ukrepov;

6.

verjame, da bo kombiniranje pomoči v hrani za najbolj ogrožene z ukrepi za zmanjšanje revščine med otroki in pojava brezdomstva skupaj z ESS zagotovilo možnost za izvajanje večnamenskih dejavnosti in hkrati odpravo pomanjkanja različnih osnovnih potreb;

7.

pozdravlja namero Evropske komisije, da si bo prizadevala preseči osnovni cilj trenutnega evropskega programa pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam, vendar je močno zaskrbljen, da bi razširitev seznama vidikov revščine, ki naj bi jih z novim programom odpravili, zgolj oslabila njegov končni učinek, še posebej zato, ker naj bi se sredstva za ta program glede na stališče Evropskega sveta znižala za skoraj 30 % (3,5 milijarde EUR v obdobju 2007–2013 in 2,5 milijarde EUR za obdobje 2014–2020);

8.

poudarja, da so se v mnogih primerih upravni postopki ESS izkazali za obremenjujoče za zainteresirane strani, zato poziva k izogibanju nepotrebnim podrobnim predpisom, da bi lahko nov instrument izpolnil osnovne potrebe najbolj ogroženih;

9.

meni, da glede na dolgotrajno gospodarsko krizo instrument za pomoč najbolj ogroženim ne bi smel črpati sredstev iz ESS, temveč bi potreboval dolgoročno lastno financiranje z dodelitvijo potrebnih sredstev iz razdelka 2 večletnega finančnega okvira;

10.

pozdravlja, da predlog Komisije lokalnim in regionalnim oblastem daje možnost, da dejavno sodelujejo pri razdeljevanju pomoči tistim, ki jo potrebujejo, in meni, da s to dejavno vlogo lahko zmanjšajo upravne obremenitve in število postopkov na nacionalni in evropski ravni, saj lokalne in regionalne oblasti pri svojih dejavnostih uporabljajo dobro razvite postopke in revizijska pravila na podlagi nacionalne in evropske zakonodaje;

11.

znova opozarja na strategijo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) „Zdravje 21 – zdravje za vse v 21. stoletju“, v kateri je poudarjeno, da je nujno treba zmanjšati neenakosti glede socialnih in gospodarskih možnosti, da bi izboljšali zdravje celotnega prebivalstva. SZO hkrati poziva tudi k sprejetju ukrepov, zlasti za najbolj ogrožene in tiste, ki trpijo zaradi slabega zdravja, odpravi pomanjkljivosti na področju zdravstvene oskrbe ter k boju proti socialnim in gospodarskim neenakostim (točka II uvodne izjave k deklaraciji SZO „Zdravje 21“, sprejeti na 51. zasedanju SZO);

12.

ugotavlja, da so se kljub kombiniranju na novo oblikovanega programa za pomoč v hrani za najbolj ogrožene z drugimi instrumenti na področju socialne vključenosti in solidarnosti njegove prejšnje dejavnosti v okviru SKP izkazale za popolnoma upravičene, saj je bistvo SKP državljanom EU zagotoviti zadostno količino hrane, ki je cenovno dostopna (člen 39(1)(e)), in zagotoviti redno preskrbo (člen 39(1)(d));

13.

zato verjame, da bi morali novi programi vsebovati tudi možnost, da se uporabijo vsakršni presežki kmetijskih proizvodov (intervencijske zaloge). Vendar pa uporabe teh presežkov ne bi smeli odšteti od finančnih sredstev, dodeljenih za evropski program pomoči v hrani najbolj ogroženim;

14.

meni, da je za predlagano uredbo pomembno, da imajo Komisija, nacionalne, lokalne in regionalne oblasti jasna pravila in možnost, da odpravijo vse zaznane pomanjkljivosti, saj je to še posebej občutljivo področje dejavnosti z vidika javnega zaupanja v legitimnost EU. Obstajajo različna mnenja o nujnosti obstoja, delovanju in rezultatih tega področja dejavnosti v različnih državah članicah in njihovih regijah;

15.

zavrača načelo, da mora biti sodelovanje držav članic prostovoljne narave, saj bi lahko to onemogočilo lokalnim in regionalnim oblastem dostop do Sklada, na evropski ali nacionalni ravni pa ne bi bilo na voljo nobenega participativnega in demokratičnega mehanizma za usklajevanje in ne bi se upoštevali izzivi, povezani z bojem proti revščini in izključevanju na podnacionalni ravni;

16.

meni, da bi bilo treba za regije, ki jih je prizadela gospodarska kriza, in regije, ki prejemajo pomoč iz Kohezijskega sklada, program v celoti financirati iz skladov EU;

17.

poziva institucije, naj upoštevajo, da lahko sofinanciranje privede k temu, da takšen instrument ne bo uveden, čeprav je zaradi gospodarskih in socialnih razmer v več regijah potreben;

18.

v skladu s svojimi prejšnjimi mnenji poziva Komisijo, naj nadaljuje s preučevanjem, ali so dodeljena sredstva za ta instrument zadostna, in poudarja, da je bila po mnenju Odbora prejšnja raven financiranja (500 milijonov EUR letno) nezadostna; iz različnih razlogov so se potrebe samo večale, kar pomeni, da je predlagana raven financiranja prenizka, saj se bo sedanji obseg dodeljenih sredstev znatno znižal (v skladu s predlogom Komisije za 30 %, v skladu s predlogom Sveta pa celo za 40 %). Odbor poziva, naj se ohrani vsaj sedanji obseg dodeljenih sredstev.

19.

priznava, da je zadostna, raznolika in zdrava prehrana temeljna pravica, ki jo priznavajo mnoge mednarodne konvencije in deklaracije na področju človekovih pravic, in da bi morala biti ta pravica zagotovljena za vse državljane in prebivalce EU na vseh ravneh;

20.

opozarja, da je nezadostno prehranjevanje med najbolj ogroženimi posledica veliko različnih, a tudi med seboj povezanih pojavov, kot so:

21.

meni, da so za rešitev teh obsežnih in različnih problemov potrebni učinkovite politike EU in financiranje;

22.

meni, da mora biti zagotavljanje primerne in raznolike prehrane za državljane EU še naprej ključna osnovna naloga SKP. Odbor poziva k reformi kmetijske politike, da bi bilo določanje cen na trgu pregledno in bi primarna kmetijska proizvodnja ostala donosna v vseh regijah EU;

23.

verjame, da se kljub zmanjšanju presežkov kmetijskih proizvodov zaradi gibanj na trgih, razvoja proizvodnje v zadnjih nekaj letih in sprememb v vzorcih potrošnje ti presežki še vedno lahko kopičijo tudi v prihodnosti in da bi bila njihova uporaba kot pomoč v prid najbolj ogroženim pomembna za legitimnost EU;

24.

poudarja, da je mogoče zgornjo točko 12 utemeljiti s tem, da je bila SKP že vse od začetka eno od ključnih področij politike EU in bo to tudi ostala. Z njeno vključitvijo v zakonodajno podlago za nov instrument (dvojni zakonodajni okvir) bi se zagotovila dolgoročna ohranitev pomoči za najbolj ogrožene, čeprav sedanji izzivi morda zahtevajo dolgoročno obremenitev za financiranje drugih politik EU, kot je socialna kohezija;

25.

izpostavlja, da se socialno-ekonomsko stanje evropskih regij razlikuje tudi znotraj posameznih držav članic, in meni, da mora predlagani program dopolniti tiste ukrepe v interesu evropske kohezije in solidarnosti, ki se izvajajo v okviru posamezne države članice ter njenih lokalnih in regionalnih oblasti. V tem smislu predlagani program trdno temelji na skupnih vrednotah EU in bistveni ideji evropskega povezovanja;

26.

meni, da je v okviru novega sklada pomembno združiti različne cilje, da se preprečijo vzroki za nastanek revščine in izključenosti, saj so brezdomstvo, nezadostna prehrana in socialna stiska družin z otroki pojavi, ki vplivajo drug na drugega. Vendar pa Odbor poudarja, da so bili programi, ki so obstajali pred novim instrumentom, osredotočeni na prehrano; pomanjkanje hrane je brez dvoma ponovno postalo dolgoročen problem v več regijah. Zato Odbor države članice in regije poziva, naj pri izvajanju programov poudarijo pomen pomoči v hrani in na podlagi tega pomagajo državljanom, da imajo koristi tudi od programov in ukrepov za ublažitev pojava brezdomstva in socialne izključenosti;

27.

ugotavlja, da zgornje točke 16–18 temeljijo na naslednjem: