14.11.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 348/1

---

KONSOLIDIRANI ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKE UNIJE ZA PRORAČUNSKO LETO 2011

2012/C 348/01

KAZALO

Izjava, priložena konsolidiranemu zaključnemu računu

DEL I:

Konsolidirani računovodski izkazi in pojasnila

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom

DEL II:

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna in pojasnila

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna

Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2011 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 129(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom vii navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja evropske unije v vseh pomembnih vidikih.

(podpis)

DEL I

Konsolidirani računovodski izkazi in pojasnila  (1)

KAZALO

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom:

1.	Pomembne računovodske usmeritve

2.	Pojasnila k bilanci stanja

3.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

4.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

5.	Pogojna sredstva in obveznosti ter druga razkritja

6.	Finančni popravki in izterjave

7.	Najemanje in dajanje posojil EU

8.	Obvladovanje finančnih tveganj

9.	Razkrivanje povezanih strank

10.	Dogodki po datumu bilance stanja

11.	Obseg konsolidacije

BILANCA STANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
NEKRATKOROČNA SREDSTVA:
Neopredmetena sredstva	2.1	149	108
Opredmetena osnovna sredstva	2.2	5 071	4 813
Dolgoročne finančne naložbe:
Naložbe, ki se obračunajo po kapitalski metodi	2.3	374	492
Finančna sredstva: za prodajo razpoložljiva sredstva	2.4	2 272	2 063
Finančna sredstva: dolgoročna posojila	2.5	41 400	11 640
Dolgoročne terjatve in nadomestila	2.6	289	40
Dolgoročno predhodno financiranje	2.7	44 723	44 118
		94 278	63 274
KRATKOROČNA SREDSTVA:
Zaloge	2.8	94	91
Kratkoročne finančne naložbe:
Finančna sredstva: za prodajo razpoložljiva sredstva	2.9	3 619	2 331
Kratkoročne terjatve in nadomestila:
Finančna sredstva: kratkoročna posojila	2.10	102	2 170
Druge terjatve in nadomestila	2.11	9 477	11 331
Kratkoročno predhodno financiranje	2.12	11 007	10 078
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.13	18 935	22 063
		43 234	48 064
SREDSTVA SKUPAJ		137 512	111 338
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI:
Pokojnine in drugi prejemki zaposlenih	2.14	(34 835)	(37 172)
Dolgoročne rezervacije	2.15	(1 495)	(1 317)
Nekratkoročne finančne obveznosti	2.16	(41 179)	(11 445)
Druge nekratkoročne obveznosti	2.17	(2 059)	(2 104)
		(79 568)	(52 038)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI:
Kratkoročne rezervacije	2.18	(270)	(214)
Kratkoročne finančne obveznosti	2.19	(51)	(2 004)
Obveznosti iz poslovanja	2.20	(91 473)	(84 529)
		(91 794)	(86 747)
OBVEZNOSTI SKUPAJ		(171 362)	(138 785)
ČISTA SREDSTVA		(33 850)	(27 447)
Rezerve	2.21	3 608	3 484
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic (2)	2.22	(37 458)	(30 931)
ČISTA SREDSTVA		(33 850)	(27 447)

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2011	2010
PRIHODKI IZ POSLOVANJA
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov	3.1	124 677	122 328
Drugi prihodki iz poslovanja	3.2	5 376	8 188
		130 053	130 516
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Upravni odhodki	3.3	(8 976)	(8 614)
Odhodki iz poslovanja	3.4	(123 778)	(103 764)
		(132 754)	(112 378)
(PRIMANJKLJAJ)/PRESEŽEK IZ POSLOVANJA		(2 701)	18 138
Prihodki iz finančnih poslov	3.5	1 491	1 178
Odhodki za finančne posle	3.6	(1 355)	(661)
Gibanje obveznosti iz naslova pokojnin in drugih prejemkov zaposlenih		1 212	(1 003)
Delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov	3.7	(436)	(420)
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		(1 789)	17 232

IZKAZ DENARNIH TOKOV

v mio. EUR
	Pojasnilo	2011	2010
Poslovni izid za zadevno leto		(1 789)	17 232
Poslovanje	4.2
Amortizacija neopredmetenih sredstev		33	28
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev		361	358
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih posojil		(29 760)	(876)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnega predhodnega financiranja		(605)	(2 574)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih terjatev in nadomestil		(249)	15
(Povečanje)/zmanjšanje zalog		(3)	(14)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja		(929)	(642)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev in nadomestil		3 922	(4 543)
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih rezervacij		178	(152)
Povečanje/(zmanjšanje) nekratkoročnih finančnih obveznosti		29 734	886
Povečanje/(zmanjšanje) drugih nekratkoročnih obveznosti		(45)	(74)
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih rezervacij		56	1
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih finančnih obveznosti		(1 953)	1 964
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja		6 944	(9 355)
Proračunski presežek iz prejšnjega leta, obravnavan kot nedenarni prihodki		(4 539)	(2 254)
Drugo gibanje nedenarnih sredstev		(75)	(149)
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz naslova pokojnin in drugih prejemkov zaposlenih		(2 337)	(70)
Naložbenje	4.3
(Povečanje)/zmanjšanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev		(693)	(374)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih naložb		(91)	(176)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih naložb		(1 288)	(540)
ČISTI DENARNI TOK		(3 128)	(1 309)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		(3 128)	(1 309)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	2.13	22 063	23 372
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	2.13	18 935	22 063

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

v mio. EUR
	Rezerve (A)		Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic (B)		Čista sredstva = (A) + (B)
	Rezerva za pošteno vrednost	Druge rezerve	Skupni presežek/(primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2009	69	3 254	(52 488)	6 887	(42 278)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		273	(273)		0
Gibanje poštene vrednosti	(130)				(130)
Drugo		4	(21)		(17)
Dodelitev poslovnega izida za leto 2009		14	6 873	(6 887)	0
Proračunski rezultat za leto 2009, knjižen v dobro držav članic			(2 254)		(2 254)
Poslovni izid za zadevno leto				17 232	17 232
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010	(61)	3 545	(48 163)	17 232	(27 447)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		165	(165)		0
Gibanje poštene vrednosti	(47)				(47)
Drugo		2	(30)		(28)
Dodelitev poslovnega izida za leto 2010		4	17 228	(17 232)	0
Proračunski rezultat za leto 2010, knjižen v dobro držav članic			(4 539)		(4 539)
Poslovni izid za zadevno leto				(1 789)	(1 789)
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2011	(108)	3 716	(35 669)	(1 789)	(33 850)

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1   PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Zaključni računi Evropske unije se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje navedene finančne uredbe.

Evropska unija v skladu s členom 133 finančne uredbe pripravi računovodske izkaze v skladu s pravili računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), če teh ni, pa iz mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Ta računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki so vključeni v konsolidacijo, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije. Računovodski izkazi se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

1.2   RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev.

Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 2 in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1, in sicer: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije.

Za pripravo računovodskih izkazov v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli morajo vodstveni kadri pripraviti ocene, ki vplivajo na navedene zneske nekaterih postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida, pa tudi na razkritja pogojnih sredstev in obveznosti.

1.3   KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte (institucije in agencije), pridružene subjekte in skupna podjetja, kar pomeni 50 nadzorovanih subjektov, 5 skupnih podjetij in 4 pridružene subjekte. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu 11.1. V primerjavi z letom 2010 se je obseg konsolidacije razširil za 7 nadzorovanih subjektov (eno institucijo in 6 agencij). Ta vključitev nima pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

Nadzorovani subjekti

Odločitev o vključitvi subjekta v konsolidacijo temelji na konceptu nadzora. Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere je Evropska unija neposredno ali posredno pooblaščena, da usmerja njihovo finančno in poslovno politiko, da bi lahko imela koristi od dejavnosti teh subjektov. To pooblastilo mora biti neposredno izvršljivo. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in se konča, ko takega nadzora ni več.

Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj Evropske unije so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz splošnega proračuna, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo opravi Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Jasno je, da je treba vsak subjekt ustrezno oceniti za odločitev, ali eno ali več zgornjih meril zadostuje za sprožitev nadzora.

V skladu s tem pristopom za institucije (razen ECB) in agencije EU (razen agencij iz nekdanjega drugega stebra) velja, da so pod izključnim nadzorom EU in so zato vključene v konsolidacijo. Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt.

Vsi pomembni medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Skupna podjetja

Skupno podjetje je pogodbeni dogovor, po katerem Evropska unija in ena ali več strank („podvižnikov“) opravljajo gospodarsko dejavnost pod skupnim nadzorom. Skupni nadzor je pogodbeno dogovorjena delitev neposrednega ali posrednega nadzora nad dejavnostjo, iz katere pritekajo možne storitve.

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih skupno nadzorovanih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost skupnega podjetja v zaključnem računu na datum bilance stanja.

Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in skupno nadzorovanimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni. Računovodske usmeritve skupnih podjetij se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je sprejela Evropska unija za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima Evropska unija znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne nadzoruje. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima Evropska unija v njih neposredno ali posredno 20 % ali več glasovalnih pravic.

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih pridruženih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost pridruženega subjekta v zaključnem računu na datum bilance stanja. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička pridruženega subjekta, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in pridruženimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve pridruženih subjektov se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je sprejela Evropska unija za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah. V primerih, ko ima Evropska unija 20-odstotni ali večji delež v skladu investicijskega kapitala, si na sklad ne prizadeva znatno vplivati. Taki skladi se zato obravnavajo kot za prodajo razpoložljivi finančni instrumenti in kapitalska metoda se zanje ne uporablja.

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija

Sredstva sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje Evropske unije, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v njihovem imenu upravlja Komisija, vendar teh subjektov Evropska unija ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v zaključnem računu – za več informacij o zadevnih zneskih glej pojasnilo 11.2.

1.4   PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.4.1    Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta Evropske unije.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.

Stanja ob koncu leta za denarna sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

Valuta	31.12.2011	31.12.2010
BGN	1,9558	1,9558
CZK	25,7870	25,0610
DKK	7,4342	7,4535
EEK	N/A	15,6466
GBP	0,8353	0,8607
HUF	314,5800	277,9500
LVL	0,6995	0,7094
LTL	3,4528	3,4528
PLN	4,4580	3,9750
RON	4,3233	4,2620
SEK	8,9120	8,9655
CHF	1,2156	1,2504
JPY	100,2000	108,6500
USD	1,2939	1,3362

Spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev, izraženih v tuji valuti in razvrščenih kot razpoložljivih za prodajo, ki izhajajo iz tečajnih razlik, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih in obveznostih, knjiženih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

1.4.2    Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, rezervacije, finančno tveganje v zvezi z zalogami in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.5   BILANCA STANJA

1.5.1    Neopredmetena sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Ta sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, ko so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

1.5.2    Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi ali gradnji sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot posebno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali možne storitve, povezane s to postavko, pritekale v Evropsko unijo in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali. Ker Evropska unija ne najema posojil za financiranje pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev, v zvezi s temi nakupi ni nobenih stroškov izposojanja.

Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker ta sredstva še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Amortizacijske stopnje

Vrsta sredstva	Enakomerna časovna amortizacijska stopnja
Zgradbe	4 %
Naprave, stroji in oprema	10 % do 25 %
Pohištvo	10 % do 25 %
Vgrajena oprema	10 % do 33 %
Vozila	25 %
Računalniška strojna oprema	25 %
Druga opredmetena osnovna sredstva	10 % do 33 %

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo iztržka, zmanjšanega za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Kadar nosi večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, Evropska unija, se najemi opredmetenih osnovnih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Vsaka najemnina se dodeli med obveznosti in finančne stroške, tako da se doseže stalna obrestna mera za neporavnani del financiranja. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene v druge obveznosti (nekratkoročne in kratkoročne). Obresti finančnih stroškov se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida med trajanjem najema, tako da se doseže stalna obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi dobo koristnosti sredstva ali skozi dobo trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, najemodajalec, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Najemnine, plačane za poslovne najeme, se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida po metodi enakomernega časovnega amortiziranja med trajanjem najema.

1.5.3    Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

1.5.4    Naložbe

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. Stroški kapitala se v primeru znamenj oslabitve prilagodijo tako, da se upošteva delež povečanj ali zmanjšanj čistih sredstev pridruženih subjektov in skupnih podjetij, ki jih je mogoče po začetnem pripoznanju pripisati Evropski uniji, ter po potrebi odpišejo do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.

Naložbe v sklade tveganega kapitala

Razvrstitev in merjenje

Naložbe v sklade tveganega kapitala so razvrščene kot za prodajo razpoložljiva sredstva (glej pojasnilo 1.5.5) in so v skladu s tem izkazane po pošteni vrednosti, dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tečajnimi razlikami), pa se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost.

Upoštevanje poštene vrednosti

Ker naložbe v sklade tveganega kapitala nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo od postavke do postavke po nabavni vrednosti ali pripisani čisti vrednosti sredstva, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Neiztrženi dobički, ki izhajajo iz merjenja poštene vrednosti, se pripoznajo skozi rezerve, pri neiztrženih izgubah pa se oceni oslabitev zadevnih sredstev, da se ugotovi, ali se pripoznajo kot izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida ali kot spremembe rezerve za pošteno vrednost.

1.5.5    Finančna sredstva

Razvrstitev

Evropska unija svoja finančna sredstva razvršča v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(i)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določi Evropska unija. V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo prodana v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(ii)   Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko EU zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v nekratkoročna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii)   Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Evropska unija nedvoumno namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu Evropska unija ni imela nobenih naložb iz te kategorije.

(iv)   Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so bodisi kot kratkoročna bodisi kot nekratkoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih EU namerava odtujiti. Naložbe v nekonsolidirane subjekte in druge kapitalske naložbe (npr. posli rizičnega kapitala), ki se ne obračunajo po kapitalski metodi, so prav tako razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se Evropska unija zaveže, da bo kupila ali prodala sredstvo. Posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcu nakažejo denarna sredstva. Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo po obrestni meri, nižji od tržne, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se izmerijo glede na nominalni znesek, ki se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to:

—

„Tržno okolje“ za posojila, ki jih daje EU, je zelo posebno in se močno razlikuje od kapitalskega trga, na katerem se izdajajo podjetniške ali državne obveznice. Posojilodajalci na teh trgih lahko namreč izbirajo med alternativnimi naložbami in ta možnost se odraža v tržnih cenah. EU pa te možnosti izbire med alternativnimi naložbami nima, saj ne sme vlagati denarja na kapitalskih trgih; finančna sredstva si izposoja samo za dajanje posojil po isti obrestni meri. To pomeni, da za izposojene zneske nima možnosti alternativnega posojila ali naložbe. Tako ni oportunitetnih stroškov in s tem ni podlage za primerjavo s tržnimi obrestnimi merami. Dejansko posojila, ki jih daje EU, predstavljajo trg. V bistvu, ker ni mogoče določiti oportunitetnih stroškov, tržna cena ne odraža ustrezno bistva dajanja posojil EU. Zato ni primerno določati poštene vrednosti posojil EU glede na podjetniške ali državne obveznice.

—

Prav tako ni delujočega trga ali podobnih poslov, ki bi se lahko uporabili za primerjavo, zato je obrestna mera, ki jo Evropska unija uporablja pri oceni poštene vrednosti posojil, danih v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, plačilnobilančnih posojil in drugih takih posojil, dejansko zaračunana obrestna mera.

—

Poleg tega prihaja v primeru tovrstnih posojil do izravnalnih učinkov med danimi in najetimi posojili, ker gre po naravi za vzajemne posle („back-to-back operations“). Tako je efektivna obrestna mera za dano posojilo enaka efektivni obrestni meri za najeta posojila, ki so z njim povezana. Stroški posla, ki jih ima EU in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali so se prenesle ter je Evropska unija prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom.

Poznejše merjenje

(i)

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid“, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

(ii)

Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazane po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kadar so posojila odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se za dana in najeta posojila uporablja ista efektivna obrestna mera, saj imajo ta posojila značilnosti vzajemnih poslov in so razlike med pogoji dajanja in najemanja posojil in zneski danih in najetih posojil neznatne. Stroški posla, ki jih ima EU in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

(iii)

Kar zadeva finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, EU trenutno nima nobenih takih naložb.

(iv)

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih sredstev se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost. Kadar so sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, prodana ali oslabljena, se nabrani popravki poštene vrednosti, ki so bili prej pripoznani v rezervi za pošteno vrednost, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende na za prodajo razpoložljive kapitalske instrumente se pripoznajo, ko se ugotovi pravica EU do prejema plačila. Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi) ne deluje, Evropska unija določi pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih premišljenih poslov, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu. Kadar poštene vrednosti naložb v kapitalske instrumente, ki nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Oslabitev finančnih sredstev

Evropska unija ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo oslabi in izgube zaradi oslabitve nastanejo samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

(a)   Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov s premoženjem zavarovanih finančnih sredstev odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zasega premoženja, zmanjšane za stroške pridobitve in prodaje zadevnega premoženja, ne glede na to, ali je zaseg verjeten. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(b)   Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so kapitalske naložbe razvrščene kot razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali stalno (dolgotrajnejše) zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve zadevnega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črta iz rezerv in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v zvezi s kapitalskimi instrumenti, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

1.5.6    Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela Evropska unija za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.7    Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti Evropski uniji. Znesek predhodnega financiranja se zmanjša (za celotni znesek ali del zneska) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov, tako dobljeni znesek pa se pripozna kot odhodek.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, upravičene zneske, pripoznane kot odhodke, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od obračunanih obresti in se vključi v bilanco stanja.

1.5.8    Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstajajo nepristranski dokazi, da Evropska unija ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta glej pojasnilo 1.5.14 spodaj.

1.5.9    Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic in druge kratkoročne visoko likvidne naložbe z originalno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.5.10    Prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

Evropska unija upravlja pokojninske načrte z določenimi izplačili. Osebje prispeva iz svojih plač tretjino pričakovanih stroškov pokojnin, vendar se ta obveznost ne financira sproti. Obveznost, ki se pripozna v bilanci stanja za pokojninske načrte z določenimi izplačili, je sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja. Obveznost iz naslova vnaprej določenih pokojnin izračunajo aktuarji po metodi predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odtokov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezane pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz izkustvenih prilagoditev in sprememb aktuarskih predpostavk, se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega službovanja amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

Pozaposlitveni prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja

Evropska unija zagotavlja svojim zaposlenim zdravstveno zavarovanje, in sicer v obliki povračila zdravstvenih stroškov. Za tekoče upravljanje je bil ustanovljen poseben sklad. Do sredstev tega sistema so upravičeni sedanji zaposleni, upokojenci, vdovci in njihovi vzdrževanci. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ (upokojencem, sirotam itd.) so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. Glede na naravo teh prejemkov je potreben aktuarski izračun. Obveznost v bilanci stanja je določena na podobni osnovi kot za pokojninske obveznosti (glej zgoraj).

1.5.11    Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima Evropska unija sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

1.5.12    Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti (najeta posojila). Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza prejetim denarnim sredstvom ob njihovem najemu (poštena vrednost prejetih plačil), zmanjšanim za stroške posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prejetimi sredstvi, zmanjšanimi za stroške posla, in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v posojil po metodi efektivnih obresti.

Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Pri posojilih, odobrenih iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih ima Evropska unija in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Finančne obveznosti, razvrščene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, vključujejo izvedene finančne instrumente, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, glej pojasnilo 1.5.5.

1.5.13    Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti EU iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev EU. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih Evropska unija sprejme.

1.5.14    Aktivne in pasivne časovne razmejitve

V skladu z računovodskimi pravili Evropske unije se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.6   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1    Prihodki

Prihodki iz nemenjalnih poslov

V to postavko spada velika večina prihodkov EU, ki zajemajo predvsem neposredne in posredne davke ter zneske lastnih sredstev. Poleg davkov lahko Evropska unija prejeme tudi plačila, kot so dajatve, globe in donacije, od drugih subjektov.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Evropska komisija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeta ustrezna mesečna poročila o računih A (ki vključujejo izterjane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso izplačani Evropski komisiji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (ki vključujejo neizterjane in nezajamčene dajatve ter zajamčene zneske, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene (25 %). Poleg tega se v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti. Po izdaji sklepa o naložitvi globe mu dolžniki lahko ugovarjajo v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:

—	če mu ne ugovarjajo, morajo plačati globo v za to določenem roku in EU dokončno pobere zadevni znesek,

—	če mu ugovarjajo, vložijo pritožbo v skladu s pravom EU.

Vendar je treba tudi v primeru pritožbe glavnico globe plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 Pogodbe EU), ali pa se lahko v nekaterih okoliščinah in na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek.

Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, je znesek razkrit kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper sklep EU nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo terjatve. Če se namesto plačila prejme jamstvo, se globa še naprej obravnava kot terjatev. Če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnana terjatev ustrezno odpiše. Skupne obresti, ki jih prejme Evropska komisija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere Evropska unija oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predčasnega plačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in zneske (točke), plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

1.6.2    Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih Evropska unija sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Odhodki za nemenjalne posle so značilni za EU in zajemajo večino njenih odhodkov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

1.7   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.7.1    Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

1.7.2    Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

2.   POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

2.1   NEOPREDMETENA SREDSTVA

v mio. EUR
	Znesek
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2010	236
Pridobitve	80
Odtujitve	(13)
Druge spremembe	(2)
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2011	301
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2010	(128)
Stroški amortizacije za zadevno leto	(33)
Odtujitve	8
Druge spremembe	1
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2011	(152)
Neto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2011	149
Neto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2010	108

Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

2.2   OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Med sredstva v gradnji na dan 31. decembra 2011 so vključena sredstva v višini 219 milijonov EUR za projekt Galileo za globalni navigacijski satelitski sistem EU, ki se razvija s pomočjo Evropske vesoljske agencije (ESA). Ko bo sistem dokončan, ga bo sestavljalo 30 satelitov, dva nadzorna centra in 16 talnih postaj. Znesek v bilanci stanja ustreza stroškom, ki jih je imela Komisija s tem projektom od 22. oktobra 2011 (datum, ko sta bila uspešno izstreljena prva dva satelita v sistemu). Pred tem datumom je – kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem zaključnem računu – Komisija projekt obravnavala kot projekt v raziskovalni fazi, zato so bili v skladu z računovodskimi pravili EU vsi nastali stroški prikazani kot odhodki. Od začetka projekta do konca tekočega finančnega okvira naj bi načrtovani stroški Evropske unije za fazo validacije v orbiti in prvi del faze polne operativne zmogljivosti znašali 3 788 milijonov EUR. Za naslednji finančni okvir je predvidenih nadaljnjih 5 500 milijonov EUR, ki naj bi se porabili za popolno vzpostavitev sistema, njegovo izkoriščanje, zagotavljanje storitev programa Galileo do leta 2020 in pripravo naslednje generacije konstelacije, vse to pa se bo v celoti financiralo iz proračuna EU. Za odhodke za raziskave v tem obdobju je bil pripoznan znesek v višini 268 milijonov EUR.

Naslednja dva satelita naj bi izstrelili jeseni 2012. Ko bo nato zaključeno njuno testiranje, se bo končala faza projekta, ki zajema validacijo v orbiti. To fazo sta skupaj financirali EU in ESA in v skladu s sporazumom o donaciji, ki sta ga sklenili, bo ESA ustvarjena sredstva uradno prenesla na EU. Za ta pravni prenos bo potrebno strinjanje sveta ESA, pri čemer je treba upoštevati, da so vse države članice ESA razen dveh (Norveške in Švice) tudi države članice EU. Trenutno Komisija nima razloga za domnevo, da bo katera od članic ESA ta prenos blokirala.

v mio. EUR
	Zemljišča in zgradbe	Naprave in oprema	Pohištvo in vozila	Računalniška strojna oprema	Druga opredmetena osnovna sredstva	Finančni najemi	Sredstva v gradnji	SKUPAJ
Bruto knjigovodska vrednost ob koncu prejšnjega leta	4 027	492	226	483	214	2 663	335	8 440
Pridobitve	89	37	19	112	22	28	335	642
Odtujitve	0	(11)	(19)	(44)	(12)	(6)	0	(92)
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	22	1	0	4	0	(2)	(24)	1
Druge spremembe	(20)	9	3	2	4	2	(1)	(1)
Bruto knjigovodska vrednost ob koncu zadevnega leta	4 118	528	229	557	228	2 685	645	8 990
Nabrana amortizacija ob koncu prejšnjega leta	(1 868)	(382)	(167)	(378)	(124)	(708)		(3 627)
Stroški amortizacije za zadevno leto	(132)	(47)	(14)	(63)	(22)	(95)		(373)
Odpis amortizacije	1	0	0	4	0	7		12
Odtujitve	0	11	16	44	11	0		82
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	0	0	0	(2)	0	1		(1)
Druge spremembe	0	(7)	(1)	(1)	(2)	(1)		(12)
Nabrana amortizacija ob koncu zadevnega leta	(1 999)	(425)	(166)	(396)	(137)	(796)		(3 919)
Čista knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2011	2 119	103	63	161	91	1 889	645	5 071
Čista knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2010	2 159	110	59	105	90	1 955	335	4 813

Stroški, ki jih je treba še plačati v zvezi s finančnimi najemi in podobnimi upravičenostmi, so v bilanci stanja prikazani pri nekratkoročnih in kratkoročnih obveznostih (glej pojasnili 2.17 in 2.20.1). Razčlenitev teh stroškov:

FINANČNI NAJEMI

v mio. EUR
Opis	Kumulativni stroški (A)	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati				Vrednost skupaj A + B	Naknadni odhodki za sredstva (C)	Vrednost sredstva A + B + C	Amortizacija (E)	Čista knjigovodska vrednost =A + B + C + E
		< 1 leto	> 1 leto	> 5 let	Obveznost skupaj (B)
Zemljišča in zgradbe	931	59	280	1 315	1 654	2 585	62	2 647	(771)	1 876
Druga opredmetena osnovna sredstva	23	7	7	1	15	38	0	38	(25)	13
Skupaj na dan 31.12.2011	954	66	287	1 316	1 669	2 623	62	2 685	(796)	1 889
Skupaj na dan 31.12.2010	865	65	282	1 390	1 737	2 602	61	2 663	(708)	1 955

2.3   NALOŽBE, KI SE OBRAČUNAJO PO KAPITALSKI METODI

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Deleži v skupnih podjetjih	2.3.1	62	138
Deleži v pridruženih subjektih	2.3.2	312	354
Naložbe skupaj		374	492

2.3.1    Deleži v skupnih podjetjih

v mio. EUR
	Galileo	SESAR	ITER	IMI	GCV	Skupaj
Znesek na dan 31.12.2010	0	11	12	78	37	138
Prispevki	0	18	92	19	59	188
Delež v čistem rezultatu	0	(29)	(104)	(72)	(59)	(264)
Znesek na dan 31.12.2011	0	0	0	25	37	62

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v skupnih podjetjih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Nekratkoročna sredstva	211	176
Kratkoročna sredstva	123	165
Nekratkoročne obveznosti	0	0
Kratkoročne obveznosti	(314)	(208)
Prihodki	8	7
Odhodki	(379)	(247)

Skupno podjetje Galileo v likvidaciji

Konec leta 2006 se je za skupno podjetje Galileo začel postopek likvidacije, ki še ni končan. Ker subjekt leta 2011 ni bil dejaven in je bil še vedno v postopku likvidacije, niso nastali nobeni prihodki niti odhodki.

Skupno podjetje SESAR

Cilj tega skupnega podjetja je zagotoviti posodobitev evropskega sistema upravljanja zračnega prometa in hitro izvedbo osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi z usklajevanjem in združevanjem vseh ustreznih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj v EU. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju SESAR znašal 59,37 %. Skupni (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za skupno podjetje SESAR (za obdobje 2007–2013), znaša 700 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 102 milijona EUR.

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER vključuje Evropsko unijo ter Kitajsko, Indijo, Rusijo, Južno Korejo, Japonsko in ZDA. Organizacija ITER je bila ustanovljena, da upravlja naprave ITER in spodbuja njihovo izkoriščanje, krepi javno razumevanje in sprejemanje fuzijske energije ter izvaja vse druge dejavnosti, ki so potrebne za doseganje njenega namena. Prispevek EU (Euratoma) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER je zagotovljen prek agencije Fuzija za energijo ter vključuje tudi prispevke držav članic in Švice. Skupni prispevek je s pravnega vidika prispevek Euratoma za organizacijo ITER, saj države članice in Švica nimajo lastniških deležev v organizaciji ITER. Ker ima EU v pravnem smislu delež v skupnem podjetju Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER, ga mora Komisija pripoznati v svojem zaključnem računu. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v organizaciji ITER znašal 47 %. Skupni (okvirni) prispevek Euratoma, ki je predviden za organizacijo ITER (za obdobje 2007–2041), znaša 7 649 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 4 milijone EUR.

Skupne tehnološke pobude

Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud, ki jih izvajajo skupna podjetja v smislu člena 171 Pogodbe, so bila ustanovljena za uresničevanje ciljev lizbonske agende za rast in delovna mesta. V to postavko sta vključeni skupno podjetje IMI in skupno podjetje za GCV, tri druga skupna podjetja, in sicer ARTEMIS, Čisto nebo in ENIAC, pa je – čeprav so s pravnega vidika skupna podjetja – z računovodskega vidika treba obravnavati kot pridružene subjekte (in so zato kot taka vključena v pojasnilo 2.3.2), saj ima Komisija znaten vpliv nanje, ne pa skupnega nadzora nad njimi.

Skupna tehnološka pobuda za inovativna zdravila v okviru skupnega podjetja IMI

Skupno podjetje IMI podpira predkonkurenčne farmacevtske raziskave in razvoj v državah članicah in pridruženih državah, pri čemer si prizadeva za povečanje naložb v raziskave na biofarmacevtskem področju, ter spodbuja sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri svojih dejavnostih. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju IMI znašal 96,51 %. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 1 milijardo EUR do 31. decembra 2017.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (GCV)

Cilj skupnega podjetja za GCV je združiti sredstva javnega in zasebnega sektorja za okrepitev raziskovalnih dejavnosti, da bi povečali splošno učinkovitost evropskih raziskovalnih prizadevanj ter pospešili razvoj in uporabo tehnologij gorivnih celic in vodika. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju za GCV znašal 89,32 %. Največji okvirni prispevek EU znaša 470 milijonov EUR do 31. decembra 2017.

2.3.2    Deleži v pridruženih subjektih

v mio. EUR
	EIS	ARTEMIS	Čisto nebo	ENIAC	Skupaj
Znesek na dan 31.12.2010	305	14	14	21	354
Prispevki	0	11	117	14	142
Delež čistega presežka/(primanjkljaja)	(3)	(25)	(131)	(15)	(174)
Drugo gibanje lastniškega kapitala	(10)	0	0	0	(10)
Znesek na dan 31.12.2011	292	0	0	20	312

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v pridruženih subjektih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Sredstva	460	447
Obveznosti	(162)	(93)
Prihodki	28	25
Presežek/(primanjkljaj)	(167)	(180)

Evropski investicijski sklad (EIS)

Evropski investicijski sklad (EIS) je finančna institucija Evropske unije, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za MSP. Komisija je vplačala 20 %, tako da je bilo nevpoklicanega kapitala za 720 milijonov EUR.

v mio. EUR
EIS	Kapital EIS skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Delniški kapital skupaj	3 000	900
Vplačano	(600)	(180)
Nevpoklicano	2 400	720

Skupno podjetje ARTEMIS

Subjekt je bil ustanovljen za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju vgrajenih računalniških sistemov skupaj z zasebnim sektorjem. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 420 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 3 milijone EUR.

Skupno podjetje Čisto nebo

Namen tega subjekta je pospešiti razvoj, potrjevanje in predstavitev čistih tehnologij zračnega prometa v EU, in zlasti vzpostaviti radikalno inovativen sistem zračnega prometa, katerega cilj je zmanjšati vpliv zračnega prometa na okolje. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 800 milijonov EUR. Nepripoznani delež izgub v obravnavanem obdobju in kumulativno znaša 5 milijonov EUR.

Skupno podjetje ENIAC

Namen skupnega podjetja ENIAC je opredeliti skupaj dogovorjen raziskovalni program na področju nanoelektronike, da bi se določile raziskovalne prednostne naloge za razvoj in prevzem ključnih pristojnosti na tem področju. Ti cilji bodo doseženi z združevanjem sredstev iz javnega in zasebnega sektorja za podporo raziskovalnim in razvojnim dejavnostim v obliki projektov. Skupna zaveza EU znaša 450 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2011 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju ENIAC znašal 96,77 %.

2.4   FINANČNA SREDSTVA: ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Jamstveni sklad	1 475	1 346
Evropska banka za obnovo in razvoj	188	188
Posli rizičnega kapitala	134	137
Sklad za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo	234	199
Evropski sklad za jugovzhodno Evropo	111	102
Sklad za zeleno rast	69	20
Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije	38	56
Mikrofinančni instrument Progress	18	14
Druge naložbe	5	1
Skupaj	2 272	2 063

2.4.1    Jamstveni sklad

Čista sredstva Jamstvenega sklada  (3)

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Za prodajo razpoložljiva sredstva	1 174	1 154
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	302	193
Sredstva skupaj	1 476	1 347
Obveznosti skupaj	(1)	(1)
Čista sredstva	1 475	1 346

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije posojila, za katera da EU jamstvo na podlagi sklepa Sveta, zlasti posojila Evropske investicijske banke (EIB) zunaj EU in posojila v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj EU. Gre za dolgoročni instrument, ki zajema vsa neodplačana posojila, za katera jamči EU, in se zato lahko obravnava kot dolgoročna finančna naložba. To je razvidno iz dejstva, da je zapadlost skoraj 83 % sredstev, razpoložljivih za prodajo, med 1 in 10 let. Sklad se financira s plačili iz splošnega proračuna EU, ki so enaka 9 % vrednosti investiranega kapitala poslov, prihodki od obresti na investirana sredstva sklada in izterjanimi zneski v primeru zamude dolžnikov, za katere je sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Presežek ciljnega letnega zneska se vrne kot prihodek za splošni proračun EU.

EU mora vključiti rezervo za jamstva za kritje posojil tretjim državam. Namen te rezerve je kriti potrebe Jamstvenega sklada in po potrebi aktiviranih jamstev, ki presegajo razpoložljivi znesek v skladu, tako da ti zneski lahko bremenijo proračun. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil ob koncu leta.

2.4.2    Druga nekratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

V to postavko spadajo naložbe in udeležbe, ki so bile nabavljene, da bi upravičencem pomagali razviti njihove poslovne dejavnosti.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)

Ker EBRD ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut EBRD, ki se med drugim nanašajo na prodajo delnic, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim članicam, se delnice Komisije vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebiten odpis zaradi oslabitve.

v mio. EUR
EBRD	Kapital EBRD skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Delniški kapital skupaj	28 380	900
Vplačano	(6 199)	(188)
Nevpoklicano	22 181	712

V okviru poslov rizičnega kapitala so finančnim posrednikom odobreni zneski za financiranje kapitalskih naložb. Upravlja jih Evropska investicijska banka, financirajo pa se v okviru evropske sosedske politike.

Iz Sklada za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo se črpajo sredstva za program za rast in zaposlovanje, večletni program, program za konkurenčnost in inovativnost ter pilotni projekt za prenos tehnologij, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje zagona MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala. Ob koncu leta so bile v zvezi s Skladom za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo in programom pomoči za MSP prevzete obveznosti za nadaljnjih 126 milijonov EUR, ki pa jih upravičenci še niso črpali.

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo, ki je investicijska družba s spremenljivim delniškim kapitalom (SICAV), je prav tako vključen v to postavko. Splošni cilj sklada je spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v jugovzhodni Evropi s trajnostnim zagotavljanjem dodatnega razvojnega financiranja prek lokalnih finančnih posrednikov.

Splošni cilj sklada za zeleno rast (nekdanjega sklada za povečanje energetske učinkovitosti v jugovzhodni Evropi) je povečati energetsko učinkovitost in spodbujati uporabo obnovljivih virov energije v jugovzhodni Evropi z zagotavljanjem namenskega financiranja podjetjem in gospodinjstvom prek partnerstev s finančnimi institucijami in neposrednim financiranjem. Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije je inovativen sklad, ki na svetovni ravni zagotavlja rizični kapital z zasebnimi naložbami v projekte za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v državah v razvoju in gospodarstvih v prehodu.

2.5   FINANČNA SREDSTVA: DOLGOROČNA POSOJILA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Posojila, odobrena iz proračuna EU in ESPJ	2.5.1	170	162
Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev	2.5.2	41 230	11 478
Skupaj		41 400	11 640

2.5.1    Posojila, odobrena iz proračuna Evropske unije in ESPJ v likvidaciji

v mio. EUR
	Posojila s posebnimi pogoji	Stanovanjska posojila ESPJ	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2010	140	22	162
Nova dana posojila	31	0	31
Odplačila	(17)	(5)	(22)
Tečajne razlike	(4)	—	(4)
Spremembe knjigovodske vrednosti	1	2	3
Skupaj na dan 31.12.2011	151	19	170

Posojila s posebnimi pogoji so odobrena po ugodnejših obrestnih merah v okviru sodelovanja z državami nečlanicami. Vsi zneski zapadejo več kot 12 mesecev po koncu leta. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 7,73 % in 14,507 %.

2.5.2    Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

v mio. EUR
	Makrofinančna pomoč	Euratom	Plačilnobilančna posojila	EFSM	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2010	503	469	12 246	—	264	13 482
Nova dana posojila	126	—	1 350	28 000	—	29 476
Odplačila	(36)	(20)	(2 000)	—	—	(2 056)
Tečajne razlike	—	—	—	—	6	6
Spremembe knjigovodske vrednosti	2	2	29	344	(4)	373
Skupaj na dan 31.12.2011	595	451	11 625	28 344	266	41 281
Rok zapadlosti < 1 leto	5	—	—	—	46	51
Rok zapadlosti > 1 leto	590	451	11 625	28 344	220	41 230

Ti zneski so se znatno povečali zaradi posojil, izplačanih leta 2011 v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (European Financial Stabilisation Mechanism – EFSM), kar se kaže tudi v povečanju najetih posojil EU (glej pojasnilo 2.16). Za več informacij o najemanju in dajanju posojil glej opombo 7.

2.6   DOLGOROČNE TERJATVE IN NADOMESTILA

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Države članice	268	14
Posojila ESPJ zaposlenim	7	9
Jamstva in vloge	11	14
Drugo	3	3
Skupaj	289	40

Od zgoraj navedenih terjatev se 273 milijonov EUR (leta 2010: 14 milijonov EUR) nanaša na nemenjalne posle. Znatno povečanje dolgoročnih terjatev do držav članic je posledica neizvršenih sklepov o potrditvi obračunov za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in razvoj podeželja. Ti zneski naj bi bili izterjani v več obrokih v letih 2012 in 2013, in sicer v okviru finančne pomoči, odobrene nekaterih državam članicam. Zneski, ki naj bi bili izterjani leta 2013, so vključeni v zgornjo razpredelnico, zneski, ki naj bi bili izterjani leta 2012, pa so vključeni med kratkoročne terjatve (glej pojasnilo 2.11.1 spodaj).

2.7   DOLGOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Predhodno financiranje	2.7.1	40 625	40 298
Vnaprej plačani odhodki	2.7.2	4 098	3 820
Dolgoročno predhodno financiranje skupaj		44 723	44 118

2.7.1    Predhodno financiranje

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v manj kot 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje in torej kot kratkoročno sredstvo, saldo pa je dolgoročen.

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem:

To so jamstva, ki jih Evropska komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev ob plačilu predujmov (predhodno financiranje). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je sprožilni dogodek povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja. Na dan 31. decembra 2011 je „nominalna“ vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 1 330 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 1 083 milijonov EUR (leta 2010: 1 227 milijonov EUR oziroma 1 059 milijonov EUR).

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP), se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence – taki zneski predhodnega financiranja, plačani leta 2011, so znašali skupno 3,3 milijarde EUR (leta 2010: 3,2 milijarde EUR). Ta sklad je od Evropske unije ločen subjekt in ni konsolidiran v tem zaključnem računu – glej pojasnilo 11.2.3.

DOLGOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

v mio. EUR
Vrsta upravljanja	31.12.2011	31.12.2010
Neposredno centralizirano upravljanje	1 219	1 695
Posredno centralizirano upravljanje	774	620
Decentralizirano upravljanje	697	441
Deljeno upravljanje	37 249	37 055
Skupno upravljanje	686	487
Dolgoročno predhodno financiranje skupaj	40 625	40 298

Največji del zneskov dolgoročnega predhodnega financiranja je povezan s strukturnimi ukrepi za programsko obdobje 2007–2013 v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo. Ker je veliko teh projektov dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

Predhodno financiranje pomeni velik del skupnih sredstev EU, zato je deležno ustrezne in redne pozornosti. Opozoriti je treba, da mora obseg zneskov predhodnega financiranja v različnih programih zadostovati, da se upravičencu zagotovijo potrebna likvidna sredstva za začetek projekta, hkrati pa mora omogočati zaščito finančnih interesov EU ter upoštevati pravne in operativne omejitve ter omejitve zaradi stroškovne učinkovitosti. Komisija vse te vidike ustrezno upošteva v prizadevanju, da se izboljša nadaljnje spremljanje predhodnega financiranja.

Natančnejši pregled razvoja predhodnega financiranja razkrije, da se je predhodno financiranje pospešeno povečevalo v letih 2007–2009, tj. v prvih letih programskega obdobja 2007–2013. V tem obdobju so se namreč začenjali izvajati novi programi in ukrepi ter se je zato začela izplačevati podpora Komisije v obliki plačil predhodnega financiranja. Leta 2011 se je raven predhodnega financiranja prvič zmanjšala, kar je usmeritev, ki potrjuje, da je povečanje v zgodnjih letih finančnega okvira za obdobje 2007–2013 del običajnega razvoja v okviru profila porabe večletnih programov. Dejansko se je leta 2011 predhodno financiranje skupaj zmanjšalo za 1,5 % oz. 743 milijonov EUR v primerjavi z letom 2010, predvsem zaradi zneskov kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru deljenega upravljanja (glej pojasnilo 2.12.1). Vendar se to zmanjšanje izravna s povečanjem vnaprej plačanih odhodkov zaradi pripoznanja novih sredstev, povezanih z zneski predujmov iz shem pomoči, ki jih je Komisija povrnila državam članicam (glej pojasnilo spodaj).

2.7.2    Vnaprej plačani odhodki

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Instrumenti finančnega inženiringa	3 378	3 820
Sheme pomoči	720	—
Skupaj	4 098	3 820

V okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 je mogoče državam članicam izplačevati sredstva iz proračuna EU kot prispevek v instrumente finančnega inženiringa (in sicer v obliki posojil, jamstev ali kapitalskih naložb), ki so bili vzpostavljeni in se upravljajo na odgovornost države članice. Denarna sredstva, ki ob koncu leta v okviru teh instrumentov niso porabljena, so last EU (tako kot običajno predhodno financiranje) in se zato obravnavajo kot sredstvo v bilanci stanja Komisije. Vendar zadevni temeljni pravni akti držav članic ne zavezujejo, naj Komisiji redno poročajo o porabi teh predujmov, v nekaterih primerih pa jim jih ni treba niti opredeliti v izkazih odhodkov, ki jih predložijo Komisiji. Na podlagi tega dejstva in informacij, prejetih od držav članic o porabi sredstev, se ob koncu vsakega leta oceni vrednost tega sredstva.

Komisija je vzporedno s tem, ko je leta 2010 vključila instrumente finančnega inženiringa v svojo bilanco stanja, analizirala tudi podobne sheme, v okviru katerih se državam članicam izplačujejo predujmi. Od držav članic je zahtevala informacije o njihovi porabi predujmov, ki so jih prejele iz raznih shem pomoči (državna pomoč, tržni ukrepi v okviru EKJS), in prispevkov iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Vendar ob koncu leta 2010 od držav članic ni bilo na voljo dovolj informacij, da bi Komisija lahko zanesljivo ocenila obseg neizplačanih zneskov na dan 31. decembra 2010. Informacije zdaj kažejo, da so bili ti zneski neznatni. Komisija je leta 2011 namreč nadaljevala delo na tem področju in lahko zdaj na podlagi informacij, ki jih je zbrala od držav članic, bolje oceni obseg teh neizplačanih predujmov. Zato je v bilanco stanja Komisije na dan 31. decembra 2011 zdaj vključeno sredstvo, ki je razdeljeno na dolgoročno (720 milijonov EUR zgoraj) in kratkoročno (1 792 milijonov EUR, glej pojasnilo 2.12.2) glede na to, kdaj naj bi bili predujmi porabljeni. Zaradi pripoznanja tega sredstva so se odhodki za leto 2011 ustrezno zmanjšali za enak znesek.

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.8   ZALOGE

v mio. EUR
Opis	31.12.2011	31.12.2010
Znanstveni materiali	78	71
Drugo	16	20
SKUPAJ	94	91

2.9   FINANČNA SREDSTVA: ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so kupljena zaradi svojega naložbenega donosa ali jih ima EU v lasti zaradi vzpostavitve posebne strukture sredstev ali sekundarnega vira likvidnosti in se zato lahko prodajo kot odziv na potrebe po likvidnosti ali spremembe obrestnih mer.

ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
ESPJ v likvidaciji	1 463	1 283
Naložbe sklada BUFI	1 358	515
Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja	547	419
Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T	97	111
Evropska agencija za kemikalije	151	—
Drugo	3	3
Skupaj	3 619	2 331

Kar zadeva zneske ESPJ v likvidaciji, so vse za prodajo razpoložljive naložbe dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v eurih in kotirajo na delujočih trgih. Na dan 31. decembra 2011 je vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (izražena po pošteni vrednosti), ki dokončno zapadejo v letu 2012, znašala 481 milijonov EUR (leta 2010: 294 milijonov EUR).

Ne glede na pridobitve Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in Instrumenta za posojilna jamstva za projekte TEN-T (glej tudi pojasnilo 5.1.2) so se za prodajo razpoložljiva sredstva zelo povečala glede na prejšnje leto zlasti zaradi povečanja zneskov začasno plačanih glob v posebej za ta namen ustanovljenem skladu, ki ga upravlja GD za gospodarske in finančne zadeve (sklad BUFI). Pred letom 2010 bi bili ti zneski položeni na posebne bančne račune – glej pojasnilo 2.13.2 o denarnih sredstvih z omejitvami.

2.10   FINANČNA SREDSTVA: KRATKOROČNA POSOJILA

Ti zneski so zlasti posojila, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (za več informacij glej pojasnilo 2.5.2). Lani je bil v to postavko vključen znesek v višini 2 milijard EUR v zvezi s plačilnobilančnim posojilom Madžarski, ki je bilo odplačano decembra 2011. V to postavko so vključene tudi vezane vloge v višini 51 milijonov EUR, povezane predvsem z Evropsko službo za zunanje delovanje in Prevajalskim centrom za organe Evropske unije.

2.11   DRUGE TERJATVE IN NADOMESTILA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Kratkoročne terjatve	2.11.1	6 189	6 786
Razne terjatve	—	21	20
Aktivne časovne razmejitve	2.11.2	3 267	4 525
Skupaj		9 477	11 331

Po ocenah zajema ta postavka skupaj 8 955 milijonov EUR (leta 2010: 11 009 milijonov EUR) v zvezi z nemenjalnimi posli.

2.11.1    Kratkoročne terjatve

v mio. EUR
Kontna skupina	Na dan 31.12.2011			Na dan 31.12.2010
	Bruto znesek	Odpis	Čista vrednost	Bruto znesek	Odpis	Čista vrednost
Stranke	379	(94)	285	207	(79)	128
Globe	3 369	(244)	3 125	4 584	(406)	4 178
Države članice	4 243	(1 550)	2 693	4 011	(1 625)	2 386
Drugo	89	(3)	86	96	(2)	94
Skupaj	8 080	(1 891)	6 189	8 898	(2 112)	6 786

Stranke

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi ob koncu leta kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja.

Globe

Ta postavka zajema zneske za izterjavo v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija. V zvezi s temi terjatvami so bila za globe, ki 31. decembra 2011 niso bile poravnane, prejeta jamstva v skupni vrednosti 3 012 milijonov EUR (leta 2010: 2 585 milijonov EUR). Treba je omeniti, da je 209 milijonov EUR teh terjatev zapadlo v plačilo po 31. decembru 2011.

Terjatve do držav članic

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja
EKJS	1 439	1 130
EKSRP	23	—
ZIRP	37	19
SAPARD	142	146
Odpis	(771)	(814)
Skupaj	870	481
Izterljiv plačani DDV	41	46
Lastna sredstva
Določena na računu A	29	81
Določena na posebnem računu	1 263	1 285
Odpis	(779)	(811)
Drugo	114	391
Skupaj	627	946
Druge terjatve do držav članic
Pričakovana izterjava zneskov predhodnega financiranja	963	561
Drugo	192	352
Skupaj	1 155	913
Skupaj	2 693	2 386

Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

Ta postavka zajema predvsem terjatve do upravičencev do pomoči iz EKJS na dan 31. decembra, kakor so jih prijavile in potrdile države članice 15. oktobra. Terjatve, nastale po tej prijavi do 31. decembra, se ocenijo. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. V popravek je vključeno tudi zmanjšanje za 20 %, kar ustreza znesku, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov.

Terjatve v zvezi z lastnimi sredstvi

Treba je upoštevati, da lahko države članice zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani brez tega odbitka. Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil od terjatev do držav članic odštet ustrezen odpis. Vendar to ne pomeni, da se Komisija odpoveduje izterjavi zneskov, ki jih zajema ta popravek vrednosti.

2.11.2    Aktivne časovne razmejitve

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Prehodno nezaračunani prihodki	2 952	3 445
Odloženi stroški	296	1 061
Drugo	19	19
Skupaj	3 267	4 525

Glavni znesek, vknjižen v to postavko, so prehodno nezaračunani prihodki:

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Lastna sredstva	2 644	2 657
Namenski prejemki za kmetijstvo za november in december	111	72
EKJS: neizvršeni sklepi o popravkih zaradi skladnosti	—	520
Kohezijski sklad, sklad za regionalni razvoj in sklad za razvoj podeželja: finančni popravki	16	43
Drugi prehodno nezaračunani prihodki	181	153
Prehodno nezaračunani prihodki skupaj	2 952	3 445

Znatno zmanjšanje odloženih stroškov je v glavnem posledica boljše računovodske obravnave sredstev, ki so jih države članice prenesle na instrumente finančnega inženiringa in do konca leta še niso bila prijavljena Komisiji oz. jih Komisija še ni povrnila. Ti zneski se zdaj odštejejo od vnaprej vračunanih stroškov, na katere se nanašajo.

Drugi prehodno nezaračunani prihodki so večinoma prihodki od zamudnih obresti, bančne obresti in obresti na zneske predhodnega financiranja.

2.12   KRATKOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Predhodno financiranje	2.12.1	8 089	9 123
Vnaprej plačani odhodki	2.12.2	2 918	955
Kratkoročno predhodno financiranje skupaj		11 007	10 078

2.12.1    Predhodno financiranje

v mio. EUR
Vrsta upravljanja	31.12.2011	31.12.2010
Neposredno centralizirano upravljanje	3 048	3 038
Posredno centralizirano upravljanje	3 037	2 368
Decentralizirano upravljanje	330	536
Deljeno upravljanje	761	2 177
Skupno upravljanje	803	894
Predhodno financiranje s strani drugih institucij in agencij	110	110
Kratkoročno predhodno financiranje skupaj	8 089	9 123

Razlog za zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru deljenega upravljanja je znaten napredek pri postopkih zaključevanja programov programskega obdobja 2000–2006 (zlasti v okviru sklada za razvoj podeželja, sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada). Čeprav so bili leta 2011 plačani obroki predhodnega financiranja za nove projekte (programi, povezani z obdobjem 2007–2013), so bili ti razvrščeni v nekratkoročna sredstva, kakor je razloženo v pojasnilu 2.7.

2.12.2    Vnaprej plačani odhodki

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Instrumenti finančnega inženiringa	1 126	955
Sheme pomoči	1 792	—
Skupaj	2 918	955

Kakor je razloženo v pojasnilu 2.7.2, se ti zneski nanašajo na plačila državam članicam v okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 za povračilo zneskov predujmov, ki so bili izplačani upravičencem, vendar do konca leta še niso bili porabljeni. Zgornji zneski naj bi bili po pričakovanjih porabljeni leta 2012.

2.13   DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Denarna sredstva brez omejitev:
Računi pri zakladnicah in centralnih bankah	7 450	10 123
Tekoči računi	1 099	1 150
Računi izločenih sredstev	43	39
Prerazporeditve (denarna sredstva na poti)	(5)	1
Kratkoročne vloge in drugi ustrezniki denarnih sredstev	2 028	1 670
Skupaj	10 615	12 983
Denarna sredstva z omejitvami	8 320	9 080
Skupaj	18 935	22 063

2.13.1    Denarna sredstva brez omejitev

Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih ima Komisija na svojih računih v vsaki državi članici in državi Efte (pri zakladnici ali centralni banki) ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev, v obliki kratkoročnih bančnih vlog in v manjših zneskih gotovine.

Zneski, prikazani kot kratkoročne vloge, se nanašajo predvsem na denarna sredstva, ki jih v imenu Komisije upravljajo upravitelji, in sicer za namene izvajanja posebnih programov, ki se financirajo iz proračuna EU. Ob koncu leta so bile prevzete obveznosti za 118 milijonov EUR, ki jih upravičenci še niso črpali.

2.13.2    Denarna sredstva z omejitvami

Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe so knjižene na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost. Če je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo druga stranka vložila pritožbo, je zadevni znesek prikazan kot pogojna obveznost v pojasnilu 5.2.

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.14   POKOJNINE IN DRUGI PREJEMKI ZAPOSLENIH

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Pokojnine – osebje	30 617	32 801
Pokojnine – drugi	777	840
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja	3 441	3 531
Skupaj	34 835	37 172

2.14.1    Pokojnine – osebje

V skladu s členom 83 kadrovskih predpisov izplačila dajatev po pokojninskem sistemu zaposlenih (pokojninski sistem za evropske uradnike – PSEO) bremenijo proračun EU. Sistem se ne financira, vendar države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh dajatev v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki s plačevanjem obveznega prispevka prispevajo eno tretjino k dolgoročnemu financiranju tega sistema.

Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila zaposlenih in upokojenih uslužbencev na dan 31. decembra 2011 ter na ta dan veljavnih pravil iz kadrovskih predpisov. Ta ocena je bila opravljena v skladu z metodologijo MRSJS 25 (in torej računovodskim pravilom EU št. 12). Metoda, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske predpostavke, na razpolago na dan ocenjevanja in uporabljene pri ocenjevanju:

Aktuarske predpostavke	31.12.2011	31.12.2010
Nominalna diskontna stopnja	4,9 %	4,6 %
Pričakovana stopnja inflacije	1,8 %	2,1 %
Realna diskontna stopnja	3,0 %	2,4 %
Verjetnost poroke: moški/ženske	84 %/38 %	84 %/38 %
Splošna rast plač / revalorizacija pokojnin	0 %	0 %
Tablice umrljivosti za mednarodne javne uslužbence iz leta 2008	da	da

Razlog za znatno zmanjšanje pokojninske obveznosti je precejšnje povečanje uporabljene diskontne stopnje, zaradi česar se močno poveča aktuarski dobiček za zadevno leto.

Gibanje bruto obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

v mio. EUR
	Pokojnine osebja	Zdravstveno zavarovanje
Bruto obveznost ob koncu prejšnjega leta	36 639	3 791
Stroški službovanja / običajni stroški	1 255	169
Stroški obresti	1 716	180
Izplačane dajatve	(1 187)	(112)
Aktuarski dobički	(4 226)	(317)
Spremembe zaradi novo zaposlenih	36	0
Bruto obveznost ob koncu zadevnega leta	34 233	3 711
Obveznost iz naslova koeficientov za pokojnine	834	/
Odbitek davkov na pokojnine	(4 450)	/
Sredstva pokojninskega načrta	0	(270)
Neto obveznost ob koncu zadevnega leta	30 617	3 441

2.14.2    Pokojnine – drugi

Ta postavka zadeva obveznost do vira sredstev, ki se nanaša na pokojninsko obveznost do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča EU (in Splošnega sodišča) ter Računskega sodišča, generalnih sekretarjev Sveta, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Sodišča za uslužbence Evropske unije. V to postavko je vključena tudi obveznost, ki se nanaša na pokojnine poslancev Evropskega parlamenta.

2.14.3    Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Izračunana je bila tudi ocena obveznosti, ki jo ima EU zaradi prispevka v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja v zvezi s svojim upokojenim osebjem. Ta bruto obveznost je bila ocenjena na 3 711 milijonov EUR, od bruto obveznosti pa so bila odšteta sredstva pokojninskega načrta v višini 270 milijonov EUR, da bi se dobil neto znesek. V izračunu uporabljeni diskontna stopnja in splošna rast plač sta enaki diskontni stopnji in splošni rasti plač, ki sta bili uporabljeni pri vrednotenju pokojnin osebja.

2.15   DOLGOROČNE REZERVACIJE

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2010	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditev v kratkoročne rezervacije	Sprememba ocene	Znesek na dan 31.12.2011
Sodni postopki	306	95	(29)	(4)	0	0	368
Razgradnja jedrskih objektov	905	0	0	(8)	(29)	137	1 005
Finančne rezervacije	86	41	0	0	(30)	3	100
Druge rezervacije	20	4	(2)	0	0	0	22
Skupaj	1 317	140	(31)	(12)	(59)	140	1 495

Sodni postopki

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati več kot 12 mesecev po koncu leta v zvezi z več tekočimi sodnimi postopki. Največji del zneska se nanaša na sodne zadeve, v katerih ob koncu leta sodba še ni bila izrečena, v zvezi s finančnimi popravki za odhodke EKJS in na druge sodne zadeve v zvezi s kmetijskimi odhodki.

Razgradnja jedrskih objektov

Leta 2008 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov posodobil svojo študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki iz leta 2003. Njihova spremenjena ocena znaša 1 222 milijonov EUR (prej 1 145 milijonov EUR) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v računovodske izkaze. V skladu z računovodskimi pravili EU se ta ocena indeksira za inflacijo in potem diskontira na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponskih donosnosti eurskih zamenjav obrestnih mer). Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 20 let) je treba poudariti, da je ta ocena nekoliko negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.

Finančne rezervacije

Ta postavka se nanaša na rezervacije, ki pomenijo ocenjene izgube, ki bodo nastale zaradi jamstev, danih v okviru Jamstvenega sklada za MSP iz leta 1998, Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2001 in Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2007 v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost ter evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress (jamstva), v zvezi s katerimi je Evropski investicijski sklad (EIS) pooblaščen za izdajanje jamstev na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost Komisije. Vendar je finančno tveganje, povezano z uveljavljanimi in neuveljavljenimi jamstvi, omejeno. Dolgoročne finančne rezervacije se diskontirajo na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponskih donosnosti eurskih zamenjav obrestnih mer).

2.16   NEKRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Najeta dolgoročna posojila	2.16.1	41 200	11 445
Izločitev Jamstvenega sklada (4)	2.4.1	(21)	—
Skupaj		41 179	11 445

2.16.1    Najeta dolgoročna posojila

v mio. EUR
	Makrofinančna pomoč	Euratom	Plačilnobilančna posojila	EFSM	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2010	503	469	12 246	0	231	13 449
Nova najeta posojila	126	0	1 350	28 000	0	29 476
Odplačila	(36)	(20)	(2 000)	0	0	(2 056)
Tečajne razlike	0	0	0	0	6	6
Spremembe knjigovodske vrednosti	2	2	29	344	(1)	376
Skupaj na dan 31.12.2011	595	451	11 625	28 344	236	41 251
Rok zapadlosti < 1 leto	5	0	0	0	46	51
Rok zapadlosti > 1 leto	590	451	11 625	28 344	190	41 200

Ta postavka vključuje zneske posojil, ki jih je najela Evropska unija in zapadejo pozneje kot v enem letu. Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki znašajo 41 011 milijonov EUR (leta 2010: 13 211 milijonov EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti. Za več informacij o najemanju in dajanju posojil glej opombo 7.

2.17   DRUGE NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Dolgovi iz finančnih najemov	1 603	1 672
Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih	367	382
Druge rezervacije	89	50
Skupaj	2 059	2 104

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.18   KRATKOROČNE REZERVACIJE

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2010	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditev iz dolgoročnih rezervacij	Sprememba ocene	Znesek na dan 31.12.2011
Sodni postopki	29	11	(18)	(5)	0	0	17
Razgradnja jedrskih objektov	21	0	0	(21)	29	0	29
Finančne rezervacije	140	27	(2)	(33)	30	3	165
Druge rezervacije	24	56	(1)	(20)	0	0	59
Skupaj	214	94	(21)	(79)	59	3	270

Ta postavka zajema del rezervacij, ki zapade v plačilo prej kot v enem letu.

2.19   KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka se nanaša na najeta posojila (glej pojasnilo 2.16), ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja.

2.20   OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo	2.20.1	81	78
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.20.2	22 211	17 615
Razne obveznosti iz poslovanja	—	100	97
Pasivne časovne razmejitve	2.20.3	69 081	66 739
Skupaj		91 473	84 529

2.20.1    Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Obveznosti iz finančnih najemov	66	65
Drugo	15	13
Skupaj	81	78

2.20.2    Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

v mio. EUR
Vrsta	31.12.2011	31.12.2010
Države članice	22 200	17 035
Dobavitelji in drugo	1 511	1 292
Ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila	(1 500)	(712)
Skupaj	22 211	17 615

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih prejme Komisija v okviru dejavnosti subvencioniranja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta. Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako vknjiženi kot odhodki, medtem ko je preostali del razkrit kot „ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila“ (glej spodaj). Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se neto znesek prikaže med kratkoročnimi obveznostmi.

Države članice

Glavni zneski v tej postavki se nanašajo na neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov (5,8 milijarde EUR v okviru Evropskega socialnega sklada ter 14 milijard EUR v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada).

Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključeni zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti subvencioniranja in javnega naročanja, pa tudi obveznosti iz poslovanja do javnih organov in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo (npr. ERS).

Ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila

Obveznosti iz poslovanja so zmanjšane za tisti del prejetih, a še nepreverjenih zahtevkov za povračila, ki je bil ocenjen kot neupravičen. Največji zneski zadevajo strukturne ukrepe generalnih direktoratov. Obveznosti iz poslovanja so zmanjšane tudi za tisti del prejetih zahtevkov za povračila, pri katerih gre za vnaprej plačane odhodke, ki jih je treba ob koncu leta še vedno plačati (1 milijarda EUR).

2.20.3    Pasivne časovne razmejitve

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Vnaprej vračunani stroški	68 577	66 326
Odloženi prihodki	490	407
Zneski v zvezi s subjekti, vključenimi v konsolidacijo	14	6
Skupaj	69 081	66 739

Razdelitev vnaprej vračunanih stroškov:

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Kmetijstvo in razvoj podeželja:
EKJS: odhodki 16.10.–31.12.	33 774	33 015
EKJS: neposredna pomoč	10 701	10 703
EKJS: prestrukturiranje sektorja sladkorja	224	400
EKJS: drugo	23	(303)
EKSRP	12 127	10 792
Skupaj	56 849	54 607
Strukturni ukrepi:
ESR	56	116
ESRR in Kohezijski sklad	4 791	4 894
ISPA	172	74
ESS	1 687	2 182
Skupaj	6 706	7 266
Drugi vnaprej vračunani stroški:
Raziskave in razvoj	1 157	1 267
Drugo	3 865	3 186
Skupaj	5 022	4 453
Vnaprej vračunani stroški skupaj	68 577	66 326

Razlog za visok znesek odloženih prihodkov na dan 31. decembra 2011 je ta, da sta leta 2011 dve državi članici predčasno plačali prispevke iz lastnih sredstev.

ČISTA SREDSTVA IN REZERVE

2.21   REZERVE

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Rezerva za pošteno vrednost	(108)	(61)
Druge rezerve:
Jamstveni sklad	1 911	1 746
Revalorizacijska rezerva	57	57
Drugo	1 748	1 742
Skupaj	3 716	3 545
Skupaj	3 608	3 484

2.21.1    Rezerva za pošteno vrednost

V skladu z računovodskimi pravili se popravek poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih sredstev obračuna skozi rezervo za pošteno vrednost. Leta 2011 je bilo zaradi skupnega zmanjšanja poštene vrednosti neto 24 milijonov EUR vzetih iz rezerve za pošteno vrednost in pripoznanih v izkazu poslovnega izida v zvezi z za prodajo razpoložljivimi sredstvi.

V rezervo za pošteno vrednost ob koncu leta je vključenih 87 milijonov EUR zaradi zmanjšanja poštene vrednosti, povezanega z grškimi državnimi obveznicami, ki jih ima v lasti EU (z nominalno vrednostjo 129 milijonov EUR). Vendar je treba opozoriti, da so bile te obveznice v začetku leta 2012 zamenjane za nove obveznice, ki imajo podobne značilnosti, a ne spadajo v okvir prestrukturiranja dolga z udeležbo zasebnega sektorja. To je omogočilo, da so bili vsi zneski, ki so zapadli v plačilo 20. marca (39 milijonov EUR) in 18. maja 2012 (15,7 milijona EUR), odplačani v celoti in pravočasno. Za več informacij o računovodenju po pošteni vrednosti za finančna sredstva glej pojasnilo 1.5.5.

2.21.2    Druge rezerve

Jamstveni sklad

Glede delovanja Jamstvenega sklada glej tudi pojasnilo 2.4.1. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil, za katera jamči sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva.

Revalorizacijska rezerva

Ta rezerva obsega revalorizacijo nekaterih zemljišč in zgradb Komisije, ki je bila narejena pred letom 2005.

Drugo

Ta znesek se nanaša predvsem na rezervo ESPJ v likvidaciji za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ.

2.22   ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

v mio. EUR
	Znesek
Znesek za vpoklic od držav članic na dan 31. decembra 2010	30 931
Vračilo proračunskega presežka iz leta 2010 državam članicam	4 539
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad	165
Drugo gibanje rezerv	34
Poslovni izid (presežek) za zadevno leto	1 789
Znesek za vpoklic od držav članic na dan 31. decembra 2011 skupaj	37 458
Razdeljen na:
prejemke zaposlenih	34 835
druge zneske	2 623

Ta znesek pomeni del stroškov, ki jih je imela Komisija do 31. decembra 2011 in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS. Države članice večino zneskov za vpoklic dejansko plačajo prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta v okviru proračuna za prihodnje leto.

V glavnem se daljše obdobje plačujejo le prejemki zaposlenih, ki jih je Komisija dolžna plačati za svoje osebje, ob čemer je treba pojasniti, da za financiranje pokojnin iz letnih proračunov jamčijo države članice. V spodnji razpredelnici je v informativne namene prikazana ocena razdelitve prihodnjih prejemkov zaposlenih:

v mio. EUR
	Znesek
Kratkoročno: zneski, ki jih bo treba plačati leta 2012	1 335
Dolgoročno: zneski, ki jih bo treba plačati po letu 2012	33 500
Obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih na dan 31.12.2011 skupaj	34 835

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na proračunsko realizacijo – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki in vsak presežek prihodkov se vrne državam članicam.

3.   POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1   PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV IN PRISPEVKOV

v mio. EUR
	Pojasnilo	2011	2010
Prihodki iz lastnih sredstev:	3.1.1
Sredstva iz naslova BND		88 442	91 178
Sredstva iz naslova DDV		14 763	12 517
Tradicionalna lastna sredstva:
Carine		16 528	16 065
Prelevmani na sladkor		161	150
Tradicionalna lastna sredstva skupaj		16 689	16 215
Proračunski popravki	3.1.2	4 533	2 135
Prispevki tretjih držav (vključno z državami Efte)		250	283
Skupaj		124 677	122 328

3.1.1    Prihodki iz lastnih sredstev

Lastna sredstva so poglavitni element prihodkov EU iz poslovanja. Večina odhodkov se tako financira iz lastnih sredstev, saj drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja. Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev sta tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo) in bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND, ki se uporablja za Nizozemsko in Švedsko. Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Od zgoraj navedenih zneskov je bil odbitek že odštet.

Opozoriti je treba, da so inšpekcijski pregledi, ki jih je opravila Komisija, in revizije, ki jih je izvedlo Računsko sodišče, pokazali, da imata belgijska sistema potrjevanja obračunov in računovodstva nekaj pomanjkljivosti, kar vpliva na zanesljivost zneskov, ki se prenesejo v proračun EU v okviru tradicionalnih lastnih sredstev. Trenutno je tako odprt zahtevek Belgije za povračilo 169 milijonov EUR (bruto; neto 126 milijonov EUR), in sicer do objave rezultatov nadaljnjih revizij in kontrol pravilnosti zneskov belgijskih tradicionalnih lastnih sredstev, knjiženih na račun Komisije.

3.1.2    Proračunski popravki

Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2010 (4 539 milijonov EUR), ki se posredno povrne državam članicam tako, da se jim zmanjšajo zneski lastnih sredstev, ki jih morajo prenesti na EU naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2011.

3.2   DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2011	2010
Globe	3.2.1	868	3 077
Kmetijski prelevmani	3.2.2	65	25
Izterjava stroškov:	3.2.3
Neposredno centralizirano upravljanje		76	49
Posredno centralizirano upravljanje		17	11
Decentralizirano upravljanje		106	71
Skupno upravljanje		3	—
Deljeno upravljanje		845	1 776
Skupaj		1 047	1 907
Prihodki iz upravnega poslovanja:	3.2.4
Osebje		1 141	1 073
Prihodki, povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi		94	13
Drugi prihodki iz upravnega poslovanja		119	121
Skupaj		1 354	1 207
Razni prihodki iz poslovanja:	3.2.5
Popravki/rezervacije		59	157
Pozitivne tečajne razlike		476	460
Drugo		1 507	1 355
Skupaj		2 042	1 972
Skupaj		5 376	8 188

3.2.1    Globe

Ti prihodki se nanašajo na globe, ki jih je naložila Komisija za kršitve pravil konkurence. Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejet sklep Komisije o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku.

3.2.2    Kmetijski prelevmani

Ti zneski se nanašajo predvsem na prelevmane na mleko – instrument za upravljanje trga, namenjen kaznovanju proizvajalcev mleka, ki prekoračijo svoje referenčne količine. Ker niso povezani s predhodnimi plačili Komisije, se v praksi štejejo kot prihodki za posebne namene.

3.2.3    Izterjava stroškov

Ta postavka zajema naloge za izterjavo, ki jih izda Komisija, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v njen računovodski sistem, za izterjavo odhodkov, predhodno plačanih iz splošnega proračuna, in sicer na podlagi kontrol, zaključenih revizij ali analiz upravičenosti, skupaj z nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS. Vključuje tudi spremembo ocen prehodno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do konca tekočega leta. V tej postavki pa niso prikazane vse izterjave odhodkov EU, zlasti za bistvena področja porabe strukturnih ukrepov, pri katerih so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje vračanja neupravičenih denarnih sredstev, ki večinoma ne vključujejo izdajanja nalogov za izterjavo. Tudi izterjava zneskov predhodnega financiranja v skladu z računovodskimi pravili EU ni vključena med prihodke.

Glavni znesek v višini 845 milijonov EUR je povezan z deljenim upravljanjem, večino tega zneska pa sestavlja 721 milijonov EUR za EKJS in 109 milijonov EUR za strukturne ukrepe.

(a)   Kmetijstvo: EKJS

V okviru EKJS znašajo zneski, knjiženi kot letni prihodki v tej postavki, 721 milijonov EUR, in sicer so to:

—	popravki zaradi skladnosti, ki so bili sprejeti med letom, v višini 686 milijonov EUR,

—

zneski v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi v višini 35 milijonov EUR, in sicer gre za povračila, ki so jih prijavile države članice in so bila izterjana med letom, v višini 174 milijonov EUR, od česar se odšteje zmanjšanje neporavnanih zneskov, ki so jih v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi prijavile države članice in jih je bilo treba ob koncu leta še izterjati, za 139 milijonov EUR (tj. 991 milijonov EUR ob koncu leta 2011 v primerjavi s 1 130 milijoni EUR ob koncu leta 2010) – glej tudi pojasnilo 2.11.1.

(b)   Strukturni ukrepi

—

Izterjava odhodkov v okviru strukturnih ukrepov, vključenih v to postavko, je znašala 109 milijonov EUR (leta 2010: 279 milijonov EUR). Glavni zneski v tej podpostavki zajemajo naloge za izterjavo, ki jih je izdala Komisija za izterjavo neupravičenih odhodkov iz prejšnjih let, v višini 127 milijonov EUR ter spremembo (povečanje) prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta v višini 28 milijonov EUR (od seštevka se odbije popravek za 46 milijonov EUR).

Nalogi za izterjavo se izdajo samo v primeru:

—	formalnih sklepov Komisije o finančnih popravkih na podlagi odkritja nepravilnih odhodkov pri zneskih iz zahtevkov držav članic,

—

popravkov ob zaključku programa, na podlagi katerih se zmanjša prispevek EU, kadar država članica ne prijavi dovolj upravičenih odhodkov, da bi utemeljila celoten znesek že izplačanih zneskov predhodnega financiranja in vmesnih plačil; taki posli se lahko opravijo brez formalnega sklepa Komisije, če se država članica z njimi strinja,

—	vračila izterjanih zneskov po zaključku programa na podlagi zaključenega sodnega postopka, ki je ob zaključku programa še potekal.

Drugi nalogi za izterjavo, izdani v okviru strukturnih ukrepov, se nanašajo na izterjavo zneskov predhodnega financiranja. Ti zneski niso prikazani kot prihodki, temveč so knjiženi v dobro postavke za predhodno financiranje v bilanci stanja.

3.2.4    Prihodki iz upravnega poslovanja

Ti prihodki izhajajo iz odbitkov od plač osebja ter vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke osebja in davke od dohodka.

3.2.5    Razni prihodki iz poslovanja

Znesek v višini 535 milijonov EUR (leta 2010: 430 milijonov EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.5 spodaj. Te pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke. To leto je bil ustvarjen neto dobiček iz naslova tečajnih razlik v višini 94 milijonov EUR (leta 2010: 23 milijonov EUR).

3.3   UPRAVNI ODHODKI

v mio. EUR
	2011	2010
Odhodki za osebje	5 416	5 171
Amortizacija in izgube zaradi oslabitve	412	384
Drugi upravni odhodki	3 148	3 059
Skupaj	8 976	8 614

V to postavko so vključeni odhodki v višini 358 milijonov EUR, povezani s poslovnimi najemi – gre za zneske prevzetih obveznosti, ki jih je treba plačati v preostalem obdobju veljavnosti teh pogodb o najemu, in sicer:

v mio. EUR
Opis	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati
	< 1 leto	1–5 let	> 5 let	Skupaj
Zgradbe	318	1 203	790	2 311
Informacijski materiali in druga oprema	22	35	1	58
Skupaj	340	1 238	791	2 369

3.4   ODHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2011	2010
Poglavitni odhodki iz poslovanja:	3.4.1
Neposredno centralizirano upravljanje		10 356	10 123
Posredno centralizirano upravljanje		4 119	4 045
Decentralizirano upravljanje		766	933
Deljeno upravljanje		104 067	85 432
Skupno upravljanje		1 714	1 868
Skupaj		121 022	102 401
Drugi odhodki iz poslovanja:	3.4.2
Popravki/rezervacije		251	68
Negativne tečajne razlike		382	439
Drugo		2 123	856
Skupaj		2 756	1 363
Skupaj		123 778	103 764

Znatno povečanje odhodkov iz poslovanja je povezano z deljenim upravljanjem, pri katerem se je zaradi okrepitve dejavnosti v zvezi s programskim obdobjem 2007–2013 povečal znesek pripoznanih odhodkov v letu 2011. Največje spremembe zadevajo področji kohezije in regionalnega razvoja (19 milijard EUR). Glede na razmeroma stabilne prihodke iz poslovanja je zaradi tega pomembnega povečanja odhodkov iz poslovanja leta 2011 nastal primanjkljaj iz poslovanja v višini 2,7 milijarde EUR.

3.4.1    Poglavitni odhodki iz poslovanja

Odhodki Evropske komisije iz poslovanja zajemajo vse različne razdelke finančnega okvira in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. Večina odhodkov je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice ter zajema področja, kot so poraba EKJS in ukrepi, financirani v okviru različnih strukturnih ukrepov (Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo).

3.4.2    Drugi odhodki iz poslovanja

Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.6 spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so realizirane in nerealizirane.

Stroški raziskovanja in razvoja

v mio. EUR
	2011	2010
Stroški raziskovanja	327	295
Neusredstveni stroški razvoja	145	157
Pripoznani odhodki	472	452

3.5   PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v mio. EUR
	2011	2010
Prihodki od dividend	5	1
Prihodki od obresti:
Na predhodno financiranje	40	42
Na zamude pri plačilu	89	382
Na za prodajo razpoložljiva sredstva	113	100
Na dana posojila	921	394
Na denarna sredstva in njihove ustreznike	132	110
Drugo	5	2
Skupaj	1 300	1 030
Drugi prihodki iz finančnih poslov:
Iztrženi dobiček od prodaje finančnih sredstev	3	11
Drugo	178	83
Skupaj	181	94
Popravki sedanje vrednosti	1	1
Pozitivne tečajne razlike	4	52
Skupaj	1 491	1 178

3.6   ODHODKI ZA FINANČNE POSLE

v mio. EUR
	2011	2010
Odhodki od obresti:
Na najeme	91	93
Na najeta posojila	903	380
Drugo	30	23
Skupaj	1 024	496
Drugi odhodki za finančne posle:
Popravki finančnih rezervacij	74	60
Finančni stroški proračunskih instrumentov	47	55
Izguba zaradi oslabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	12	5
Iztržena izguba pri prodaji finančnih sredstev	5	1
Drugo	144	42
Skupaj	282	163
Negativne tečajne razlike	49	2
Skupaj	1 355	661

3.7   DELEŽ ČISTEGA PRIMAJKLJAJA SKUPNIH PODJETIJ IN PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV

Komisija na podlagi kapitalske metode obračunavanja v svoj izkaz poslovnega izida vključi svoj delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov (glej tudi pojasnili 2.3.1 in 2.3.2).

3.8   PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Leta 2011 je bilo v izkazu poslovnega izida pripoznanih 130 391 milijonov EUR (leta 2010: 129 597 milijonov EUR) prihodkov iz nemenjalnih poslov.

3.9   POROČANJE PO ODSEKIH

Poročilo po odsekih vsebuje razdelitev prihodkov in odhodkov iz poslovanja znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja se lahko razvrstijo v tri večje skupine – „dejavnosti znotraj Evropske unije“, „dejavnosti zunaj Evropske unije“ ter „storitve in drugo“.

Največja izmed teh skupin so „dejavnosti znotraj Evropske unije“, saj pokrivajo vsa številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj EU, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov EU. Upoštevati je treba, da so informacije v zvezi z agencijami vključene pri ustreznih področjih. Poudariti je treba tudi, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije.

v mio. EUR
	Dejavnosti znotraj EU	Dejavnosti zunaj EU	Storitve in drugo	ESPJ v likvidaciji	Druge institucije	Konsolidacijske izločitve	Skupaj
Globe	868	0	0	0	0	0	868
Kmetijski prelevmani	65	0	0	0	0	0	65
Izterjava stroškov	906	138	3	0	2	(2)	1 047
Prihodki iz upravnega poslovanja	142	2	993	0	664	(447)	1 354
Razni prihodki iz poslovanja	2 502	98	580	7	132	(1 277)	2 042
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	4 483	238	1 576	7	798	(1 726)	5 376
Upravni odhodki:
Odhodki za osebje	(2 171)	(325)	(1 250)	0	(1 702)	32	(5 416)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva	(109)	(1)	(121)	0	(181)	0	(412)
Drugi upravni odhodki	(955)	(286)	(858)	0	(1 624)	575	(3 148)
	(3 235)	(612)	(2 229)	0	(3 507)	607	(8 976)
Odhodki iz poslovanja:
Neposredno centralizirano upravljanje	(7 338)	(3 681)	(179)	0	0	842	(10 356)
Posredno centralizirano upravljanje	(3 423)	(682)	(32)	0	0	18	(4 119)
Decentralizirano upravljanje	(210)	(556)	0	0	0	0	(766)
Deljeno upravljanje	(103 988)	(80)	1	0	0	0	(104 067)
Skupno upravljanje	(169)	(1 545)	0	0	0	0	(1 714)
Drugi odhodki iz poslovanja	(2 420)	(134)	(399)	(52)	(10)	259	(2 756)
	(117 548)	(6 678)	(609)	(52)	(10)	1 119	(123 778)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(120 783)	(7 290)	(2 838)	(52)	(3 517)	1 726	(132 754)
Čisti odhodki iz poslovanja	(116 300)	(7 052)	(1 262)	(45)	(2 719)	0	(127 378)
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov							124 677
Primanjkljaj iz poslovanja							(2 701)
Čisti prihodki iz finančnih poslov							136
Gibanje obveznosti iz naslova pokojnin in drugih prejemkov zaposlenih							1 212
Delež primanjkljaja pridruženih subjektov/skupnih podjetij							(436)
Poslovni izid za zadevno leto							(1 789)

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU

v mio. EUR
	Gospodarske in finančne zadeve	Podjetništvo in industrija	Konkurenca	Zaposlovanje	Kmetijstvo	Promet in energetika	Okolje	Raziskave	Informacijska družba
Drugi prihodki iz poslovanja:
Globe	0	7	858	0	0	0	0	0	0
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	65	0	0	0	0
Izterjava stroškov	0	4	0	23	807	7	1	5	24
Prihodki iz upravnega poslovanja	0	14	0	0	0	12	0	39	0
Razni prihodki iz poslovanja	4	54	161	41	121	207	40	723	9
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	4	79	1 019	64	993	226	41	767	33
Upravni odhodki:	(66)	(199)	(89)	(110)	(127)	(374)	(119)	(402)	(133)
Odhodki za osebje	(60)	(143)	(83)	(84)	(106)	(255)	(86)	(231)	(107)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva	0	(16)	0	(1)	0	(13)	(1)	(4)	0
Drugi upravni odhodki	(6)	(40)	(6)	(25)	(21)	(106)	(32)	(167)	(26)
Odhodki iz poslovanja:	(66)	(1 116)	(1 492)	(11 044)	(57 063)	(1 427)	(256)	(4 207)	(1 251)
Neposredno centralizirano upravljanje	(66)	(665)	0	(148)	(30)	(802)	(239)	(2 739)	(1 230)
Posredno centralizirano upravljanje	0	(313)	0	(2)	0	(501)	(1)	(1 369)	(14)
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	(29)	(5)	0	0	0	0
Deljeno upravljanje	0	0	0	(10 841)	(56 883)	0	0	0	0
Skupno upravljanje	0	(94)	0	(6)	0	(68)	0	0	0
Drugi odhodki iz poslovanja	0	(44)	(1 492)	(18)	(145)	(56)	(16)	(99)	(7)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(132)	(1 315)	(1 581)	(11 154)	(57 190)	(1 801)	(375)	(4 609)	(1 384)
Čisti odhodki iz poslovanja	(128)	(1 236)	(562)	(11 090)	(56 197)	(1 575)	(334)	(3 842)	(1 351)
	Skupno raziskovalno središče	Ribištvo	Notranji trg	Regionalna politika	Obdavčenje in carine	Izobraževanje in kultura	Zdravje in varstvo potrošnikov	Pravosodje, svoboda in varnost	Dejavnosti znotraj EU skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Globe	0	0	0	0	0	0	0	3	868
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	0	0	0	0	65
Izterjava stroškov	0	5	0	15	0	7	7	1	906
Prihodki iz upravnega poslovanja	40	0	1	0	0	1	9	26	142
Razni prihodki iz poslovanja	70	10	206	(2)	1	232	359	266	2 502
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	110	15	207	13	1	240	375	296	4 483
Upravni odhodki:	(346)	(60)	(196)	(81)	(94)	(204)	(347)	(288)	(3 235)
Odhodki za osebje	(245)	(39)	(134)	(65)	(42)	(107)	(223)	(161)	(2 171)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva	(26)	0	(7)	0	(2)	(1)	(26)	(12)	(109)
Drugi upravni odhodki	(75)	(21)	(55)	(16)	(50)	(96)	(98)	(115)	(955)
Odhodki iz poslovanja:	(194)	(764)	(59)	(35 821)	(15)	(1 447)	(631)	(695)	(117 548)
Neposredno centralizirano upravljanje	(57)	(246)	(24)	(45)	(15)	(163)	(440)	(429)	(7 338)
Posredno centralizirano upravljanje	0	0	0	0	0	(1 174)	(49)	0	(3 423)
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	(176)	0	0	0	0	(210)
Deljeno upravljanje	0	(514)	0	(35 600)	0	0	0	(150)	(103 988)
Skupno upravljanje	0	0	0	0	0	(1)	0	0	(169)
Drugi odhodki iz poslovanja	(137)	(4)	(35)	0	0	(109)	(142)	(116)	(2 420)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(540)	(824)	(255)	(35 902)	(109)	(1 651)	(978)	(983)	(120 783)
Čisti odhodki iz poslovanja	(430)	(809)	(48)	(35 889)	(108)	(1 411)	(603)	(687)	(116 300)

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZUNAJ EU

v mio. EUR
	Zunanji odnosi	Trgovina	Razvoj	Širitev	Humanitarna pomoč	Dejavnosti zunaj EU skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Izterjava stroškov	20	0	9	106	3	138
Prihodki iz upravnega poslovanja	2	0	0	0	0	2
Razni prihodki iz poslovanja	10	0	90	(1)	(1)	98
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	32	0	99	105	2	238
Upravni odhodki:	(99)	(71)	(331)	(78)	(33)	(612)
Odhodki za osebje	(23)	(65)	(167)	(47)	(23)	(325)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva	(1)	0	0	0	0	(1)
Drugi upravni odhodki	(75)	(6)	(164)	(31)	(10)	(286)
Odhodki iz poslovanja:	(3 381)	(8)	(1 217)	(958)	(1 114)	(6 678)
Neposredno centralizirano upravljanje	(1 699)	(5)	(833)	(547)	(597)	(3 681)
Posredno centralizirano upravljanje	(627)	0	(18)	(37)	0	(682)
Decentralizirano upravljanje	(209)	0	(37)	(310)	0	(556)
Deljeno upravljanje	(80)	0	0	0	0	(80)
Skupno upravljanje	(638)	(3)	(326)	(63)	(515)	(1 545)
Drugi odhodki iz poslovanja	(128)	0	(3)	(1)	(2)	(134)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(3 480)	(79)	(1 548)	(1 036)	(1 147)	(7 290)
Čisti odhodki iz poslovanja	(3 448)	(79)	(1 449)	(931)	(1 145)	(7 052)

POROČANJE PO ODSEKIH – STORITVE IN DRUGO

v mio. EUR
	Tisk in komunikacije	Evropski urad za boj proti goljufijam	Usklajevanje	Osebje in uprava	Eurostat	Proračun	Revizija	Jeziki	Drugo	Storitve in drugo skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Izterjava stroškov	1	0	0	1	0	0	0	1	0	3
Prihodki iz upravnega poslovanja	0	7	0	835	0	52	0	99	0	993
Razni prihodki iz poslovanja	(1)	8	1	30	0	35	0	43	464	580
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	0	15	1	866	0	87	0	143	464	1 576
Upravni odhodki:	(121)	(57)	(188)	(1 299)	(86)	(58)	(11)	(444)	35	(2 229)
Odhodki za osebje	(79)	(44)	(159)	(526)	(70)	(44)	(10)	(353)	35	(1 250)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva	(2)	(1)	0	(114)	0	(1)	0	(3)	0	(121)
Drugi upravni odhodki	(40)	(12)	(29)	(659)	(16)	(13)	(1)	(88)	0	(858)
Odhodki iz poslovanja:	(134)	(13)	(1)	(24)	(41)	(2)	0	(16)	(378)	(609)
Neposredno centralizirano upravljanje	(102)	(13)	0	(19)	(41)	(3)	0	(1)	0	(179)
Posredno centralizirano upravljanje	(32)	0	0	0	0	0	0	0	0	(32)
Deljeno upravljanje	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1
Drugi odhodki iz poslovanja	0	0	(1)	(5)	0	0	0	(15)	(378)	(399)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(255)	(70)	(189)	(1 323)	(127)	(60)	(11)	(460)	(343)	(2 838)
Čisti odhodki iz poslovanja	(255)	(55)	(188)	(457)	(127)	27	(11)	(317)	121	(1 262)

4.   POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV

4.1   NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti EU, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njenih potreb po uporabi teh denarnih tokov.

Izkaz denarnih tokov se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se čisti presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti Evropske unije (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjeno na denarne tokove pri poslovanju in naložbenju (EU nima dejavnosti financiranja).

4.2   POSLOVANJE

Poslovanje zajema dejavnosti EU, ki ne vključujejo naložbenja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti. Posojila, odobrena upravičencem (in z njimi povezana najeta posojila, če obstajajo), ne štejejo kot naložbenje (ali financiranje), saj so del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov EU. Poslovanje vključuje tudi naložbe, kot so EIS, EBRD in skladi tveganega kapitala. Dejansko je cilj teh dejavnosti prispevati k doseganju rezultatov, ki so cilj politik.

4.3   NALOŽBENJE

Naložbenje je pridobitev in odtujitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe EU.

5.   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA RAZKRITJA

POGOJNA SREDSTVA

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Prejeta jamstva:
Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	300	301
Druga jamstva	34	30
Druga pogojna sredstva	19	8
Pogojna sredstva skupaj	353	339

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti se zahtevajo za zagotovitev, da upravičenci do financiranja EU izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z EU.

POGOJNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2011	31.12.2010
Dana jamstva	5,1	24 394	22 171
Globe – pritožbe, vložene pri Sodišču	5,2	8 951	9 627
EKJS, razvoj podeželja, predpristopna pomoč – postopki pred izrekom sodbe	5,3	2 345	1 772
Kohezijska politika – postopki pred izrekom sodbe	5,4	318	—
Zneski, povezani s sodnimi postopki in drugimi spori	5,5	251	458
Druge pogojne obveznosti		2	4
Pogojne obveznosti skupaj		36 261	34 032
Vse pogojne obveznosti bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun EU v prihodnjih letih.

5.1   DANA JAMSTVA

5.1.1    Za posojila, ki jih je odobrila Evropska investicijska banka (EIB) iz svojih lastnih sredstev

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Jamstvo v višini 65 %	20 362	18 217
Jamstvo v višini 70 %	1 992	2 281
Jamstvo v višini 75 %	534	695
Jamstvo v višini 100 %	724	789
Skupaj	23 612	21 982

Proračun EU jamči za posojila, ki jih je EIB podpisala in odobrila iz svojih lastnih sredstev tretjim državam na dan 31. decembra 2011 (vključno s posojili, odobrenimi državam članicam pred pristopom). Vendar je to jamstvo EU omejeno na odstotek najvišjega zneska odobrenih kreditnih linij: 65 %, 70 %, 75 % ali 100 %. Kadar ta najvišji znesek ni dosežen, jamstvo EU krije celoten znesek. Na dan 31. decembra 2011 je stanje posojil skupaj znašalo 23 612 milijonov EUR, kar je torej največji možni znesek, na katerega je omejeno tveganje EU. Na dan 31. decembra 2011 je bilo približno 83 % posojil, ki jih je zagotovila EIB (posojila ožji državi in drugim enotam širše države), kritih s celovitim jamstvom, za preostale operacije EIB pa je bilo zagotovljeno samo kritje političnega tveganja.

5.1.2    Druga dana jamstva

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)	726	161
Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T (LGTT)	39	11
MEDA: jamstva za Maroko	17	17
Skupaj	782	189

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)

Prispevek Komisije v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (Risk Sharing Finance Facility, RSFF) se uporabi za rezervacije za finančna tveganja za posojila in jamstva, ki jih EIB zagotovi upravičenim raziskovalnim projektom. Skupni v ta namen predvideni proračun Komisije za obdobje 2007–2013 znaša do 1 milijarde EUR, od tega do 800 milijonov EUR izhaja iz posebnega programa „Sodelovanje“, do 200 milijonov EUR pa iz posebnega programa „Zmogljivosti“. EIB se je zavezala, da bo zagotovila enak znesek.

Na dan 31. decembra 2011 je prispevek Komisije v RSFF znašal 776 milijonov EUR. Ta znesek je EIB vložila v obveznice (v pošteni vrednosti 547 milijonov EUR na dan 31. decembra 2011) in vezane vloge (240 milijonov EUR). Znesek, vključen zgoraj kot pogojna obveznost, tj. 726 milijonov EUR, pomeni oceno največjega mogočega obsega izgube na dan 31. decembra 2011, ki bi jo utrpela Komisija v primeru neplačil v zvezi s posojili ali jamstvi, ki jih je dala EIB v okviru RSFF. Omeniti je treba, da je skupno tveganje Komisije omejeno na znesek, ki ga prispeva v sklad.

Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T (LGTT)

Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T (Loan Guarantee Instrument for Ten-T Projects, LGTT) je namenjen izdajanju jamstev za blažitev prihodkovnih tveganj v začetni fazi izvajanja projektov vseevropskega prometnega omrežja. Jamstvo naj bi zlasti v celoti krilo kreditne linije v pripravljenosti (stand-by), ki bi se lahko črpale, kadar denarni tokovi projekta ne bi zadostovali za servisiranje prednostnega dolga. Ta instrument je skupen finančni proizvod Komisije in EIB, in v skladu z uredbo o TEN-T naj bi mu bilo v obdobju 2007–2013 dodeljenih 500 milijonov EUR iz proračuna EU. EIB mu bo dodelila dodatnih 500 milijonov EUR, tako da bo celotni znesek, ki bo na razpolago, znašal 1 milijardo EUR.

Na dan 31. decembra 2011 je prispevek Komisije v LGTT znašal 155 milijonov EUR. Ta znesek je EIB vložila v obveznice (v pošteni vrednosti 97 milijonov EUR na dan 31. decembra 2011) in vezane vloge (57 milijonov EUR). Ob koncu leta 2011 je bilo podpisanih za 519 milijonov EUR posojil, ki jih krije to jamstvo. Znesek, vključen kot pogojna obveznost, tj. 39 milijonov EUR, pomeni oceno največjega mogočega obsega izgube na dan 31. decembra 2011, ki bi jo utrpela Komisija v primeru neplačil v zvezi s posojili, ki jih je dala EIB v okviru ukrepov LGTT. To je 7,5 % vseh zajamčenih zneskov. Omeniti je treba, da je skupno tveganje Komisije omejeno na znesek, ki ga prispeva v instrument.

Sredstva instrumentov RSFF in LGTT so vključena v bilanco stanja Komisije kot kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva (glej pojasnilo 2.9) in denarna sredstva (glej pojasnilo 2.13).

MEDA

V okviru programa MEDA je Komisija ustvarila jamstveni mehanizem na podlagi posebnega sklada, katerega upravičenki bosta maroški organizaciji Caisse Centrale de Garantie in Fonds Dar Ad-Damane. Na dan 31. decembra 2011 je jamstvo Komisije krilo 17 milijonov EUR.

5.2   GLOBE

Ti zneski se nanašajo na globe, ki jih je naložila Komisija za kršitve pravil konkurence in so bile začasno plačane ter je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo pritožba vložena. Pogojna obveznost se ohrani, dokler sodba Sodišča EU o zadevi ne postane pravnomočna. Obračunane obresti na začasna plačila so vključene v poslovni izid za zadevno leto in tudi kot pogojna obveznost, da se prikaže negotovost upravičenosti Komisije do teh zneskov.

5.3   EKJS, RAZVOJ PODEŽELJA, PREDPRISTOPNA POMOČ – POSTOPKI PRED IZREKOM SODBE

To so pogojne obveznosti do držav članic, povezane s sklepi o skladnosti pri EKJS ter s finančnimi popravki za razvoj podeželja in za predpristopno pomoč, ki so predmet postopka pred izrekom sodbe Sodišča EU. Določitev končnega zneska obveznosti in leta, v katerem bo učinek uspešnih pritožb bremenil proračun, je odvisna od trajanja postopka pred Sodiščem EU.

5.4   KOHEZIJSKI UKREPI – POSTOPKI PRED IZREKOM SODBE

To so pogojne obveznosti do držav članic v zvezi z ukrepi v okviru kohezijske politike, ki so predmet postopka v fazi pred ustnim zaslišanjem ali pred izrekom sodbe Sodišča EU.

5.5   ZNESKI, POVEZANI S SODNIMI POSTOPKI IN DRUGIMI SPORI

Ta postavka se nanaša na odškodninske tožbe, ki so trenutno vložene proti Komisiji, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške. Treba je omeniti, da mora v odškodninski tožbi v skladu s členom 288 Pogodbe ES tožnik dokazati, da je institucija dovolj resno kršila pravno pravilo, ki podeljuje pravice posameznikom, da je tožnik utrpel dejansko škodo in da obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonitim dejanjem in škodo.

DRUGA POMEMBNA RAZKRITJA

NA PODLAGI ODOBRITEV PREVZETE, A ŠE NEPORABLJENE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Na podlagi odobritev prevzete, a še neporabljene obveznosti	165 236	155 642

Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Na dan 31. decembra 2011 so znašale skupaj 207 443 milijonov EUR. Zgoraj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz poslovnega izida za leto 2011.

POMEMBNE PRAVNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
Strukturni ukrepi	142 916	210 638
Protokoli s sredozemskimi državami	264	263
Sporazumi o ribolovu	37	130
Program Galileo	320	513
Program GMES	400	390
TEN-T	3 416	3 530
Druge pogodbene obveznosti	4 493	3 920
Skupaj	151 846	219 384

Te obveznosti so nastale, ker se je Komisija odločila, da bo prevzela dolgoročne pravne obveznosti v zvezi z zneski, ki jih še ne krijejo odobritve za prevzem obveznosti v proračunu. Lahko so povezane z večletnimi programi, kot so strukturni ukrepi, ali pa z zneski, ki se jih je Evropska komisija zavezala plačati v prihodnosti v okviru upravnih pogodb, veljavnih na datum bilance stanja (npr. pogodbe v zvezi z opravljanjem storitev na področju varovanja, čiščenja ipd., pa tudi pogodbene obveznosti glede posebnih projektov, kot so gradbena dela).

Strukturni ukrepi

Spodnja razpredelnica prikazuje primerjavo med pravnimi obveznostmi, za katere obveznosti v breme proračuna še niso bile prevzete, in najvišjim mogočim zneskom obveznosti glede na zneske, predvidene v finančnem okviru za obdobje 2007–2013.

v mio. EUR
	Zneski finančnega okvira 2007–2013 (A)	Sklenjene pravne obveznosti (B)	Proračunske obveznosti 2007–2011 (C)	Pravne obveznosti, zmanjšane za proračunske obveznosti (= B – C)	Najvišji mogoči znesek obveznosti (= A – C)
Sredstva za kohezijsko politiko	347 550	347 542	240 438	107 104	107 112
Naravni viri	100 549	100 545	69 818	30 727	30 731
Instrument za predpristopno pomoč	11 259	8 162	6 186	1 976	5 073
Skupaj	459 358	456 249	316 442	139 807	142 916

Protokoli s sredozemskimi državami

Te obveznosti so povezane s finančnimi protokoli, ki so bili sklenjeni s sredozemskimi državami nečlanicami. Znesek, vključen v to postavko, je razlika med skupnim zneskom iz podpisanih protokolov in zneskom obveznosti v breme proračuna, vknjiženih v zaključni račun. Ti protokoli so mednarodne pogodbe, ki jih ni mogoče razveljaviti brez soglasja obeh pogodbenic, vendar postopek za razveljavitev poteka.

Sporazumi o ribolovu

Te prevzete obveznosti so namenjene ukrepom v okviru mednarodnih sporazumov o ribolovu s tretjimi državami.

Program Galileo

To so zneski prevzetih obveznosti za program Galileo, v okviru katerega se razvija evropski globalni navigacijski satelitski sistem – glej tudi pojasnilo 2.2.

Program GMES

Komisija je z Evropsko vesoljsko agencijo sklenila pogodbo o izvajanju vesoljske komponente v okviru globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES) za obdobje 2008–2013. Skupni okvirni znesek za navedeno obdobje znaša 728 milijonov EUR.

Prevzete obveznosti za projekte TEN-T

Ta znesek se navezuje na subvencije na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za obdobje 2007–2013. Program se uporablja za projekte, ki so bili izbrani za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, da bi se podprli infrastrukturni projekti ter projekti na področju raziskav in inovacij, s čimer bi se spodbujalo vključevanje novih tehnologij in inovativnih procesov pri uporabi nove prometne infrastrukture. Skupni okvirni znesek za ta program znaša 8 013 milijonov EUR.

Druge pogodbene obveznosti

V tej postavki razkriti zneski ustrezajo prevzetim obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb. Največji znesek v tej postavki se nanaša na 2 572 milijonov EUR v zvezi z ureditvijo agencije Fuzija za energijo za javna naročila v okviru projekta ITER. Naslednji največji znesek se nanaša na 438 milijonov EUR v zvezi s pogodbami Parlamenta o nepremičninah.

6.   FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE

6.1   UVOD

To pojasnilo daje pregled nad popravki odkritih napak in nepravilnosti, zlasti v tistem delu proračuna EU, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja (tj. približno 80 % celotnega proračuna). Pri deljenem upravljanju se Komisija za izvajanje programov EU zanaša na države članice, tj. prispevek EU se plača državam članicam, ponavadi za to določeni plačilni agenciji, ki je potem odgovorna za plačilo upravičencem. To pomeni, da imajo države članice glavno odgovornost za preprečevanje, odkrivanje in odpravo napak in nepravilnosti, ki jih storijo upravičenci, Evropska komisija pa ima splošno nadzorno vlogo (tj. preverjanje učinkovitosti delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov držav članic).

To pojasnilo zajema samo finančne popravke in izterjave, izvedene na ravni EU. Popravki, ki jih izvedejo države članice na podlagi lastnih revizij, se ne vknjižijo v računovodski sistem Komisije, saj lahko države članice v večini primerov te zneske ponovno uporabijo za druge upravičene odhodke. Vendar pa morajo države članice Komisiji zagotoviti najnovejše informacije o umaknjenih, izterjanih in še neizterjanih zneskih v zvezi s strukturnimi skladi ter pri poročanju o obdobju 2007–2013 posebej označiti popravke EU, da bi se izognili tveganju prekrivanja. Vseeno te informacije spodaj niso razkrite, in sicer zaradi vprašanja zanesljivosti. Še vedno namreč obstajajo dvomi o kakovosti in popolnosti podatkov, ki jih predložijo nekatere države članice in/ali ki se predložijo za nekatere programe. To je bilo navedeno tudi v predhodnih ugotovitvah revizij EU o izterjavah, izvedenih v državah članicah.

6.1.1    Finančni popravki

Finančni popravki so glavno orodje za odpravo napak in nepravilnosti v okviru deljenega upravljanja. Izvaja jih Evropska Komisija, da bi se iz financiranja EU izključili odhodki, ki niso v skladu z veljavnimi pravili in predpisi. Uporabijo se lahko tudi na podlagi odkritja hudih pomanjkljivosti v upravljavskih in kontrolnih sistemih držav članic. Končni cilj tega mehanizma popravkov je zagotoviti, da so vsi odhodki, ki jih prijavijo države članice (tj. odhodki, na podlagi katerih se plača prispevek EU), zakoniti in pravilni. Finančni popravki se izvajajo na več načinov, eden od njih je, da za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov Komisija izda nalog za izterjavo.

Postopek v zvezi s finančnimi popravki ima tri glavne faze:

(1)

Finančni popravki v obravnavi Ta znesek se oceni na naslednji način: — Na področju kmetijstva in razvoja podeželja znesek finančnih popravkov v obravnavi temelji na oceni zneska odhodkov, ki bo verjetno izključen iz financiranja EU s prihodnjimi sklepi o skladnosti. Popravki za EKJS se sprejemajo glede na proračunsko leto odhodka, zato je mogoče izračunati povprečni znesek finančnih popravkov za posamezno zaključeno proračunsko leto in ekstrapolirati ta odstotek na zadnjih nekaj proračunskih let, v zvezi s katerimi kontrole še potekajo. Zanesljivost te metode se nenehno ocenjuje s primerjavo ocenjenega zneska z rezultati revizij skladnosti, zaključenih v zadevnih letih. — Na področju kohezijske politike znesek, razkrit v postavki „finančni popravki v obravnavi“, temelji na revizijskih ugotovitvah Komisije in Računskega sodišča ali urada OLAF, ki jih zadevni generalni direktorat vse obravnava v tekočih kontradiktornih postopkih z zadevnimi državami članicami. To je najboljša in previdna ocena, ki upošteva dejansko stanje pri ukrepanju na podlagi revizij in izdanih dopisov o končnih stališčih ali dopisov pred odložitvijo plačil na dan 31. decembra 2011. Ta znesek se bo gotovo še spremenil glede na kontradiktorne postopke, v okviru katerih imajo države članice možnost, da predložijo dodatne dokaze v podporo svojim trditvam.

(2)

Sprejeti/potrjeni finančni popravki Znesek finančnega popravka je določen z gotovostjo in dokončen, in sicer je „sprejet“ s sklepom Komisije ali „potrjen“ (tj. sprejet) s strani države članice. Na področju kmetijstva in razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 sta EKJS (Evropski kmetijski jamstveni sklad) in EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) nadomestila EKUJS (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, obdobje 2000–2006). Postopki za sprejetje sklepa o finančnih popravkih se večinoma začnejo na podlagi preverjanja odhodkov, ki jih prijavijo države članice in za katere se uporablja naslednji postopek potrditve obračunov: — sklep Komisije o letni finančni potrditvi, s katerim se Komisija formalno strinja z zaključnimi računi plačilnih agencij na podlagi preverjanj, ki jih izvedejo uprave, in potrjevanj. To vključuje tudi sklep o finančni potrditvi glede neupoštevanja plačilnih rokov. Posledično je mogoče določiti finančne popravke za plačila, ki niso izvedena v zakonsko ali drugače predpisanih rokih. — sklep Komisije o večletni potrditvi skladnosti odhodkov, ki jih prijavijo države članice, z veljavnimi pravili in predpisi EU. Na področju kohezijske politike so sprejeti/potrjeni finančni popravki rezultat kontrol EU ter revizij Komisije, Računskega sodišča ali urada OLAF.

(3)

Izvedeni finančni popravki V primeru EKJS se finančni popravki vedno izvedejo z odbitkom v mesečnih poročilih. Finančni popravki za razvoj podeželja se izvedejo z izdajo nalogov za izterjavo. Finančni popravki v okviru kohezijske politike se izvedejo na naslednji način: (a) če se država članica ne strinja s popravkom, ki ga zahteva ali predlaga Komisija, tudi po zaključku uradnega kontradiktornega postopka z državo članico, ki vključuje odložitev plačil za zadevni program, mora Komisija v treh mesecih od datuma uradne obravnave, ki je bila opravljena z državo članico, (v šestih mesecih pri programih za obdobje 2007–2013) sprejeti formalni sklep o finančnem popravku in izdati nalog za izterjavo, da ji država članica povrne zadevni znesek. To pomeni neto zmanjšanje prispevka EU za zadevni operativni program, pri katerem je bil izveden finančni popravek (in država članica ne more ponovno uporabiti zneska popravka za druge upravičene ukrepe); (b) če je popravek sprejet, država članica odšteje (umakne) ta znesek od naslednjega zahtevka za plačilo Komisiji, in sicer preden je postopek izterjave zaključen na nacionalni ravni (umik) ali potem ko je postopek izterjave na nacionalni ravni zaključen in je znesek dejansko izterjan od upravičenca (izterjava na nacionalni ravni); v obeh primerih (umika ali izterjave na nacionalni ravni, ko država članica odšteje zadevni znesek od naslednjega zahtevka za plačilo) veljavni predpisi dovoljujejo nadomestitev nepravilnih odhodkov z drugimi upravičenimi odhodki. Znesek popravka se tako lahko ponovno uporabi za druge upravičene ukrepe, pri katerih so nastali pravilni odhodki. To ne vpliva na zaključni račun Komisije, saj se obseg financiranja EU za posamezen program ne spremeni. Finančni interesi EU so tako zaščiteni pred nepravilnostmi in goljufijami. Odredbodajalec mora nalog za izterjavo oziroma zahtevek za plačilo potrditi v računovodskem sistemu, da lahko velja kot izveden finančni popravek. V primeru nalogov za izterjavo se finančni popravek pripozna kot izveden ob izdaji naloga in torej pred plačilom. Nalogi za izterjavo v zvezi s finančnimi popravki se namreč izdajo zoper države članice in so vedno plačani pred datumom ali na datum, ko zapadejo v plačilo, ali pa se izravnajo pri naslednjih plačilih. (c) Ob zaključku programov, ko države članice zadevnih sredstev ne morejo ponovno uporabiti, države članice odštejejo znesek finančnega popravka od končnega zahtevka za povračilo stroškov ali pa Komisija sprosti prevzete obveznosti.

6.1.2    Izterjave

Izterjava zneskov je način za izvajanje finančnih popravkov, ki si zasluži ločeno razkritje, ker se nanaša na dejansko povračilo denarnih sredstev v proračun (ali pobot).

V skladu s finančno uredbo mora odredbodajalec izdati naloge za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov. Izterjave se potem izvedejo z neposrednim bančnim nakazilom dolžnika (npr. države članice) ali s pobotom z drugimi zneski, ki jih Komisija dolguje tej državi članici. V finančni uredbi so predvideni dodatni postopki za zagotovitev izvršbe že zapadlih nalogov za izterjavo, ki jih računovodja Komisije obravnava ločeno.

Na področju kmetijstva morajo države članice odkriti napake in nepravilnosti ter izterjati neupravičeno plačane zneske v skladu z nacionalnimi pravili in postopki. Kar zadeva EKJS, se zneski, izterjani od upravičencev, potem ko države članice od njih odbijejo 20 % (v povprečju), knjižijo v dobro Komisiji, ki jih knjiži kot prihodke v izkazu poslovnega izida. Kar zadeva EKSRP, se izterjani zneski odštejejo od naslednjega zahtevka za plačilo, preden se ta pošlje službam Komisije, in zato se zadevna vsota lahko ponovno uporabi za program. Če država članica ne izvaja izterjav ali svojih ukrepov ne izvaja vestno, lahko Komisija sklene, da bo ukrepala in zadevni državi članici naložila finančni popravek.

Na področju kohezijske politike imajo države članice (in ne Komisija) glavno odgovornost, da od upravičencev izterjajo neupravičeno plačane zneske, po potrebi povečane za zamudne obresti. Zneski, ki jih izterjajo države članice, se ne razkrijejo v tem pojasnilu, v katerem so predstavljene samo izterjave, ki jih je določila Komisija. Za obdobje 2007–2013 so države članice pravno zavezane, da predložijo Komisiji jasne in strukturirane podatke o zneskih, umaknjenih iz sofinanciranja pred zaključkom nacionalnega postopka izterjave, in zneskih, dejansko izterjanih od upravičencev na nacionalni ravni.

6.1.3    Odložitev plačil in podaljšanje plačilnih rokov

V skladu s sektorsko zakonodajo lahko Komisija poleg tega:

—

pri programih za obdobje 2007–2013 za največ šest mesecev podaljša plačilni rok, če: (a) obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstajajo pomembne pomanjkljivosti v delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov zadevne države članice; (b) mora Komisija izvesti dodatna preverjanja na podlagi informacij, da so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

—

pri programih za obdobje 2000–2006 in 2007–2013 odloži celotno vmesno plačilo državi članici ali del tega plačila, če: (a) obstajajo dokazi o hujši pomanjkljivosti v upravljavskem in kontrolnem sistemu programa in država članica ni sprejela ustreznih korektivnih ukrepov; ali (b) so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali (c) država članica huje krši svoje upravljavske in kontrolne obveznosti.

če zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, lahko Komisija naloži finančni popravek.

6.1.4    Druge vrste upravljanja

Kar zadeva del proračuna EU, ki se upravlja v okviru neposrednega upravljanja, se odhodki, ki niso v skladu z veljavnimi pravili in predpisi, bodisi vključijo v nalog za izterjavo, ki ga izda Komisija, bodisi odštejejo od naslednjega izkaza stroškov. Če upravičenec sam neposredno odšteje neupravičeni znesek v izkazu stroškov, tega podatka ni mogoče vknjižiti v računovodski sistem Komisije. Za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov v okviru decentraliziranega in posrednega centraliziranega upravljanja so odgovorne države članice, tretje države ali agencije. V okviru skupnega upravljanja se uporabljajo tudi korektivna orodja, ki so določena v sporazumih, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami.

Upoštevati je treba, da so vsi zneski zaokroženi na milijon eurov. Zaradi zaokroževanja se lahko zgodi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo. Zneski, prikazani z vrednostjo 0, pomenijo zneske, nižje od 500 000 EUR. Za zneske, ki so dejansko enaki nič, je vpisan pomišljaj (–).

6.2   ZBIRNE RAZPREDELNICE

Finančni popravki in izterjave, sprejeti/potrjeni v letu 2011

v mio. EUR
	Pojasnilo	2011	2010
Finančni popravki:
Kmetijstvo in razvoj podeželja	6.3.1	733	1 128
Kohezijska politika	6.4.1	673	925
Drugo	6.5	0	0
Finančni popravki skupaj		1 406	2 053
Izterjave:
Kmetijstvo in razvoj podeželja	6.3.1	335	292
Kohezijska politika	6.4.4	50	24
Drugo	6.5	377	301
Izterjave skupaj		762	617
Vsi zneski, sprejeti/potrjeni v letu 2011, skupaj		2 168	2 670

Finančni popravki in izterjave, izvedeni v letu 2011

v mio. EUR
	Pojasnilo	2011	2010
Finančni popravki:
Kmetijstvo in razvoj podeželja	6.3.2	483	814
Kohezijska politika	6.4.2	624	737
Drugo	6.5	0	0
Finančni popravki skupaj		1 107	1 551
Izterjave:
Kmetijstvo in razvoj podeželja	6.3.2	339	286
Kohezijska politika	6.4.4	48	25
Drugo	6.5	346	274
Izterjave skupaj		733	585
Vsi zneski, izvedeni v letu 2011, skupaj		1 840	2 136

6.3   FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE V OKVIRU KMETIJSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA

6.3.1    Finančni popravki in izterjave, sprejeti v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
EKJS:
Finančna potrditev in neupoštevani plačilni roki	(63)	33
Potrditev skladnosti	728	1 022
Razvoj podeželja:
ZIRP za obdobje 2000–2006	3	49
SAPARD za obdobje 2000–2006	6	3
EKSRP za obdobje 2007–2013	58	20
Finančni popravki skupaj	733	1 128
EKJS:
EKJS – nepravilnosti	174	178
Razvoj podeželja:
ZIRP – izterjave	8	10
SAPARD – izterjave	30	5
EKSRP – nepravilnosti	123	98
Izterjave skupaj	335	292
Vse skupaj	1 068	1 420

Razčlenitev zneskov EKJS po državah članicah je razkrita v Prilogi 1.

Vsi zgornji zneski so zajeti v izkazu poslovnega izida Komisije.

Zneski iz postopkov potrditve skladnosti so se leta 2011 spet zmanjšali, potem ko so se iz leta 2009 v leto 2010 povečali. Znesek za leto 2010 je bil namreč izjemno visok, ker so sklepi, sprejeti v navedenem letu, vključevali neizvršen sklep o potrditvi za znaten znesek, in sicer 471 milijonov EUR, ki je bil sprejet pred koncem leta in izvršen leta 2011. Zneski sprejetih sklepov za leto 2011 so zdaj na ravni, primerljivi s tisto iz leta 2009 in let pred tem.

Negativni znesek v zvezi s finančno potrditvijo v višini 63 milijonov EUR se nanaša na zneske, izplačane nekaterim državam članicam (v glavnem Italiji in Združenemu kraljestvu), ker so zneski prej preveč plačanih popravkov presegli zneske izterjav za to leto.

Upoštevati je treba, da zneski, navedeni za razvoj podeželja, pri potrjenih/sprejetih finančnih popravkih ter spodaj navedenih izvedenih finančnih popravkih vključujejo tudi izterjave zaradi nepravilnosti v višini 0,2 milijona EUR (leta 2010: 3 milijoni EUR). Te zneske je zbrala Evropska komisija z izterjavo neupravičenih plačil, ki so jih izvršile države članice.

6.3.2    Finančni popravki in izterjave, izvedeni v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
EKJS:
Finančna potrditev in neupoštevani plačilni roki	(63)	33
Potrditev skladnosti	506	728
Razvoj podeželja:
ZIRP za obdobje 2000–2006	3	49
SAPARD za obdobje 2000–2006	6	3
EKSRP za obdobje 2007–2013	31	0
Finančni popravki skupaj	483	814
EKJS:
EKJS – nepravilnosti	178	172
Razvoj podeželja:
ZIRP – izterjave	8	10
SAPARD – izterjave	30	5
EKSRP – nepravilnosti	123	98
Izterjave skupaj	339	286
Vse skupaj	822	1 101

Razčlenitev zneskov EKJS po državah članicah je razkrita v Prilogi 2.

6.3.3    Finančni popravki – kumulativni zneski

Sprejeti finančni popravki za EKJS – kumulativni znesek za obdobje 1999–2011

v mio. EUR
	Ob koncu leta 2011	Ob koncu leta 2010
Postopek potrditve obračunov za EKJS	7 717	7 035

Razčlenitev kumulativnega zneska na podlagi potrditve obračunov za EKJS po državah članicah je razkrita v Prilogi 3.

Kumulativni znesek za leto 2011 ustreza zneskom v okviru sklepov o potrditvi skladnosti št. 1 do št. 36, sprejetih do 15. oktobra 2011 (konec finančnega leta EKJS). V koledarskem letu 2011 so bili sprejeti zneski v višini 728 milijonov EUR (glej pojasnilo 6.3.1), od česar so bili v finančnem letu 2011 sprejeti zneski v višini 682 milijonov EUR, kar ustreza razliki med kumulativnim zneskom ob koncu leta 2011 in kumulativnim zneskom ob koncu leta 2010 v zgornji razpredelnici.

Poudariti je treba, da so bili vsi sklepi o potrditvi skladnosti že uradno sprejeti s sklepi Komisije, obravnava sklepov o finančni potrditvi pa ponavadi traja dlje časa, zato bodo ti sklepi vplivali na zaključni račun v prihodnjih letih.

Sprejeti finančni popravki za razvoj podeželja – kumulativni znesek za obdobje 2000–2011

v mio. EUR
	Ob koncu leta 2011	Ob koncu leta 2010
Finančni popravki za razvoj podeželja:
ZIRP za obdobje 2000–2006	64	61
SAPARD za obdobje 2000–2006	24	17
EKSRP za obdobje 2007–2013	79	21
Skupaj	167	98

6.3.4    Finančni popravki in izterjave v obravnavi

Finančni popravki v obravnavi

v mio. EUR
	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2010	Novi finančni popravki v obravnavi v letu 2011	Finančni popravki, sprejeti v letu 2011	Prilagoditve sprejetih finančnih popravkov ali finančnih popravkov v obravnavi na dan 31.12.2010	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2011
EKJS:
EKJS – prihodnji sklepi o potrditvi skladnosti in o finančni potrditvi	2 288	573	(665)	8	2 204
Razvoj podeželja:
ZIRP za obdobje 2000–2006	7	29	(3)	1	34
SAPARD za obdobje 2000–2006	68	36	(6)	(20)	77
EKSRP za obdobje 2007–2013	123	179	(58)	261	505
Finančni popravki v obravnavi skupaj	2 486	818	(732)	250	2 821

Znesek finančnih popravkov za EKJS v obravnavi ob koncu leta 2011 kaže na utrjevanje metode ocenjevanja prihodnjih sklepov o skladnosti.

Programi SAPARD in ZIRP so zdaj v fazi zaključevanja, kar pojasnjuje zmanjšanje zneska finančnih popravkov v obravnavi.

Kar zadeva EKSRP, je povečanje zneskov mogoče pripisati predvsem spremembi metode ocenjevanja. Do lani je uporabljena metoda ekstrapolacije temeljila na preteklih podatkih, tj. dejanskih postopkih, uvedenih v zvezi z EKJS za obdobje 2000–2006. Ta ocena se je nato primerjala z obsegom dejanskih postopkov, uvedenih za prva leta programov EKSRP. Vendar se je lani izkazalo, da so bili po tej metodi pridobljeni zneski nižji od tistih, ki so bili zajeti v uvedenih postopkih. Zato je bila metoda ekstrapolacije prilagojena in usklajena s tisto za EKJS, saj se za oba sklada uporablja isti postopek potrditve. Navedeni zneski v obravnavi zdaj bolj realistično napovedujejo prihodnje finančne popravke.

Izterjave v obravnavi

v mio. EUR
	Izterjave v obravnavi na dan 31.12.2010	Nove izterjave v obravnavi v letu 2011	Izterjave, sprejete v letu 2011	Prilagoditve sprejetih izterjav ali izterjav v obravnavi na dan 31.12.2010	Izterjave v obravnavi na dan 31.12.2011
EKJS:
EKJS – nepravilnosti	323	199	(174)	(95)	253
Razvoj podeželja:
ZIRP za obdobje 2000–2006	7	6	(8)	7	12
SAPARD za obdobje 2000–2006	94	6	(30)	(19)	50
EKSRP za obdobje 2007–2013	22	65	(123)	81	45
Izterjave v obravnavi skupaj	446	275	(335)	(26)	360

6.4   FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE V OKVIRU KOHEZIJSKE POLITIKE

6.4.1    Finančni popravki, sprejeti/potrjeni v letu 2011

Finančni popravki, sprejeti/potrjeni v letu 2011, po programskih obdobjih

v mio. EUR
	2011	2010
Kohezijska politika (dejavnosti organov EU)
— programi za obdobje 1994–1999	13	136
— programi za obdobje 2000–2006	440	788
— programi za obdobje 2007–2013	220	2
Skupaj	673	925

Razčlenitev teh zneskov po državah članicah je razkrita v Prilogi 4.

Kar zadeva programsko obdobje 1994–1999, je bilo leta 2011 sporočenih zelo malo finančnih popravkov, saj je velika večina programov zdaj zaključenih. Ta znesek se bo v prihodnje še zmanjševal. V zvezi s programskim obdobjem 2000–2006 se finančni popravki sporočajo in potrjujejo v postopkih zaključevanja programov, ki trenutno potekajo. Vendar se revizije še naprej izvajajo tudi za zaključene programe. Znesek sprejetih/potrjenih finančnih popravkov za obdobje poročanja 2007–2013 se je v primerjavi z lanskim letom povečal in naj bi se zaradi revizij na kraju samem, ki se trenutno izvajajo, povečeval tudi v prihodnjih letih.

Finančni popravki, sprejeti/potrjeni v letu 2011, in njihovo izvajanje v letu 2011

v mio. EUR
	ESRR	KS	ESS	FIUR/ESR (5)	Usmerjevalni oddelek EKUJS	SKUPAJ
Finančni popravki za obdobje 1994–1999:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/ odbitkom ob zaključku programa	6	—	—	—	—	6
izvedeni z nalogom za izterjavo	2	—	1	0	1	4
še neizvedeni	3	—	—	—	—	3
Seštevek za obdobje 1994–1999	11	—	1	0	1	13
Finančni popravki za obdobje 2000–2006:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/ odbitkom ob zaključku programa	217	72	8	0	0	297
izvedle države članice	(10)	4	—	—	—	(6)
izvedeni z nalogom za izterjavo	5	3	—	—	0	8
še neizvedeni	199	(62)	0	3	—	140
Seštevek za obdobje 2000–2006	411	17	9	3	0	440
Finančni popravki za obdobje 2007–2013:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/ odbitkom ob zaključku programa	—	—	—	—	—	0
izvedle države članice	2	—	158	—	—	160
izvedeni z nalogom za izterjavo	—	—	—	—	—	0
še neizvedeni	0	—	59	—	—	59
Seštevek za obdobje 2007–2013	3	—	218	—	—	220
Finančni popravki, sprejeti/potrjeni v letu 2011, skupaj	424	17	227	3	1	673
Finančni popravki, sprejeti/potrjeni v letu 2010, skupaj	494	258	49	91	33	925

Od skupnega zneska 673 milijonov EUR popravkov, potrjenih v letu 2011, se 233 milijonov EUR nanaša na popravke, ki so bili potrjeni že v prejšnjih letih, vendar prej še niso bili prikazani, ter na prilagoditve prej prikazanih zneskov. To je po eni strani zaradi dejstva, da se podatki iz spisov o finančnih popravkih ne vpisujejo samodejno v računovodske evidence, zaradi česar je mogoče o novih postopkih poročati v poznejši fazi, po drugi strani pa zaradi postopkov, v katerih je končni znesek finančnega popravka, naloženega med izvajanjem programa, znan šele ob zaključku programa.

Finančni popravki, sprejeti/potrjeni v zadevnem letu in izvedeni z izdajo naloga Komisije za izterjavo (tj. povračilo denarnih sredstev Komisiji), znašajo 12 milijonov EUR, in sicer 4 milijone EUR za obdobje 1994–1999 in 8 milijonov EUR za obdobje 2000–2006 (leta 2010: 158 milijonov EUR). Opozoriti je treba, da pomeni izvajanje popravkov z nalogom za izterjavo manjši del skupnega zneska finančnih popravkov (tj. manj kot 3 % zneska popravkov, izvedenih v letu 2011), saj je v veljavni sektorski zakonodaji predvidena možnost, da države članice sprejmejo finančni popravek, ki ga predlaga Komisija, in nato nadomestijo nepravilne odhodke s pravilnimi, kar pomeni, da Komisiji ni treba izdati naloga za izterjavo. To možnost je mogoče izkoristiti samo med izvajanjem programov, ob zaključku programov pa države članice ne morejo več predlagati drugih odhodkov, ki bi nadomestili nepravilne. Komisija izda nalog za izterjavo samo, če država članica zavrne finančni popravek in mora Komisija sprejeti formalni sklep o popravku ali če je program v fazi zaključevanja in je finančni popravek, ki ga naloži Komisija, višji od zneska, ki ga zahteva država članica.

Pri ESRR se zneski popravkov za leto 2011 še naprej nanašajo predvsem na programe za obdobje 2000–2006, ki se trenutno zaključujejo: po analizi izjav o zaključku so bili leta 2011 potrjeni popravki na podlagi ekstrapolacije preostalih tveganj, izračunanih po programih, za vsak program, leta 2012 pa se bodo postopki v zvezi s popravki še nadaljevali. Finančni popravki ob zaključku pomenijo neto zmanjšanje financiranja EU (tj. zmanjšanje končnega zneska za izplačilo ali – če je končni znesek za izplačilo nižji od popravka – izterjavo ustrezne razlike).

Kar zadeva ESS, se večina zneska finančnih popravkov, sprejetih/potrjenih v letu 2011, nanaša na programsko obdobje 2007–2013, saj se s stopnjevanjem izvajanja programov povečuje število zaključenih revizij. Za programsko obdobje 2000–2006 države članice ne morejo več nadomeščati nepravilnih odhodkov s pravilnimi. Zadevni programi so v fazi zaključevanja in države članice so v zaključni dokumentaciji navedle, ali so bili finančni popravki že odšteti. Ti zneski so navedeni v zgornji razpredelnici. Sprejeti/potrjeni finančni popravki za programsko obdobje 1994–1999 se nanašajo bodisi na finančne popravke na podlagi sklepov Komisije bodisi na nepravilnosti, ki jih odkrijejo države članice po zaključku izvajanja programov in jih Komisija izterja z izdajo naloga z izterjavo.

Kar zadeva FIUR/ESR, se znesek sprejetih/potrjenih finančnih popravkov v višini 3 milijonov EUR nanaša na postopke zaključevanja pri nekaterih programih in na zaključene revizije pri drugih programih.

Kar zadeva Usmerjevalni oddelek EKUJS, vsi programi še niso zaključeni. Finančni popravki se bodo še naprej navajali v letih 2012 in 2013, tudi če bodo zadevni zneski zelo majhni.

Upoštevati je treba, da zneski, navedeni v zgornjih razpredelnicah za Usmerjevalni oddelek EKUJS, vključujejo tudi izterjave zaradi nepravilnosti v višini 2 milijonov EUR (leta 2010: 3 milijoni EUR). Te zneske je zbrala Evropska komisija na podlagi svojih sklepov z izterjavo neupravičenih plačil, ki so jih izvršile države članice.

6.4.2    Finančni popravki, izvedeni v letu 2011

Finančni popravki, izvedeni v letu 2011, po programskih obdobjih

v mio. EUR
	2011	2010
Kohezijska politika (dejavnosti organov EU)
— programi za obdobje 1994–1999	32	476
— programi za obdobje 2000–2006	432	259
— programi za obdobje 2007–2013	160	2
Skupaj	624	737

Razčlenitev teh zneskov po državah članicah je razkrita v Prilogi 5.

Omeniti je treba, da zgornji zneski, zlasti za programsko obdobje 2000–2006, ne vključujejo vseh finančnih popravkov, ki so jih sporočile države članice v končnih zahtevkih za plačilo, ki jih je prejela Komisija leta 2010 in so še v postopku potrjevanja. V tej fazi finančne popravke izvajajo države članice, ki potrdijo odbitek zneska finančnega popravka od zneska končnega zahtevka za plačilo. Pri zaključevanju programov pa so za to, da odredbodajalec potrdi zahtevek v računovodskem sistemu, predpisani daljši roki, preden je mogoče zahtevek v celoti obdelati in lahko Komisija izvede plačila. V zahtevke za plačilo, ki so bili prejeti pred koncem leta 2010 in ob koncu leta 2011 še niso bili potrjeni, so vključeni finančni popravki, vendar bodo ti zahtevki za plačilo obdelani šele leta 2012 in v naslednjih letih, znesek izvedenih finančnih popravkov pa bo naveden po preveritvi celotne zaključne dokumentacije in potrditvi vseh s tem povezanih finančnih transakcij. Zneski popravkov za tekoče programsko obdobje 2007–2013 naj bi se v prihodnjih letih še povečali zaradi kontrol na kraju samem, ki se trenutno izvajajo.

Finančni popravki, izvedeni v letu 2011 (sprejeti/potrjeni v letu 2011 in v prejšnjih letih)

v mio. EUR
	ESRR	KS	ESS	FIUR/ESR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	Skupaj v letu 2011
Finančni popravki za obdobje 1994–1999:
potrjeni leta 2011	8	—	1	0	1	10
potrjeni v prejšnjih letih	22	—	0	—	0	22
Seštevek za obdobje 1994–1999	30	—	1	0	1	32
Finančni popravki za obdobje 2000–2006:
potrjeni leta 2011	211	79	0	0	0	291
potrjeni v prejšnjih letih	175	35	19	(90)	–	140
Seštevek za obdobje 2000–2006	387	115	19	(90)	0	432
Finančni popravki za obdobje 2007–2013:
potrjeni leta 2011	2	—	157	—	—	160
potrjeni v prejšnjih letih	0	—	1	—	—	1
Seštevek za obdobje 2007–2013	2	—	158	—	—	161
Finančni popravki, izvedeni v letu 2011, skupaj	419	115	178	(90)	1	624
Finančni popravki, izvedeni v letu 2010, skupaj	542	21	42	90	41	737

Od zneska 624 milijonov EUR, ki je naveden za finančne popravke, izvedene v letu 2011, se 212 milijonov EUR nanaša na popravke, ki so bili izvedeni že v prejšnjih letih, vendar prej še niso bili prikazani, ter na prilagoditve prej prikazanih zneskov. Za razloge za vključitev tega zneska sem glej pojasnilo 6.4.1.

Finančni popravki, izvedeni v letu 2011, po načinih izvedbe

v mio. EUR
	ESRR	KS	ESS	FIUR/ESR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	SKUPAJ
Finančni popravki za obdobje 1994–1999:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/ odbitkom ob zaključku programa	23	—	—	—	—	23
izvedeni z nalogom za izterjavo	7	—	1	0	1	9
Seštevek za obdobje 1994–1999	30	—	1	0	1	32
Finančni popravki za obdobje 2000–2006:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/ odbitkom ob zaključku programa	237	94	19	0	0	351
izvedle države članice	142	17	—	(90)	—	69
izvedeni z nalogom za izterjavo	8	4	—	—	0	12
Seštevek za obdobje 2000–2006	387	115	19	(90)	0	432
Finančni popravki za obdobje 2007–2013:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/ odbitkom ob zaključku programa	—	—	—	—	—	0
izvedle države članice	2	—	158	—	—	160
izvedeni z nalogom za izterjavo	—	—	—	—	—	0
Seštevek za obdobje 2007–2013	2	—	158	—	—	160
Finančni popravki, izvedeni v letu 2011, skupaj	419	115	178	(90)	1	624
Finančni popravki, izvedeni v letu 2010, skupaj	542	21	42	90	41	737

Finančni popravki, izvedeni v zadevnem letu z izdajo naloga Komisije za izterjavo (tj. povračilo denarnih sredstev Komisiji), znašajo 21 milijonov EUR, in sicer 9 milijonov EUR za obdobje 1994–1999 in 12 milijonov EUR za obdobje 2000–2006 (leta 2010: 158 milijonov EUR). Iz razlogov, navedenih zgoraj v pojasnilu 6.4.1, pomeni izvajanje popravkov z nalogom za izterjavo zelo majhen del zneska finančnih popravkov (tj. 3 % zneska popravkov, izvedenih v letu 2011).

Kar zadeva ESRR in Kohezijski sklad, je treba omeniti, da so končni zahtevki za plačilo, ki so bili predloženi septembra 2010, še vedno v postopku potrjevanja, zato niso bili upoštevani pri zgornjih zneskih izvedenih popravkov, kar pojasnjuje razmeroma nizki stopnji izvajanja v višini 65 % za ESRR oz. 78 % za Kohezijski sklad. Skoraj vsi zneski popravkov, ki jih je treba še izvesti, izhajajo iz trenutnih postopkov zaključevanja programov za obdobje 2000–2006: 2,1 milijarde EUR (od skupaj 2,2 milijarde EUR neizvedenih popravkov) se nanaša na že prejete končne zahtevke za plačilo iz ESRR/Kohezijskega sklada, vendar bodo z njimi povezani popravki prikazani kot izvedeni šele, ko bo končno plačilo v prihodnjih mesecih potrjeno.

Kar zadeva ESS, se vsi finančni popravki, izvedeni z izdajo naloga za izterjavo, nanašajo na programsko obdobje 1994–1999, saj so programi za to obdobje zaključeni. Za obdobje 2000–2006 popravke določijo države članice v zaključni dokumentaciji ali pa jih določi Komisija, ki nato od držav članic zahteva, naj potrdijo, da naj bi bili navedeni zneski odšteti ob zaključku programa. Tako niso izdani nobeni nalogi za izterjavo. Opozoriti je treba, da se veliko programov še vedno analizira, zato se bo znesek finančnih popravkov, izvedenih ob zaključku programov, v prihodnjih letih povečeval, in sicer na podlagi rezultatov trenutnih postopkov zaključevanja programov (analiza zaključne dokumentacije in finančna potrditev zadnjega zahtevka za plačilo).

Kar zadeva FIUR/ESR, se negativni znesek v višini 90 milijonov EUR nanaša na prilagoditev več finančnih popravkov za Španijo, ki so bili napačno prikazani kot izvedeni v letu 2010. Država članica je dejansko odštela zadevne zneske od zahtevkov, poslanih Komisiji leta 2010, vendar so bili ti zahtevki del zaključne dokumentacije zadevnega programa in jih je na dan 31. decembra 2010 Komisija še vedno obdelovala. V skladu z opredelitvijo izvajanja popravkov je ta prilagoditev v podatkih za leto 2011 prikazana kot negativni znesek.

6.4.3    Finančni popravki – kumulativni zneski in stopnje izvajanja

Sprejeti/potrjeni finančni popravki – kumulativni zneski

v mio. EUR
	Obdobje 1994–1999	Obdobje 2000–2006	Obdobje 2007–2013	Skupaj ob koncu leta 2011	Skupaj ob koncu leta 2010
ESRR	1 769	4 575	4	6 348	5 924
Kohezijski sklad	273	508	0	781	763
ESS	397	1 182	218	1 798	1 572
FIUR/ESR	100	99	0	198	195
Usmerjevalni oddelek EKUJS	125	41	0	166	165
Skupaj	2 663	6 405	222	9 291	8 619

Razčlenitev skupnega zneska po državah članicah je razkrita v Prilogi 4.

Izvedeni finančni popravki – kumulativni zneski

v mio. EUR
	Obdobje 1994–1999	Obdobje 2000–2006	Obdobje 2007–2013	Skupaj ob koncu leta 2011	Skupaj ob koncu leta 2010
ESRR	1 766	2 359	3	4 128	3 709
Kohezijski sklad	266	342	0	608	493
ESS	396	1 165	159	1 720	1 542
FIUR/ESR	100	4	0	104	194
Usmerjevalni oddelek EKUJS	125	41	0	166	165
Skupaj	2 652	3 912	162	6 726	6 102

Razčlenitev skupnega zneska po državah članicah je razkrita v Prilogi 5.

V zgornjo razpredelnico so vključeni tudi finančni popravki, ki jih zadevne države članice izpodbijajo (glede na pretekle izkušnje je morala v takih primerih Komisija zelo redko vračati zneske). Za več informacij glej pojasnilo 5.4.

Finančni popravki, sprejeti/potrjeni na dan 31. decembra 2011, ki še niso bili izvedeni, in stopnje izvajanja na dan 31. decembra 2011 (kumulativni zneski)

v mio. EUR
	ESRR	KS	ESS	FIUR/ESR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	Skupaj v letu 2011	Skupaj v letu 2010
Finančni popravki pri programih za obdobje 1994–1999
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	1 769	273	397	100	125	2 663	2 652
Izvedeni finančni popravki	1 766	266	396	100	125	2 652	2 621
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	3	8	1	0	0	11	31
Stopnja izvajanja	100 %	97 %	100 %	100 %	100 %	100 %	99 %
Finančni popravki pri programih za obdobje 2000–2006
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	4 575	508	1 182	99	41	6 405	5 965
Izvedeni finančni popravki	2 359	342	1 165	4	41	3 912	3 480
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	2 216	166	17	94	0	2 493	2 485
Stopnja izvajanja	52 %	67 %	99 %	4 %	100 %	61 %	58 %
Finančni popravki pri programih za obdobje 2007–2013
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	4	—	217	—	—	222	2
Izvedeni finančni popravki	3	—	159	—	—	162	2
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	0	—	59	—	—	60	0
Stopnja izvajanja	87 %	/	73 %	/	/	73 %	84 %
Finančni popravki skupaj
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	6 348	781	1 797	198	166	9 291	8 619
Izvedeni finančni popravki	4 128	608	1 721	104	166	6 726	6 102
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	2 220	173	76	94	0	2 565	2 516
Stopnja izvajanja	65 %	78 %	96 %	53 %	100 %	72 %	71 %

Kar zadeva programsko obdobje 2000–2006, je mogoče nizko stopnjo izvajanja popravkov pripisati trenutnim postopkom zaključevanja programov, v katerih zahtevki za plačila, prejeti ob koncu leta 2010, še niso bili potrjeni, zato z njimi povezanih finančnih popravkov ni bilo mogoče upoštevati v podatkih o izvajanju za leto 2011.

6.4.4    Izterjave

Izterjave, potrjene v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
Druge vrste upravljanja	50	24

Izterjave, izvedene v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
Druge vrste upravljanja	48	25

Opozoriti je treba, da so bili nekateri zneski, vključeni v zgornjo razpredelnico, prej, tj. leta 2010, navedeni v okviru pojasnila 6.5.

6.4.5    Finančni popravki v obravnavi

v mio. EUR
	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2010	Novi finančni popravki v obravnavi v letu 2011	Finančni popravki, sprejeti v letu 2011	Prilagoditve sprejetih finančnih popravkov ali finančnih popravkov v obravnavi na dan 31.12.2010	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2011
Strukturni skladi in Kohezijski sklad (programi za obdobja 1994–1999, 2000–2006 in 2007–2013)
ESRR	197	91	(85)	(43)	160
Kohezijski sklad	262	105	(69)	(132)	166
ESS	284	0	(1)	0	283
FIUR/ESR	0	6	0	0	6
Usmerjevalni oddelek EKUJS	4	24	(1)	(3)	24
Skupaj	747	227	(156)	(178)	640

Ob koncu leta 2011 so na ravni Komisije potekali postopki v zvezi s popravki za približno 140 programov ESRR in Kohezijskega sklada. Zmanjšanje zneskov v primerjavi s prejšnjimi leti je posledica postopnega zmanjševanja števila finančnih popravkov za programe za obdobje 2000–2006, ki so bili prej prikazani med popravki v obravnavi, in dejstva, da se na tej stopnji izvajanja programov trenutnega programskega obdobja še ne uvaja toliko postopkov v zvezi s popravki.

Kar zadeva ESS, je zmanjšanje ocenjenega zneska finančnih popravkov v obravnavi predvsem posledica zaključka nekaterih postopkov, ki so se začeli leta 2010, in sicer za pet programov za obdobje 2007–2013, enega postopka za obdobje 2000–2006 in enega postopka za obdobje 1994–1999. Opozoriti je treba, da se v primeru, ko zadevnih morebitnih zneskov med revizijo ni mogoče oceniti, predvsem ker kontrole še niso končane, za te zneske v zgornji razpredelnici navede vrednost 1 EUR (previdni pristop). To velja za tekoče postopke v zvezi z obdobjem 2007–2013.

6.4.6    Podaljšanje plačilnih rokov in odložitev plačil

Razčlenitev števila primerov podaljšanja plačilnega roka in zadevnih zneskov v letu 2011 po državah članicah:

v mio. EUR
	ESRR/Kohezijski sklad		ESS		ESR		Skupaj
	Število primerov	Znesek	Število primerov	Znesek	Število primerov	Znesek	Število primerov	Znesek
Podaljšanje plačilnega roka – zaključeni primeri na dan 31.12.2011
Češka	2	130					2	130
Nemčija	7	246					7	246
Grčija	2	132					2	132
Španija	12	277	2	8			14	285
Italija	7	100	4	35	1	6	12	141
Latvija					1	0	1	0
Litva	1	32			1	1	2	33
Madžarska	9	211					9	211
Avstrija			1	0			1	0
Poljska			2	519			2	519
Portugalska					1	10	1	10
Romunija	2	42					2	42
Slovaška	1	30					1	30
Združeno kraljestvo	6	109	2	26			8	135
Čezmejni primeri	6	22					6	22
Zaključeni primeri skupaj	55	1 331	11	588	4	17	70	1 936
Podaljšanje plačilnega roka – tekoči postopki na dan 31.12.2011
Danska					1	0	1	0
Nemčija	3	17			2	1	5	18
Estonija					1	0	1	0
Španija			2	10	1	62	3	72
Francija			2	25	2	3	4	28
Italija	10	303	4	53			14	356
Slovaška	2	71					2	71
Finska					1	0	1	0
Švedska					1	0	1	0
Združeno kraljestvo			2	234	1	34	3	268
Tekoči postopki skupaj	15	391	10	323	10	100	35	814
Podaljšanja plačilnega roka v letu 2011 skupaj	70	1 722	21	911	14	117	105	2 750
Podaljšanja plačilnega roka v letu 2010 skupaj	49	2 156	12	255	12	127	73	2 538

Kar zadeva ESRR in Kohezijski sklad, je bilo leta 2011 sprejetih 70 sklepov o podaljšanju plačilnega roka v skupni vrednosti 1 722 milijonov EUR. V 55 primerih v skupni vrednosti 1 331 milijonov EUR so bila plačila sproščena, v 15 primerih v skupni vrednosti 391 milijonov EUR pa so ob koncu leta postopki še vedno potekali. Za 10 programov so se leta 2011 začeli postopki za odložitev plačil, v začetku leta 2012 pa je bil uradno sprejet en sklep o odložitvi plačil. V štirih primerih so bili postopki leta 2011 zaključeni na podlagi ukrepov, ki so jih sprejele in sporočile države članice. V preostalih petih primerih so ob koncu leta postopki še vedno potekali.

Kar zadeva ESS, je bilo leta 2011 sprejetih 21 sklepov o podaljšanju plačilnega roka v skupni vrednosti 911 milijonov EUR, pri čemer so se vsi sklepi nanašali na programsko obdobje 2007–2013. V 11 primerih v skupni vrednosti 588 milijonov EUR so bila plačila sproščena pred 31. decembrom 2011, v 10 primerih v skupni vrednosti 323 milijonov EUR pa postopki še potekajo. Poleg tega so bili leta 2011 sprejeti trije sklepi o odložitvi plačil (za Španijo, Francijo in Italijo), ki so se vsi nanašali na programsko obdobje 2007–2013. Za te tri primere je odložitev plačil po 31. decembru 2011 še vedno trajala.

6.5   DRUGI FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE

Ta postavka zajema finančne popravke in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov zaradi napak ali nepravilnosti, ki jih odkrijejo Komisija, države članice, Evropsko računsko sodišče ali urad OLAF v zvezi z delom proračuna, ki se ne izvršuje v okviru deljenega upravljanja.

Drugi finančni popravki, sprejeti/potrjeni v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
Evropski sklad za begunce II	0	—

Drugi finančni popravki, izvedeni v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
Evropski sklad za begunce II	0	—

Mehanizem finančnih popravkov se začenja uporabljati tudi na področju notranjih zadev. Finančni popravki, sprejeti in izvedeni v letu 2011, znašajo 0,4 milijona EUR, v prihodnjih letih pa naj bi se ta znesek povečal.

Druge izterjave, potrjene v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
Druge vrste upravljanja:
— zunanji ukrepi	107	137
— notranje politike	270	164
Druge potrjene izterjave skupaj	377	301

Druge izterjave, izvedene v letu 2011

v mio. EUR
	2011	2010
Druge vrste upravljanja:
— zunanji ukrepi	77	136
— notranje politike	268	138
Druge izvedene izterjave skupaj	346	274

Opozoriti je treba, da so nekateri zneski, ki so bili prej, tj. leta 2010, navedeni v zgornjih razpredelnicah pri notranjih politikah, zdaj razkriti v pojasnilu 6.4.4.

POJASNILO 6 – PRILOGA 1

Skupni finančni popravki in izterjave za EKJS, sprejeti v letu 2011 Razčlenitev po državah članicah

v mio. EUR
Država članica	Finančna potrditev	Potrditev skladnosti	Prijavljene nepravilnosti	Skupaj v letu 2011	Skupaj v letu 2010
Belgija	0	—	9	9	4
Bolgarija	0	21	3	24	20
Češka	0	—	1	1	1
Danska	0	22	5	27	12
Nemčija	(1)	1	11	11	28
Estonija	0	0	0	0	0
Irska	(1)	—	8	8	7
Grčija	2	257	4	263	477
Španija	2	116	20	138	83
Francija	2	2	18	23	67
Italija	(58)	80	49	71	78
Ciper	0	8	0	8	1
Latvija	0	—	1	1	0
Litva	0	—	1	1	2
Luksemburg	0	—	0	0	1
Madžarska	0	—	2	3	8
Malta	0	0	0	0	0
Nizozemska	—	25	4	29	51
Avstrija	0	1	3	5	2
Poljska	0	46	2	49	52
Portugalska	1	2	8	11	58
Romunija	8	39	8	55	55
Slovenija	0	—	0	0	5
Slovaška	0	—	1	1	0
Finska	0	1	1	2	2
Švedska	0	72	2	74	5
Združeno kraljestvo	(20)	33	11	24	213
Sprejeti zneski skupaj	(63)	728	174	839	1 233

POJASNILO 6 – PRILOGA 2

Skupni finančni popravki in izterjave za EKJS, izvedeni v letu 2011 Razčlenitev po državah članicah

v mio. EUR
Država članica	Finančna potrditev in neupoštevani plačilni roki	Potrditev skladnosti	Nepravilnosti, ki jih prijavijo države članice (povrnjene EU)	Skupaj v letu 2011	Skupaj v letu 2010
Belgija	0	—	10	10	3
Bolgarija	0	12	2	15	6
Češka	0	1	1	2	1
Danska	0	0	3	3	12
Nemčija	(1)	0	11	10	26
Estonija	0	—	0	0	0
Irska	(1)	—	6	5	5
Grčija	2	191	5	198	150
Španija	2	116	22	140	130
Francija	2	22	16	41	120
Italija	(58)	41	60	44	33
Ciper	0	—	0	0	1
Latvija	0	—	1	1	0
Litva	0	0	2	2	4
Luksemburg	0	—	0	0	1
Madžarska	0	(3)	2	(1)	26
Malta	0	—	0	0	0
Nizozemska	–	52	4	56	51
Avstrija	0	–	1	1	3
Poljska	0	1	2	3	97
Portugalska	1	16	8	25	24
Romunija	8	26	7	41	16
Slovenija	0	4	1	4	1
Slovaška	0	—	1	1	1
Finska	0	—	1	1	2
Švedska	0	—	2	2	5
Združeno kraljestvo	(20)	27	10	18	215
Izvedeni zneski skupaj	–63	506	178	621	934

POJASNILO 6 – PRILOGA 3

Razčlenitev po državah članicah Kumulativni sprejeti zneski na podlagi potrditve obračunov za EKJS

v mio. EUR
Država članica	Kumulativni znesek na podlagi potrditve obračunov za EKJS ob koncu leta 2011
Belgija	33
Bolgarija	37
Češka	1
Danska	172
Nemčija	171
Estonija	0
Irska	41
Grčija	2 023
Španija	1 334
Francija	1 052
Italija	1 472
Ciper	10
Latvija	0
Litva	2
Luksemburg	5
Madžarska	24
Malta	0
Nizozemska	163
Avstrija	7
Poljska	66
Portugalska	133
Romunija	86
Slovenija	5
Slovaška	0
Finska	21
Švedska	95
Združeno kraljestvo	762
Sprejeti zneski skupaj	7 717

POJASNILO 6 – PRILOGA 4

Skupni finančni popravki za strukturne ukrepe, potrjeni v letu 2011 Razčlenitev po državah članicah

v mio. EUR
Država članica	Kumulativno ob koncu leta 2010	Finančni popravki, potrjeni v letu 2011						Kumulativno ob koncu leta 2011
		ESRR	KS	ESS	FIUR/ ESR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	skupaj v letu 2011
Obdobje 1994–1999	2 652	11	0	1	0	1	13	2 664
Belgija	5	0	—	—	—	—	0	5
Danska	3	0	—	—	—	—	0	4
Nemčija	340	(2)	—	—	0	1	(1)	339
Irska	42	1	—	—	—	—	1	43
Grčija	528	—	—	—	—	—	0	528
Španija	664	—	—	0	—	—	0	665
Francija	88	6	—	1	—	—	8	95
Italija	505	2	—	—	—	0	2	507
Luksemburg	5	—	—	—	—	—	0	5
Nizozemska	177	1	—	—	—	—	1	178
Avstrija	2	—	—	—	—	0	0	2
Portugalska	141	—	—	—	—	0	0	141
Finska	1	—	—	—	—	—	0	1
Švedska	1	—	—	—	—	—	0	1
Združeno kraljestvo	138	2	—	—	—	0	2	140
INTERREG	10	0	—	—	—	—	0	10
Obdobje 2000–2006	5 965	411	17	9	3	0	440	6 405
Belgija	10	0	—	—	—	—	0	11
Bolgarija	21	—	1	—	—	—	1	22
Češka	11	—	8	—	—	—	8	19
Danska	0	0	—	—	—	—	0	0
Nemčija	13	0	—	0	—	0	1	13
Estonija	0	—	0	—	—	—	0	0
Irska	44	—	—	—	—	—	0	44
Grčija	961	221	1	—	—	—	223	1 183
Španija	2 865	104	(5)	—	0	—	98	2 963
Francija	287	0	—	0	1	0	2	288
Italija	930	25	—	—	—	—	25	954
Ciper	0	—	—	—	—	—	0	0
Latvija	4	—	—	—	—	—	0	4
Litva	2	—	0	—	—	—	0	2
Luksemburg	2	0		—	—	—	0	2
Madžarska	52	0	3	—	—	—	3	55
Malta	0	—	—	—	0	—	0	0
Nizozemska	2	—	—	0	—	—	0	2
Avstrija	0	—	—		—	—	0	0
Poljska	246	14	5	8	—	—	27	274
Portugalska	157	40	4	—	—	—	44	201
Romunija	12	—	0	—	—	—	0	12
Slovenija	2	—	—	—	—	—	0	2
Slovaška	41	4	1	—	—	—	5	45
Finska	1	—	—	—	—	—	0	1
Švedska	11	0	—	0	—	—	0	11
Združeno kraljestvo	283	5	—	—	1	—	6	289
INTERREG	10	(2)	—	—	—	—	(2)	8
Obdobje 2007–2013	2	3	0	218	0	/	219	221
Belgija	—	—	—	0	—		0	0
Bolgarija	—	—	—	2	—		2	2
Češka	—	—	—	—	—		0	0
Danska	0	—	—	—	—		0	0
Nemčija	—	—	—	3	—		3	3
Estonija	0	—	—	0	—		0	0
Irska	0	—	—	2	—		2	2
Grčija	—	—	—	—	—		0	0
Španija	—	—	—	87	—		85	85
Francija	0	0	—	—	—		0	0
Italija	—	—	—	1	—		1	1
Ciper	—	—	—	—	—		0	0
Latvija	—	—	—	—	—		0	0
Litva	—	—	—	—	—		0	0
Luksemburg	0	—	—	—	—		0	0
Madžarska	1	2	—	25	—		27	27
Malta	—	—	—	—	—		0	0
Nizozemska	—	—	—	—	—		0	0
Avstrija	—	—	—	—	—		0	0
Poljska	0	—	—	92	—		92	92
Portugalska	1	—	—	—	—		0	1
Romunija	—	—	—	—	—		0	0
Slovenija	—	—	—	—	—		0	0
Slovaška	—	—	—	—	—		0	0
Finska	—	—	—	—	—		0	0
Švedska	—	0	—	—	—		0	0
Združeno kraljestvo	—	—	—	6	—		6	6
INTERREG	—	0	—	—	—		0	0
Potrjeni zneski skupaj	8 619	424	17	227	3	1	673	9 291

POJASNILO 6 – PRILOGA 5

Razčlenitev po državah članicah Skupni finančni popravki za strukturne ukrepe, izvedeni v letu 2011

v mio. EUR
Država članica	Kumulativno ob koncu leta 2010	Finančni popravki, izvedeni v letu 2011						Kumulativno ob koncu leta 2011
		ESRR	KS	ESS	FIUR/ ESR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	skupaj v letu 2011
Obdobje 1994–1999	2 621	30	0	1	0	1	32	2 652
Belgija	6	0	—	—	—	—	0	6
Danska	4	0	—	—	—	—	0	4
Nemčija	338	(2)	—	—	0	1	(1)	338
Irska	40	—	—	—	—	—	0	40
Grčija	525	—	—	—	—	—	0	525
Španija	658	—	—	0	—	—	0	658
Francija	89	6	—	1	—	—	8	97
Italija	504	0	—	—	—	0	0	505
Luksemburg	5		—	—	—	—	0	5
Nizozemska	177	1	—	—	—	—	1	178
Avstrija	2	—	—	—	—	0	0	2
Portugalska	141	—	—	—	—	0	0	141
Finska	1	—	—	—	—	—	0	1
Švedska	1	—	—	—	—	—	0	1
Združeno kraljestvo	120	23	—	—	—	0	23	144
INTERREG	9	0	—	—	—	—	0	9
Obdobje 2000–2006	3 480	387	115	19	–90	0	432	3 912
Belgija	8	0	—	—	—	—	0	8
Bolgarija	2	—	9	—	—	—	9	12
Češka	0	—	5	—	—	—	5	5
Danska	0	—	—	—	—	—	0	0
Nemčija	10	0	—	0	—	0	1	11
Estonija	0	—	0	—	—	—	0	0
Irska	26	—	1	—	—	—	1	26
Grčija	904	244	2	—	—	—	245	1 149
Španija	1 051	15	74	—	(90)	—	0	1 051
Francija	248	1	—	—	—	0	1	250
Italija	768	62	—	3	—	—	65	833
Ciper	0	—	—	—	—	—	0	0
Latvija	4	—	—	—	—	—	0	4
Litva	1	—	0	—	—	—	0	1
Luksemburg	2	—	—	—	—	—	0	2
Madžarska	41	4	2	8	—	—	14	55
Malta	0	—	—	—	0	—	0	0
Nizozemska	1	—	—	0	—	—	0	1
Avstrija	0	—	—	—	—	—	0	0
Poljska	90	41	11	8	—	—	61	151
Portugalska	113	4	5	—	—	—	8	121
Romunija	8	—	3	—	—	—	3	11
Slovenija	2	—	—	0	—	—	0	2
Slovaška	1	2	3	—	—	—	4	6
Finska	0	0	—	—	—	—	0	0
Švedska	11	0	—	0	—	—	0	11
Združeno kraljestvo	188	13	—	—	—	—	13	201
INTERREG	0	1	—	—	—	—	1	1
Obdobje 2007–2013	2	2	0	158	0	/	160	162
Belgija	—	—	—	0	—		0	0
Bolgarija	—	—	—	1	—		1	1
Češka	—	—	—	—	—		0	0
Danska	0	—	—	—	—		0	0
Nemčija	—	—	—	3	—		3	3
Estonija	0	—	—	—	—		0	0
Irska	0	—	—	2	—		2	2
Grčija	—	—	—	—	—		0	0
Španija	—	—	—	41	—		41	41
Francija	0	0	—	—	—		0	0
Italija	—	—	—	—	—		0	0
Ciper	—	—	—	—	—		0	0
Latvija	—	—	—	—	—		0	0
Litva	—	—	—	—	—		0	0
Luksemburg	—	—	—	0	—		0	0
Madžarska	1	2	—	25	—		27	28
Malta	—	—	—	—	—		0	0
Nizozemska	—	—	—	—	—		0	0
Avstrija	—	—	—	—	—		0	0
Poljska	0	—	—	86	—		86	86
Portugalska	1	0	—	0	—		0	1
Romunija	—	—	—	—	—		0	0
Slovenija	—	—	—	—	—		0	0
Slovaška	—	—	—	—	—		0	0
Finska	—	—	—	—	—		0	0
Švedska	—	—	—	—	—		0	0
Združeno kraljestvo	—	—	—	—	—		0	0
INTERREG	—	0	—	—	—		0	0
Izvedeni zneski skupaj	6 102	419	115	178	(90)	1	624	6 726

7.   NAJEMANJE IN DAJANJE POSOJIL EU

To pojasnilo vključuje informacije, ki so bile prej vključene v pojasnilo 2 (pojasnila k bilanci stanja).

7.1   NAJEMANJE IN DAJANJE POSOJIL – PREGLED

Knjigovodske vrednosti na dan 31.12.2011

v mio. EUR
	EFSM	Plačilnobilančna posojila	Makrofinančna pomoč	Euratom	ESPJ	Skupaj
Dana posojila (glej pojasnilo 2.5)	28 344	11 625	595	451	266	41 281
Najeta posojila (pojasnilo 2.16)	28 344	11 625	595	451	236	41 251
Pri zgornjih zneskih gre za knjigovodske vrednosti, v spodnjih razpredelnicah pa so navedene nominalne vrednosti.

Evropska unija je na podlagi pogodbe EU pooblaščena za sprejetje programov za najemanje posojil za zagotovitev finančnih sredstev, potrebnih za uresničitev njenih nalog. Evropska komisija, ki deluje v imenu Evropske unije, trenutno upravlja tri glavne programe, v skladu s katerimi lahko odobri posojila, ki jih financira z izdajo dolžniških instrumentov na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah:

1.	evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM – European Financial Stabilisation Mechanism): podpora državam članicam euroobmočja do približno 60 milijard EUR (ob koncu leta neodplačano 28,3 milijarde EUR);

2.	plačilnobilančna pomoč: pomoč državam članicam, ki še niso sprejele eura, do 50 milijard EUR (ob koncu leta neodplačano 11,6 milijarde EUR);

3.	makrofinančna pomoč: program finančne pomoči državam nečlanicam (ob koncu leta neodplačano 595 milijonov EUR).

Ključne točke oziroma značilnosti, na katere je treba opozoriti v zvezi s temi tremi instrumenti:

—	EU pridobiva posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah in zanje ne uporablja sredstev iz proračuna, saj ne sme najemati posojil za financiranje običajnih proračunskih odhodkov ali proračunskega primanjkljaja,

—	znesek najetih posojil niha od majhnih zasebnih naložb velikosti do 10 ali do 100 milijonov EUR do poslov standardnega obsega v okviru plačilnobilančnih posojil in EFSM,

—

pridobljena sredstva se uporabijo za posojilo državi upravičenki v obliki vzajemnega posla (kritno posojilo), tj. z enakim kuponom, zapadlostjo in v istem znesku. Ne glede na metodologijo vzajemnosti pa je servisiranje dolga obveznice obveznost Evropske unije, ki bo zagotovila, da so vsa izplačila obveznic izvedena pravočasno. Iz tega razloga morajo prejemnice plačilnobilančnih posojil nakazovati obroke odplačil sedem dni pred rokom zapadlosti, prejemnice sredstev iz EFSM pa 14 dni pred rokom zapadlosti, kar Komisiji omogoča, da ne glede na okoliščine zagotovi pravočasno plačilo,

—

v sklepih Sveta in Komisije se za program za vsako državo določijo skupni znesek svežnja posojil, obroki odplačila in največja povprečna zapadlost v plačilo. Nato se Komisija in država prejemnica dogovorita o parametrih posojila/financiranja, vključno z obroki in plačilom tranš. Poleg tega so vsi obroki posojila razen prvega odvisni od izpolnjevanja strogih dogovorjenih pogojev, podobnih pogojem pomoči Mednarodnega denarnega sklada v okviru skupne finančne pomoči EU/MDS, kar je še en dejavnik, ki vpliva na časovni okvir financiranja,

—	to pomeni, da sta časovni okvir in zapadlost izdaje posojil odvisna od s tem povezanih najetih posojil EU,

—	financiranje je izraženo izključno v eurih, razpon zapadlosti pa med 5 in 30 let,

—	najeta posojila so neposredne in brezpogojne obveznosti EU, za katere jamči vseh 27 držav članic,

—

če bo država prejemnica postala plačilno nesposobna, se bodo za servisiranje dolga črpala razpoložljiva sredstva v zakladnici Evropske komisije, če bo to mogoče. Če to ne bi bilo mogoče, bi Komisija vpoklicala potrebna sredstva od držav članic. Države članice EU so v skladu zakonodajo o virih lastnih sredstev EU (člen 12 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000) zakonsko zavezane, da dajo na voljo zadostna sredstva za izpolnjevanje obveznosti EU. Tako so vlagatelji izpostavljeni samo kreditnemu tveganju EU, ne pa kreditnemu tveganju prejemnice financiranih posojil,

—	dajanje posojil v obliki vzajemnih poslov zagotavlja, da proračun EU ne prevzema nobenega obrestnega ali valutnega tveganja.

Prav tako tudi Euratom kot pravni subjekt (ki ga zastopa Komisija) najema posojila, in sicer da lahko daje posojila državam članicam in državam nečlanicam za financiranje projektov v zvezi z energetskimi objekti. Poleg vsega tega pa ima tudi Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji na dan bilance stanja eno posojilo, ki je bilo odobreno iz izposojenih finančnih sredstev in še vedno ni poravnano, v nominalni vrednosti 46 milijonov EUR. To posojilo je bilo odobreno državni družbi s sedežem v Franciji. ESPJ ima v svojem portfelju posojil še posojila, odobrena uradnikom evropskih institucij iz lastnih sredstev ESPJ, natančneje iz nekdanjega pokojninskega sklada ESPJ v likvidaciji.

Več informacij o vsakem od teh instrumentov je navedenih v nadaljevanju. Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Dana posojila	31.12.2011	31.12.2010
EFSM	2,375 %–3,50 %	/
Plačilnobilančna posojila	2,375 %–3,625 %	2,375 %–3,625 %
Makrofinančna pomoč	1,58513 %–4,54 %	0,99 %–4,54 %
Euratom	1,067 %–5,76 %	0,96313 %–5,76 %
ESPJ v likvidaciji	1,158 %–5,8103 %	0,556 %–5,8103 %

Najeta posojila	31.12.2011	31.12.2010
EFSM	2,375 %–3,50 %	/
Plačilnobilančna posojila	2,375 %–3,625 %	2,375 %–3,625 %
Makrofinančna pomoč	1,58513 %–4,54 %	0,99 %–4,54 %
Euratom	0,867 %–5,6775 %	0,7613 %–5,6775 %
ESPJ v likvidaciji	1,158 %–9,2714 %	0,556 %–9,2714 %

7.2   EVROPSKI MEHANIZEM ZA FINANČNO STABILIZACIJO

NOMINALNE VREDNOSTI ZNESKOV IZ EFSM

v mio. EUR
	Irska	Portugalska	Skupaj
Odobrena posojila skupaj	22 500	26 000	48 500
Izplačana posojila na dan 31.12.2011	13 900	14 100	28 000
Odplačana posojila na dan 31.12.2011	0	0	0
Neodplačana posojila na dan 31.12.2011	13 900	14 100	28 000
Nečrpani zneski na dan 31.12.2011	8 600	11 900	20 500
Za odplačilne roke za ta posojila glej razpredelnico na koncu tega pojasnila.

Svet je 11. maja 2010 sprejel Uredbo o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM – European Financial Stabilisation Mechanism), da bi se ohranila finančna stabilnost v Evropi (Uredba Sveta (EU) št. 407/2010). Mehanizem temelji na členu 122(2) Pogodbe in omogoča odobritev finančne pomoči državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave. Pomoč je lahko v obliki posojila ali kreditne linije. Komisija najame posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah v imenu EU in posodi ta sredstva državi članici prejemnici. Za vsako državo prejemnico posojila v okviru EFSM se pred izplačilom obroka posojila opravi četrtletna ocena izpolnjevanja sektorskih pogojev.

S sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 9. maja 2010 je bil ta mehanizem omejen na 60 milijard EUR, vendar je pravna meja določena s členom 2(2) Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010, v skladu s katerim obseg neodplačanih posojil ali kreditnih linij ne sme presegati varnostne rezerve, ki je na razpolago v okviru zgornje meje lastnih sredstev. Za najeta posojila, povezana z izplačanimi posojili v okviru EFSM, jamči proračun EU – tako je bil 31. decembra 2011 proračun v zvezi s temi posojili izpostavljen največjemu mogočemu tveganju v višini 28 344 milijonov EUR (pri čemer gre pri zgoraj navedenih 28 milijardah EUR za nominalno vrednost). Ker za najeta posojila za EFSM jamči proračun EU, Evropski parlament nadzira ukrepe Komisije v okviru EFSM ter izvaja ustrezen nadzor v okviru proračunskega postopka in postopka razrešnice.

Svet je z izvedbenim sklepom decembra 2010 sklenil dati posojilo Irski v vrednosti največ 22,5 milijarde EUR, maja 2011 pa posojilo Portugalski v vrednosti največ 26 milijard EUR. V prvotnih izvedbenih sklepih je bila za obresti določena marža, da bi bili pogoji podobni pogojem pomoči Mednarodnega denarnega sklada. S sprejetjem izvedbenih sklepov 2011/682/EU in 2011/683/EU z dne 11. oktobra 2011 pa je Svet za nazaj odpravil obrestno maržo ter podaljšal največjo povprečno zapadlost posojila s 7,5 na 12,5 leta in zapadlost posameznih tranš na 30 let.

Irski in Portugalski je bilo januarja 2012 izplačane po nadaljnje 1,5 milijarde EUR (z zapadlostjo 30 let). Irski so bile marca potem izplačane še 3 milijarde EUR (z zapadlostjo 20 let). Portugalski je bilo aprila izplačane 1,8 milijarde EUR (z zapadlostjo 26 let), maja pa 2,7 milijarde EUR (z zapadlostjo 10 let). Irski je bilo julija izplačane 2,3 milijarde EUR (z zapadlostjo 16 let). V okviru EFSM namerava EU leta 2012 izdati dodatne obveznice za skupni znesek v višini 3 milijard EUR za posojila Irski in Portugalski.

7.3   PLAČILNOBILANČNA POSOJILA

Plačilnobilančna posojila so na politikah temelječ finančni instrument, ki je bil ponovno uveden v sedanji gospodarski in finančni krizi za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam članicam EU. Omogoča odobravanje posojil državam članicam, ki imajo težave glede plačilne bilance ali pretoka kapitala, ali pa obstaja nevarnost, da bi v tovrstne težave zašle. Ta instrument se uporablja le za države članice, ki niso sprejele eura. Odobriti je mogoče toliko posojil, da neodplačani znesek znaša največ 50 milijard EUR. Za najeta posojila, povezana z danimi plačilnobilančnimi posojili, jamči proračun EU – tako je bil 31. decembra 2011 proračun v zvezi s temi posojili izpostavljen največjemu mogočemu tveganju v višini 11 625 milijonov EUR (pri čemer gre pri spodaj navedenih 11,4 milijarde EUR za nominalno vrednost).

NOMINALNE VREDNOSTI ZNESKOV PLAČILNOBILANČNIH POSOJIL

v mio. EUR
	Madžarska	Latvija	Romunija	Skupaj
Izplačano leta 2008	2 000	—	—	2 000
Izplačano leta 2009	3 500	2 200	1 500	7 200
Izplačano leta 2010	—	700	2 150	2 850
Izplačano leta 2011	—	—	1 350	1 350
Izplačana posojila na dan 31.12.2011	5 500	2 900	5 000	13 400
Odplačana posojila na dan 31.12.2011	(2 000)	—	—	(2 000)
Neodplačani zneski na dan 31.12.2011	3 500	2 900	5 000	11 400
Odobrena posojila skupaj	6 500	3 100	6 400	16 000
Nečrpani zneski na dan 31.12.2011	0	200	1 400	1 600
Za odplačilne roke za ta posojila glej razpredelnico na koncu tega pojasnila.

Med novembrom 2008 in koncem leta 2011 so bila Madžarski, Latviji in Romuniji odobrena posojila v višini 16 milijard EUR, od tega je bilo do konca leta 2011 izplačane 13,4 milijarde EUR. Pripomniti je treba, da se je program pomoči v obliki plačilnobilančnih posojil za Madžarsko iztekel novembra 2010 (1 milijarda EUR ni bila črpana), prvo odplačilo v višini 2 milijard EUR pa je bilo prejeto v skladu z odplačilnim načrtom decembra 2011. Za Latvijo je bilo ob koncu leta 2011 še vedno na voljo nečrpanih 200 milijonov EUR, vendar je januarja 2012 pravica do črpanja potekla neizkoriščena. Tudi od celotnega zneska v okviru novega aranžmaja, odobrenega Romuniji (glej spodaj), ob koncu leta še nič ni bilo črpano.

Februarja 2011 je Romunija zaprosila za nadaljevalni program preventivne finančne pomoči v okviru aranžmaja za plačilne bilance v podporo ponovnemu zagonu gospodarske rasti. Svet je 12. maja 2011 sklenil dati Romuniji na voljo preventivno plačilnobilančno pomoč EU v višini do 1,4 milijarde EUR (Sklep Sveta 2011/288/EU). Trenutno Romunija ne namerava zaprositi za izplačilo nobenega obroka v okviru programa preventivne finančne pomoči, saj lahko to stori samo v primeru nepredvidenega poslabšanja gospodarskega in/ali finančnega položaja, ki je posledica dejavnikov, nad katerimi romunski organi nimajo nadzora, in ki povzroči nastanek hude vrzeli v financiranju. V primeru sprostitve finančne pomoči se ta pomoč zagotovi v obliki posojila z rokom zapadlosti največ sedmih let.

7.4   MAKROFINANČNA POMOČ, EURATOM IN ESPJ V LIKVIDACIJI

Makrofinančna pomoč je na politikah temelječ finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno in/ali proračunsko podporo partnerskim tretjim državam, ki so geografsko blizu ozemlju EU. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS. Na dan 31. decembra 2011 je imela Komisija sklenjenih za dodatnih 239 milijonov EUR sporazumov o posojilih, ki jih upravičenec do konca leta še ni črpal. Komisija za ta posojila ni prejela jamstev tretjih oseb, vendar zanje jamči Jamstveni sklad (glej pojasnilo 2.4).

Euratom je pravni subjekt EU, ki ga zastopa Evropska komisija. Državam članicam daje posojila za financiranje nacionalnih investicijskih projektov, povezanih z industrijsko proizvodnjo električne energije v jedrskih elektrarnah ter z industrijskimi objekti in napravami v gorivnem ciklusu. Prav tako daje posojila državam nečlanicam za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti jedrskih elektrarn ter objektov in naprav v jedrskem gorivnem ciklusu, ki obratujejo ali se gradijo. Za kritje teh posojil je bilo prejetih za 447 milijonov EUR (leta 2010: 466 milijonov EUR) jamstev tretjih oseb.

Posojila ESPJ zajemajo posojila, ki jih odobri ESPJ v likvidaciji iz izposojenih finančnih sredstev v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ, ter tri dolžniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi in jih je izdala Evropska investicijska banka (EIB) kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom. Ti trije dolžniški vrednostni papirji se bodo do svoje končne zapadlosti (leta 2017 in leta 2019) uporabljali za pokritje storitve najemanja posojil, povezanih z danimi posojili. Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti, povečani za v zadevnem letu opravljeno amortizacijo plačanih premij in stroškov posla, nastalih pri začetnem pripoznanju, pri čemer se za izračun uporabi metoda efektivnih obresti.

7.5   MEDVLADNI MEHANIZMI ZA FINANČNO STABILNOST

7.5.1    Evropski instrument za finančno stabilnost

Evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF – European Financial Stability Facility) so vzpostavile države članice euroobmočja na podlagi odločitve, sprejete 9. maja 2010 v okviru Sveta za ekonomske in finančne zadeve. Njegova naloga je zaščita finančne stabilnosti v Evropi z zagotavljanjem finančne pomoči državam članicam euroobmočja. V skladu z veljavnim okvirnim sporazumom naj EFSF po 1. juliju 2013 ne bi bil več na razpolago za dajanje novih posojil. V skladu z dogovorom, ki so ga dosegli voditelji držav/vlad euroobmočja julija 2011, lahko EFSF uporablja naslednje instrumente, v povezavi z ustreznimi pogoji:

—	zagotavljanje posojil državam v finančnih težavah,

—	posredovanje na primarnih in sekundarnih trgih dolžniških instrumentov. Posredovanje na sekundarnih trgih bo mogoče samo na podlagi analize ECB, ki bi ugotovila, da obstajajo izredne okoliščine na finančnih trgih in tveganja za finančno stabilnost,

—	ukrepanje na podlagi preventivnih programov,

—	financiranje dokapitalizacije finančnih institucij s posojili vladam,

—	zagotavljanje potrdil o delni zaščiti pred tveganji v kombinaciji z novimi izdajami vrednostnih papirjev ranljivih držav članic.

EFSF za opravljanje svojega poslanstva izdaja obveznice in druge dolžniške instrumente na kapitalskih trgih. Instrument je zavarovan z jamstvenimi obveznostmi vseh 17 držav članic euroobmočja v skupnem znesku 780 milijard EUR in ima zmožnost posojanja 440 milijard EUR. Zanj ne jamči proračun EU. EFSF je gospodarska družba s sedežem v Luksemburgu in je v lasti držav članic euroobmočja. Ne spada v okvir Pogodbe EU, zato ni organ EU ter je popolnoma ločen od zaključnega računa EU in ni konsolidiran v njem. Posledično ne vpliva na zaključni račun EU, razen morebitnih v nadaljevanju opisanih prihodkov iz naslova sankcij. Za EFSF je obvezna revizija, ki jo opravljajo zunanji revizorji v skladu z luksemburškimi predpisi o revizijah.

Komisija bo odgovorna za pogajanja o sektorskih pogojih, ki bodo veljali za finančno pomoč, in spremljanje izpolnjevanja teh pogojev. Za vsako državo, ki bo prejemala finančno pomoč iz EFSF, bo pred izplačilom naslednjega obroka opravljena redna ocena izpolnjevanja sektorskih pogojev. Ti pogoji lahko zajemajo od programa za makroekonomsko prilagoditev (za običajna posojila) do stalnega izpolnjevanja vnaprej določenih meril za upravičenost (za preventivno pomoč). Načeloma Evropska komisija v sodelovanju z ECB s pogajanji z zadevno državo članico euroobmočja sklene memorandum o soglasju, v katerem so podrobno navedeni pogoji, ki veljajo za finančno pomoč. Vsebina memoranduma o soglasju mora odražati resnost pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati, in izbrani instrument finančne pomoči.

Vzporedno s posojiloma, odobrenima Irski in Portugalski v okviru EFSM, je bila izkoriščena tudi možnost posojila v okviru EFSF, od katerega skupno neto izplačilo za Irsko znaša 17,7 milijarde EUR, za Portugalsko pa 26 milijard EUR. K temu je treba prišteti še pomoč Mednarodnega denarnega sklada na podlagi instrumenta za povečanje sredstev, in sicer 19,5 milijarde posebnih pravic črpanja (približno 22,5 milijarde EUR po deviznem tečaju, ki se je uporabljal ob začetku veljavnosti sporazuma) za Irsko in 23,7 milijarde posebnih pravic črpanja (približno 26 milijard EUR) za Portugalsko.

Uredba (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta omogoča, da se državam članicam, katerih valuta je euro, naložijo sankcije v obliki glob. Te globe, ki znašajo 0,2 % BDP države članice v predhodnem letu, se lahko uporabljajo v primerih, ko država članica ni sprejela ustreznih ukrepov za zmanjšanje čezmernega proračunskega primanjkljaja ali ko so bili statistični podatki izkrivljeni. Podobno Uredba (EU) št. 1174/2011 o makroekonomskih neravnotežjih določa letno globo za državo članico euroobmočja v višini 0,1 % BDP v primerih, ko država članica ni sprejela zahtevanih popravljalnih ukrepov ali ko je predložen nezadosten načrt popravljalnih ukrepov. Uredba (EU) št. 1177/2011 posodablja Uredbo (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Tudi ta posodobljena uredba predvideva možnost odreditve glob državam članicam euroobmočja (v višini 0,2 % BDP, povečano za spremenljivi del). Vse tri uredbe določajo, da se vse globe, ki jih pobere Komisija, dodelijo EFSF ali njegovemu nasledniku. Trenutno je predvideno, da se take globe najprej nakažejo v proračun EU in potem prenesejo na EFSF. To bi pomenilo, da bi se taka denarna sredstva prikazala kot proračunski prihodki in kot proračunski odhodki ter tako ne bi vplivala na splošni proračunski rezultat. Prav tako ne bil vplivala na poslovni izid, kot je predstavljen v računovodskih izkazih EU.

7.5.2    Evropski mehanizem za stabilnost

Evropski svet je 17. decembra 2010 sklenil, da morajo države članice euroobmočja vzpostaviti trajni mehanizem za stabilnost: evropski mehanizem za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS), medvladno organizacijo po mednarodnem javnem pravu zunaj Pogodbe EU. Pogodbo o EMS je podpisalo vseh 17 držav članic euroobmočja 2. februarja 2012 in pogodba je trenutno v postopku ratifikacije v sodelujočih državah članicah, preden se lahko začne uporabljati. Na koncu bo EMS prevzel naloge, ki jih zdaj opravljata EFSF in EFSM ter zadevajo zagotavljanje finančne pomoči državam članicam euroobmočja, kadar je to potrebno. V določenem obdobju se bodo vsi trije mehanizmi sicer prekrivali, vendar se bodo posojila, ki so že bila odobrena v okviru EFSM, še naprej izplačevala in odplačevala po pravilih EFSM, zato bo za z njimi povezana najeta posojila še naprej jamčil proračun EU in bodo ta posojila še naprej vključena v bilanco stanja EU. Ustanovitev EMS tako ne bo vplivala na obstoječe obveznosti v okviru EFSM. Poudariti je treba tudi, da proračun EU ne bo jamčil za najeta posojila EMS.

EMS bo podpirala trdna kapitalska struktura s skupnim vpisanim kapitalom v višini 700 milijard EUR, od tega bo 80 milijard EUR v obliki vplačanega kapitala, ki ga bodo zagotovile države članice EU. S takim kapitalom naj bi njegova zmožnost posojanja načeloma dosegla 500 milijard EUR. Pred kratkim je bila pregledana ustreznost skupne zmožnosti EMS in EFSF. Euroskupina se je 30. marca dogovorila, da zviša skupno zgornjo mejo za dajanje posojil v okviru EFSF/EMS na 700 milijard EUR ter dovoli, da oba mehanizma soobstajata do 30. junija 2013. Revizijski postopek EMS je bil razvit v sodelovanju z vrhovnimi revizijskimi institucijami: uvedena bo neodvisna zunanja revizija, pa tudi revizija, ki jo bo izvajal neodvisni svet revizorjev.

Pomoč, zagotovljeno v okviru EMS, bodo spremljali pogoji, ki bodo ustrezali izbranemu instrumentu pomoči. Posojila državam članicam prejemnicam bodo pogojena z izvajanjem strogega programa ekonomske in fiskalne prilagoditve, v skladu z obstoječo ureditvijo. Ta mehanizem bo samostojna pravna oseba in ga bodo financirale neposredno države članice euroobmočja, zato ne bo organ EU ter ne bo vplival na zaključni račun ali na proračun EU razen morebitnih v nadaljevanju opisanih prihodkov iz naslova sankcij. Komisija bo odgovorna za pogajanja o sektorskih pogojih, ki bodo veljali za finančno pomoč, in spremljanje izpolnjevanja teh pogojev (tako kot pri EFSF zgoraj). Za vsako državo, ki bo prejemala finančno pomoč iz EMS, bo pred izplačilom naslednjega obroka opravljena redna ocena izpolnjevanja sektorskih pogojev.

Kot je navedeno zgoraj, bodo globe, pobrane v skladu z uredbami (EU) št. 1173/2011, 1174/2011 in 1177/2011, nakazane v proračun EU in prenesene na EMS, ko EFSF ne bo več deloval. Poleg tega Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, ki jo je podpisalo 25 držav članic (podpisala je nista Združeno kraljestvo in Češka) predvideva denarne kazni za vsako „pogodbenico“, če ta država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za odpravo kršitev merila primanjkljaja. Naložene kazni (ki ne smejo presegati 0,1 % BDP) bodo države članice euroobmočja morale plačati EMS (kar torej ne vpliva na realizacijo proračuna EU, tako kot pri EFSF zgoraj), države članice, ki niso v euroobmočju, pa v proračun EU – glej člen 8(2) Pogodbe. V tem drugem primeru bo znesek sankcij pomenil prihodek za proračun EU in bo prikazan kot tak v njenem zaključnem računu.

Odplačilni roki za zneske neodplačanih posojil v okviru EFSM in plačilnobilančnih posojil na dan 17. julija 2012

v mrd. EUR
Vrsta posojila/država prejemnica	Obrok	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2021	2022	2025	2026	2028	2032	2038	2042	Skupaj
Plačilnobilančna posojila
Madžarska	2.	2,0
	3.				1,5
Latvija	1.	1,0
	2.		1,2
	3.							0,5
	4.										0,2
Romunija	1.		1,5
	2.							1,0
	3.					1,15
	4.						1,2
	5.						0,15
Plačilnobilančna posojila skupaj		3,0	2,7	1,5	1,15	1,35	1,5	0,0	0,0	0,2	0,0	0,0	0,0	0,0	0,0	11,4
EFSM
Irska	1. (1. tranša)		5,0
	1. (2. tranša)						3,4
	2.								3,0
	3. (1. tranša)											2,0
	3. (2. tranša)						0,5
	4. (6)															1,5
	5. (6)													3,0
	6. (6)												2,3
Portugalska	1. (1. tranša)								1,75
	1. (2. tranša)				4,75
	2. (1. tranša)								5,0
	2. (2. tranša)											2,0
	2. (3. tranša)						0,6
	3. (6)															1,5
	4. (1. tranša) (6)														1,8
	4. (2. tranša) (6)									2,7
EFSM skupaj		0,0	5,0	4,75	0,0	4,5	0,0	9,75	2,7	0,0	4,0	2,3	3,0	1,8	3,0	40,8
Vse skupaj		3,0	7,7	6,25	1,15	5,85	1,5	9,75	2,7	0,2	4,0	2,3	3,0	1,8	3,0	52,2

8.   OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

V nadaljevanju opisana razkritja glede obvladovanja finančnih tveganj Evropske unije (EU) se navezujejo na:

—	posojila, ki jih Evropska komisija daje in najema v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, plačilnobilančnih posojil, makrofinančne pomoči, dejavnosti Euratoma ter Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji),

—	zakladniško poslovanje Evropske komisije za izvrševanje proračuna EU, vključno s pobiranjem glob, ter

—	Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

8.1   VRSTE TVEGANJ

Tržno tveganje je tveganje nihanja poštene vrednosti ali prihodnjih denarnih tokov finančnega instrumenta zaradi sprememb tržnih cen. Vključuje ne samo možnost izgube, temveč tudi možnost dobička. Obsega valutno tveganje, obrestno tveganje in tveganje spremembe drugih cen (EU nima pomembnih tveganj spremembe drugih cen).

1.	Valutno tveganje je tveganje, da bodo na posle EU ali vrednost njenih naložb vplivale spremembe deviznih tečajev. To tveganje izhaja iz spremembe cene ene valute v razmerju do druge.

2.	Obrestno tveganje je možnost zmanjšanja vrednosti vrednostnega papirja, zlasti obveznice, zaradi povečanja obrestnih mer. Višje obrestne mere na splošno povzročijo zmanjšanje cen obveznic s fiksno obrestno mero in obratno.

Kreditno tveganje je tveganje izgube zaradi neodplačila posojila ali druge kreditne linije (glavnice ali obresti ali obojega) s strani dolžnika/posojilojemalca ali zaradi druge neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Kot primer neizpolnitve obveznosti štejejo zamude pri odplačilu, prestrukturiranje odplačil in stečaj.

Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz težavnosti prodaje sredstva, na primer tveganje, da trgovanje z danim vrednostnim papirjem ali sredstvom na trgu ne bo dovolj hitro, da bi se preprečila izguba ali neizpolnitev obveznosti.

8.2   STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ

Najemanje in dajanje posojil

EU izvaja posle dajanja in najemanja posojil ter s tem povezano upravljanje zakladnice v skladu z ustreznimi sklepi Sveta, če je to primerno, in notranjimi smernicami. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot so najemanje in dajanje posojil ter upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Praviloma se ne izvajajo nobene dejavnosti za izravnavanje obrestnih ali valutnih nihanj (t. i. varovanje pred tveganji), saj se dana posojila na splošno financirajo z vzajemnimi posli najemanja posojil („back-to-back operations“), in torej ni odprtih obrestnih ali valutnih pozicij. Vzajemnost se redno preverja.

Kar zadeva ESPJ v likvidaciji, Evropska komisija upravlja likvidacijo obveznosti in za ta subjekt niso predvidena nobena nova posojila ali financiranje teh posojil. Novo najemanje posojil ESPJ je omejeno na refinanciranje za zmanjšanje stroškov sredstev. Kar zadeva zakladniško poslovanje, se uporabljajo načela skrbnega upravljanja za omejitev finančnih tveganj.

Zakladnica

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja Komisije so določena v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 (spremenjeni z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2028/2004 in 105/2009) ter finančni uredbi (Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, spremenjena z uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006, (ES) št. 1525/2007 in (EU, Euratom) št. 1081/2010) in njenih izvedbenih določbah (Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002, spremenjena z uredbami Komisije (ES, Euratom) št. 1261/2005, 1248/2006 in 478/2007).

Na podlagi zgornjih uredb se uporabljajo naslednja glavna načela:

—	države članice vplačajo lastna sredstva na račune, ki so bili v ta namen odprti v imenu Komisije pri zakladnici ali organu, ki ga imenuje posamezna država članica. Komisija lahko črpa z zgornjih računov samo, da krije svoje denarne potrebe,

—	države članice plačajo lastna sredstva v svojih nacionalnih valutah, medtem ko so plačila Komisije večinoma izražena v eurih,

—	stanje na bančnih računih, odprtih v imenu Komisije, ne sme biti negativno. Ta omejitev ne velja za račune lastnih sredstev Komisije v primeru neplačil v zvezi s posojili, najetimi ali zajamčenimi v skladu z uredbami ali sklepi Sveta EU,

—	sredstva na bančnih računih, ki so v drugih valutah kot v eurih, se bodisi uporabljajo za plačila v istih valutah ali so periodično pretvorjena v eure.

Poleg računov lastnih sredstev ima Komisija odprte tudi druge bančne račune pri centralnih in poslovnih bankah z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistemov ter delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja Komisije je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja (na primer izvrševanje plačil in upravljanje denarnih sredstev, napovedovanje denarnih tokov, neprekinjeno poslovanje ipd.) in njihovo upoštevanje se redno preverja. Poleg tega si GD za proračun ter GD za gospodarske in finančne zadeve izmenjujeta informacije o obvladovanju tveganj in najboljših praksah.

Začasno plačane globe: sklad BUFI

Od leta 2010 se zneski začasno plačanih glob vlagajo v posebej za ta namen ustanovljen sklad – sklad BUFI –, ki ga upravlja GD za gospodarske in finančne zadeve. Zneski glob, prejeti pred letom 2010, ostanejo na posebnih bančnih računih. Sredstva iz naslova začasno plačanih glob upravlja Komisija v skladu z notranjimi smernicami ter smernicami za upravljanje sredstev, vključenimi v sporazum o ravni storitve, ki je bil podpisan decembra 2009 med GD za proračun ter GD za gospodarske in finančne zadeve. Navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot je upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Cilj dejavnosti upravljanja sredstev so take naložbe glob, plačanih Komisiji, da:

(a)	se zagotovi, da so sredstva po potrebi zlahka na razpolago, hkrati pa

(b)	se v normalnih razmerah dosega donos, ki je v povprečju enak referenčnemu donosu sklada BUFI, zmanjšanemu za nastale stroške.

Naložbe so v bistvu omejene na naslednji kategoriji: vezane vloge pri centralnih bankah iz euroobmočja, agencijah za upravljanje državnega dolga iz euroobmočja, bankah, ki so v celoti v državni lasti ali zanje država v celoti jamči, ali nadnacionalnih institucijah; obveznice, zakladne menice in potrdila o vlogah, ki so jih izdale enote centralne ravni države in predstavljajo neposredno izpostavljenost enot centralne ravni držav euroobmočja, ali ki so jih izdale nadnacionalne institucije.

Jamstveni sklad

Pravila in načela za upravljanje sredstev Jamstvenega sklada (glej pojasnilo 2.4) so določena v Sporazumu med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) z dne 25. novembra 1994 ter v poznejših spremembah z dne 17. in 23. septembra 1996, 8. maja 2002, 25. februarja 2008 ter 9. novembra 2010. Jamstveni sklad posluje zgolj v eurih. Da bi se izognil vsakršnemu valutnemu tveganju, opravlja naložbe izključno v tej valuti. Upravljanje sredstev temelji na tradicionalnih pravilih previdnosti, ki veljajo za finančne dejavnosti. Posebno pozornost je treba namenjati zmanjšanju tveganj in zagotavljanju, da se upravljana sredstva lahko odtujijo ali prenesejo brez večjega odloga, pri čemer se upoštevajo krite obveznosti.

8.3   VALUTNO TVEGANJE

Najemanje in dajanje posojil

Večina finančnih sredstev in obveznosti je izražena v eurih, zato EU v teh primerih ni izpostavljena valutnemu tveganju. Vendar pa EU v okviru finančnega instrumenta Euratom daje posojila v ameriških dolarjih, ki se financirajo z najetimi posojili v ustreznem znesku ameriških dolarjev (vzajemni posli). EU na datum bilance stanja ni bila izpostavljena valutnemu tveganju v zvezi z instrumentom Euratom. ESPJ v likvidaciji ima manjšo neto izpostavljenost valutnemu tveganju, ki ustreza vrednosti 1,3 milijona EUR ter izhaja iz stanovanjskih posojil v protivrednosti 1,26 milijona EUR in stanj na tekočih računih v protivrednosti 0,04 milijona EUR.

Zakladnica

Lastna sredstva, ki jih plačajo države članice v drugih valutah kot v eurih, se hranijo na računih lastnih sredstev v skladu z uredbo o virih lastnih sredstev. V eure se pretvorijo, ko se pojavi potreba po kritju izvrševanja plačil. Postopki, ki se uporabljajo za upravljanje teh sredstev, so določeni v prej navedeni uredbi. V omejenem številu primerov se ta sredstva neposredno uporabijo za izvrševanje plačil v isti valuti.

Komisija ima pri poslovnih bankah odprtih več računov v drugih valutah EU kot v eurih ter v ameriških dolarjih in švicarskih frankih za namene izvrševanja plačil, izraženih v teh valutah. Ti računi se polnijo glede na število plačil, ki jih je treba izvršiti, zato stanje na teh računih ne pomeni izpostavljenosti valutnemu tveganju.

Ko se razni prejemki (z izjemo lastnih sredstev) prejmejo v drugih valutah kot v eurih, se bodisi prenesejo na račune Komisije, ki se vodijo v isti valuti, če so potrebni za kritje izvrševanja plačil, bodisi se pretvorijo v eure in prenesejo na račune, ki se vodijo v eurih. Računi izločenih sredstev, ki se vodijo v drugih valutah kot v eurih, se polnijo glede na ocenjene kratkoročne lokalne plačilne potrebe v isti valuti. Stanje na teh računih se vzdržuje v okviru njihovih zgornjih meja.

Začasno plačane globe: sklad BUFI

Ker so vse globe naložene in plačane v eurih, ni nobenega valutnega tveganja.

Jamstveni sklad

Finančna sredstva Jamstvenega sklada so izražena v eurih, zato v zvezi z njim ni nobenega valutnega tveganja.

8.4   OBRESTNO TVEGANJE

Najemanje in dajanje posojil

Najeta in dana posojila s spremenljivo obrestno mero

EU ima zaradi narave svojega najemanja in dajanja posojil veliko sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo. Zaradi posojil s spremenljivo obrestno mero, ki so bila najeta v okviru makrofinančne pomoči in Euratoma, je izpostavljena obrestnemu tveganju. Vendar se obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji (vzajemni posli). Na datum bilance stanja je imela EU 0,8 milijarde EUR danih posojil (v nominalni vrednosti) s spremenljivo obrestno mero (leta 2010: 0,86 milijarde EUR), pri čemer se posojila ponovno ocenijo vsakih šest mesecev.

Najeta in dana posojila s fiksno obrestno mero

EU daje posojila v okviru makrofinančne pomoči in posojila Euratom s fiksno obrestno mero, ki so leta 2011 skupaj znašala 236 milijonov EUR (leta 2010: 110 milijonov EUR), in sicer s končno zapadlostjo od enega do pet let (25 milijonov EUR) in več kot pet let (211 milijonov EUR). Kar je še pomembneje, v okviru plačilnobilančnega finančnega instrumenta je EU dala 11 posojil s fiksno obrestno mero, ki so leta 2011 skupaj znašala 11,4 milijarde EUR (leta 2010: 12,05 milijarde EUR), in sicer s končno zapadlostjo od enega do pet let (7,2 milijarde EUR) in več kot pet let (4,2 milijarde EUR). V okviru finančnega instrumenta EFSM je EU dala 10 posojil s fiksno obrestno mero, ki so leta 2011 skupaj znašala 28 milijard EUR, in sicer s končno zapadlostjo od enega do pet let (9,75 milijarde EUR) in več kot pet let (18,25 milijarde EUR).

ESPJ v likvidaciji je zaradi narave svojih dejavnosti izpostavljena obrestnemu tveganju. Obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, se v glavnem izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji. Kar zadeva dejavnosti upravljanja sredstev, v portfelju ESPJ ni obveznic s spremenljivo obrestno mero. Na datum bilance stanja so brezkuponske obveznice sestavljale približno 15 % portfelja obveznic.

Zakladnica

Zakladnica Komisije ne najema posojil, zato ni izpostavljena obrestnemu tveganju. Prejema pa obresti od sredstev, ki jih ima na različnih bančnih računih. Komisija je zato uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti, ki se obračunajo na njenih bančnih računih, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Računi, odprti pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic za prejemke lastnih sredstev se ne obrestujejo in so brez stroškov. Za vse druge račune, odprte pri nacionalnih centralnih bankah, je donos odvisen od posebnih pogojev, ki jih ponuja posamezna banka; uporabljene obrestne mere so spremenljive in se prilagajajo nihanjem na trgu.

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na obrestno mero EONIA (uteženo povprečje obrestnih mer v eurih za medbančna posojila čez noč) in sledi nihanjem te obrestne mere. Za nekatere druge račune je izračun obresti vezan na mejno obrestno mero ECB za njene operacije glavnega refinanciranja. Zato ni nobenega tveganja, da bi se sredstva Komisije obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

Začasno plačane globe: sklad BUFI

V portfelju sklada BUFI ni obveznic s spremenljivo obrestno mero. Na datum bilance stanja so brezkuponske obveznice sestavljale približno 34 % portfelja obveznic.

Jamstveni sklad

V okviru Jamstvenega sklada izdani dolžniški vrednosti papirji s spremenljivo obrestno mero so izpostavljeni nestanovitnosti obrestne mere, medtem ko so dolžniški vrednostni papirji s fiksno obrestno mero izpostavljeni tveganju glede njihove poštene vrednosti. Na datum bilance stanja so obveznice s fiksno obrestno mero sestavljale približno 83 % naložbenega portfelja (leta 2010: 93 %).

8.5   KREDITNO TVEGANJE

Najemanje in dajanje posojil

Izpostavljenost kreditnemu tveganju se najprej obvladuje s pridobitvijo državnih jamstev v primeru Euratoma, nato prek Jamstvenega sklada (makrofinančna pomoč in Euratom), potem z možnostjo črpanja potrebnih sredstev z računov lastnih sredstev Komisije pri državah članicah ter nazadnje prek proračuna EU. V skladu z zakonodajo o virih lastnih sredstev je zgornja meja lastnih sredstev za plačila določena na 1,23 % BND držav članic in leta 2011 je bilo za kritje odobritev plačil dejansko porabljenega 0,93 %. To pomeni, da je bilo na dan 31. decembra 2011 na razpolago 0,3 % za kritje teh jamstev. Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je bil ustanovljen leta 1994, da bi pokrival tveganja zamude pri plačilih, povezanih z najetimi posojili, s katerimi se financirajo posojila državam zunaj Evropske unije. V vsakem primeru se izpostavljenost kreditnemu tveganju ublaži z možnostjo črpanja z računov lastnih sredstev Komisije pri državah članicah in prekoračitve stanja na teh računih, če dolžnik ne bi zmogel v celoti vrniti dolgovanih zneskov. V ta namen lahko EU zahteva sredstva od držav članic, da izpolni pravno obveznost EU do svojih posojilodajalcev.

Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati smernice o izbiri nasprotnih strank. Tako lahko poslovna enota posluje le z upravičenimi bankami, ki imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

Izpostavljenost ESPJ kreditnemu tveganju se obvladuje z redno analizo sposobnosti posojilojemalcev, da izpolnjujejo obveznosti glede plačevanja obresti in odplačevanja glavnice. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje tudi s pridobitvijo zavarovanj s premoženjem ter državnih jamstev, jamstev podjetij in osebnih jamstev. Jamstva držav članic ali enakovrednih organov (npr. javnih ustanov) krijejo 61 % vseh neodplačanih posojil. Pri 30 % neodplačanih posojil gre za posojila, ki so bila odobrena bankam oziroma za katera jamčijo banke. Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati smernice o izbiri nasprotnih strank. Poslovna enota lahko posluje le z upravičenimi bankami, ki imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

Zakladnica

Večina zakladniških sredstev Komisije se v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 o virih lastnih sredstev hrani na računih, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov (lastna sredstva). Vsi taki računi so odprti pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic. Te institucije pomenijo najnižje kreditno tveganje (ali tveganje nasprotne stranke) za Komisijo, saj ima izpostavljenost do svojih držav članic. Za tisti del zakladniških sredstev Komisije, ki se hranijo pri poslovnih bankah za kritje izvrševanja plačil, se ti računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice za upravljanje denarnih sredstev. Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, sorazmerno s povprečnim zneskom dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledično je stanje vlog čez noč na teh računih stalno nizko (na splošno med 20 in 100 milijoni EUR, porazdeljenimi med več kot 20 računov), kar zagotavlja, da je izpostavljenost Komisije tveganju omejena. Te zneske je treba obravnavati ob upoštevanju skupnega stanja zakladnice, ki niha med 1 milijardo EUR in 35 milijardami EUR, in skupnega zneska plačil, izvršenih leta 2011, ki je presegal 128 milijard EUR.

Poleg tega se z namenom nadaljnjega zmanjšanja tveganja nasprotne stranke, ki mu je izpostavljena Komisija, za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice:

—	vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1). V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja ocena,

—

za poslovne banke, ki so bile izbrane posebej za pologe začasno plačanih glob (denarna sredstva z omejitvami), se prav tako praviloma zahteva minimalna dolgoročna kreditna bonitetna ocena AA pri eni bonitetni agenciji, pri poslabšanju ocene bank v tej skupini pa se uporabijo posebni ukrepi. Poleg tega je znesek, položen pri vsaki banki, omejen na določen odstotek njenih lastnih sredstev. Pri izračunu te omejitve se upošteva tudi znesek še neuveljavljenih jamstev, ki jih je Komisiji izdala zadevna institucija,

—

računi izločenih sredstev so odprti pri lokalnih bankah, ki so izbrane s poenostavljenim razpisnim postopkom. Zahteve v zvezi z oceno so odvisne od lokalnih okoliščin in se lahko precej razlikujejo med državami. Za omejitev izpostavljenosti tveganju se višina sredstev na teh računih ohranja na najnižji možni ravni (z upoštevanjem potreb poslovanja); računi se redno polnijo in uporabljene zgornje meje se pregledujejo na letni osnovi,

—

kreditne bonitetne ocene poslovnih bank, pri katerih ima Komisija račune, se pregledujejo vsaj enkrat na mesec, lahko pa tudi pogosteje, če in ko se pojavi potreba. Zaradi finančne krize so bili sprejeti ukrepi okrepljenega spremljanja in dnevni pregledi ocen poslovnih bank, ki so se izvajali v letu 2011.

Komisija ima znatne zneske jamstev, ki so jih izdale finančne institucije, tudi v zvezi z globami, ki jih je naložila družbam za kršitve pravil EU na področju konkurence (glej pojasnilo 2.11.1). Ta jamstva zagotovijo oglobljena podjetja namesto začasnega plačila globe. Strategija obvladovanja tveganja, ki se uporablja za sprejemanje takih jamstev, je bila pregledana v prvih mesecih leta 2012 in glede na trenutno finančno okolje v EU je bila opredeljena nova kombinacija zahtev v zvezi s kreditno bonitetno oceno in omejenih deležev na nasprotno stranko (sorazmernih z lastnimi sredstvi vsake nasprotne stranke). To Komisiji še naprej zagotavlja visoko kreditno kvaliteto. Skladnost še neuveljavljenih jamstev z veljavnimi sektorskimi zahtevami se redno pregleduje.

Začasno plačane globe: sklad BUFI

Zaradi naložb začasno plačanih glob je Komisija izpostavljena kreditnemu tveganju, kar je tveganje, da nasprotna stranka ne bo mogla v celoti plačati zneskov, ko ti zapadejo v plačilo. Najvišja koncentracija izpostavljenosti je do Francije in Nemčije, ki pomenita 62 % oz. 25 % skupne vrednosti portfelja.

Jamstveni sklad

V skladu s Sporazumom med EU in EIB o upravljanju Jamstvenega sklada morajo imeti vse medbančne naložbe minimalno bonitetno oceno Moody's P-1 ali njej enakovredno oceno. Na dan 31. decembra 2011 so bile vezane vloge (300 milijonov EUR) položene pri takih nasprotnih strankah (leta 2010: 124 milijonov EUR). Na dan 31. decembra 2011 sklad ni imel naložb v kratkoročne diskontirane vrednostne papirje. V istem obdobju lani je imel sklad naložbe v štiri kratkoročne finančne instrumente in vse take naložbe (69 milijonov EUR) so bile opravljene z nasprotnimi strankami, ki imajo minimalno bonitetno oceno Moody's P-1 ali njej enakovredno oceno. Vsi vrednostni papirji v portfelju za prodajo razpoložljivih naložb so skladni s smernicami za upravljanje.

8.6   LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Najemanje in dajanje posojil

Likvidnostno tveganje, ki izhaja iz najetih posojil, se v glavnem izravna z danimi posojili z enakovrednimi pogoji (vzajemni posli). Za posojila v okviru makrofinančne pomoči in posojila Euratom pomeni Jamstveni sklad likvidnostno rezervo (ali varnostno mrežo) pri neplačilu ali zamudah pri plačilu s strani posojilojemalcev. Za plačilnobilančna posojila je v Uredbi Sveta (ES) št. 431/2009 predviden postopek, ki daje dovolj časa za mobilizacijo sredstev iz računov lastnih sredstev Komisije pri državah članicah. Za EFSM je v Uredbi Sveta (EU) št. 407/2010 predviden podoben postopek.

Kar zadeva upravljanje sredstev in obveznosti ESPJ v likvidaciji, upravlja Komisija likvidnostne zahteve na podlagi napovedi izplačil, ki jo pridobi na podlagi posvetovanj s pristojnimi službami Komisije.

Zakladnica

Proračunska načela EU zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano leto vedno zadostujejo za izvrševanje vseh plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko leto. Države članice vsako leto plačajo prispevke v 12 mesečnih obrokih, vendar na plačila deloma vplivajo sezonski dejavniki. Zaradi zagotavljanja, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v danem mesecu, so vzpostavljeni postopki za redno napovedovanje denarnih sredstev in pod nekaterimi pogoji je mogoče lastna ali dodatna sredstva vnaprej vpoklicati od držav članic, če je to potrebno. Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja Komisije avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih Komisije dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

Jamstveni sklad

Sklad se upravlja po načelu, da morajo imeti sredstva zadostno stopnjo likvidnosti in možnost mobilizacije v zvezi z zadevnimi obveznostmi. Sklad mora ohranjati najmanj 100 milijonov EUR v portfelju z zapadlostjo v manj kot 12 mesecih in ta sredstva se naložijo v denarne instrumente. Te naložbe so na dan 31. decembra 2011 znašale skupaj 300 milijonov EUR. Poleg tega vsaj 20 % nominalne vrednosti sklada obsegajo denarni instrumenti, obveznice s fiksno obrestno mero s preostalo zapadlostjo do največ enega leta in obveznice s spremenljivo obrestno mero. Na dan 31. decembra 2011 je bil ta delež 45-odstoten.

9.   RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

9.1   POVEZANE STRANKE

Povezane stranke Komisije so drugi subjekti EU, ki so vključeni v konsolidacijo, in ključno vodstveno osebje teh subjektov. Posli med temi subjekti potekajo kot del običajnega poslovanja EU in zato v skladu z računovodskimi pravili EU niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju.

9.2   UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVENEGA OSEBJA

Za predstavitev podatkov v zvezi s posli povezanih strank, ki zadevajo ključno vodstveno osebje Evropske komisije, so take osebe tukaj prikazane v okviru petih kategorij:

Kategorija 1: predsedniki Sveta, Komisije in Sodišča

Kategorija 2: podpredsednik Komisije in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter drugi podpredsedniki Komisije

Kategorija 3: generalni sekretar Sveta, člani Komisije, sodniki in generalni pravobranilci Sodišča, predsednik in člani Splošnega sodišča, predsednik in člani Sodišča za uslužbence Evropske unije, evropski varuh človekovih pravic ter evropski nadzornik za varstvo podatkov

Kategorija 4: predsednik in člani Računskega sodišča

Kategorija 5: najvišji javni uslužbenci institucij in agencij

Povzetek njihovih upravičenosti je prikazan spodaj – dodatne informacije so na voljo v Uradnem listu Evropske unije (UL 187, 8.8.1967, Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 202/2005 z dne 18. januarja 2005 (UL L 33, 5.2.2005), in UL 268, 20.10.1977, Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1293/2004 z dne 30. aprila 2004 (UL L 243, 15.7.2004)). Dodatne informacije so na voljo tudi v kadrovskih predpisih, objavljenih na spletišču Europa – gre za uradni dokument z opisom pravic in obveznosti vseh uradnikov EU. Ključno vodstveno osebje ni prejelo preferenčnih posojil od EU.

FINANČNE UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVENEGA OSEBJA

v EUR
Upravičenost (na zaposlenega)	Kategorija 1	Kategorija 2	Kategorija 3	Kategorija 4	Kategorija 5
Osnovna plača (na mesec)	25 351,76	22 963,55 – 23 882,09	18 370,84 – 20 667,20	19 840,51 – 21 126,47	11 681,17 – 18 370,84
Dodatek za prebivanje/izselitveni dodatek	15 %	15 %	15 %	15 %	16 %
Družinski dodatki:
gospodinjski dodatek (v % plače)	2 % + 170,52	2 % + 170,52	2 % + 170,52	2 % + 170,52	2 % + 170,52
otroški dodatek	372,61	372,61	372,61	372,61	372,61
dodatek za predšolsko	91,02	91,02	91,02	91,02	91,02
izobraževanje ali	252,81	252,81	252,81	252,81	252,81
šolanje zunaj kraja zaposlitve	505,39	505,39	505,39	505,39	505,39
Dodatek za predsedujoče sodnike	/	/	500–810,74	/	/
Dodatek za reprezentančne stroške	1 418,07	0–911,38	500–607,71	/	/
Letni potni stroški	/	/	/	/	da
Nakazila v države članice:
dodatek za šolanje (7)	da	da	da	da	da
v % plače (7)	5 %	5 %	5 %	5 %	5 %
v % plače brez korekcijskega koeficienta	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %
Reprezentančni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	/	/
Začetek dela:
stroški nastanitve	50 703,52	45 927,10 – 47 764,18	36 741,68 – 41 334,40	39 681,02 – 42 252,94	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Prenehanje dela:
stroški selitve ob prenehanju zaposlitve	25 351,76	22 963,55 – 23 882,09	18 370,84 – 20 667,20	19 840,51 – 21 126,47	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
prehod (v % plače) (8)	40 %–65 %	40 %–65 %	40 %–65 %	40 %–65 %	/
zdravstveno zavarovanje	krito	krito	krito	krito	izbirno
Pokojnina (v % plače, pred davki)	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %	največ 70 %
Odbitki:
davek Unije	8 %–45 %	8 %–45 %	8 %–45 %	8 %–45 %	8 %–45 %
zdravstveno zavarovanje (v % plače)	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %
posebna dajatev na plačo	5,5 %	5,5 %	5,5 %	5,5 %	5,5 %
odbitek za pokojnino	/	/	/	/	11,6 %
Število oseb ob koncu leta	3	8	90	27	97

10.   DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne podpisa tega zaključnega računa računovodja Komisije razen informacij, ki so predstavljene v nadaljevanju, ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij in to je upoštevano v predstavljenih informacijah.

Dodatni zahtevki za finančno pomoč znotraj euroobmočja

Euroskupina je 25. junija 2012 prejela uradno vlogo španske vlade za finančno pomoč. 9. julija je dosegla politično soglasje o programu, s katerim naj bi Španiji pomagali pri dokapitalizaciji in prestrukturiranju njenih finančnih institucij. Prvo izplačilo bo mogoče, ko bo sprejet memorandum o soglasju. Finančno pomoč za dokapitalizacijo bo zagotovil evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF – European Financial Stability Facility), dokler ne bo na voljo evropski mehanizem za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS), ki bo prevzel njegovo nalogo.

Euroskupina je 27. junija prejela tudi zahtevek ciprskih organov za finančno pomoč od držav članic euroobmočja glede na izzive, s katerimi se spopada Ciper, zlasti zaradi stiske v bančnem sektorju in makroekonomskih neravnotežij. Na podlagi ocene finančnih potreb naj bi se finančna podpora euroobmočja zagotovila v okviru celovitega programa za prilagoditev. Sveženj finančne pomoči bosta zagotovila EFSF ali ESM na podlagi svojih instrumentov financiranja.

Za več informacij o EFSF in ESM, pa tudi o programih finančne pomoči EU glej pojasnilo 7.

11.   OBSEG KONSOLIDACIJE

11.1   SUBJEKTI, KI SO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

A.   NADZOROVANI SUBJEKTI

1.   Institucije in posvetovalni organi

Odbor regij

Svet Evropske unije

Sodišče Evropske unije

Evropska komisija

Evropsko računsko sodišče

Evropska služba za zunanje delovanje (9)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski parlament

Evropski svet

2.   Agencije EU

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Evropska agencija za varnost v letalstvu

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Evropska agencija za okolje

Evropska agencija za varnost hrane

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Evropska agencija za pomorsko varnost

Evropska agencija za zdravila

Evropska agencija za kemikalije

Fuzija za energijo (Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije)

Eurojust

Evropski inštitut za enakost spolov

Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (9)

Evropski bančni organ (10)

Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (10)

Agencija Evropske unije za temeljne pravice

Evropska agencija za varnost omrežij in informacij

Evropska fundacija za usposabljanje

Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije

Prevajalski center za organe Evropske unije

Nadzorni organ za evropski GNSS

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Evropska železniška agencija

Urad Skupnosti za rastlinske sorte

Evropska agencija za nadzor ribištva

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Evropska policijska akademija (CEPOL)

Evropski policijski urad (Europol)

Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike

Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje

Izvajalska agencija za raziskave

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (10)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (10)

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (10)

3.   Drugi nadzorovani subjekti

Evropska skupnost za premog in jeklo (v likvidaciji)

B.   SKUPNA PODJETJA

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER

Skupno podjetje SESAR

Skupno podjetje za GCV

Skupno podjetje Galileo v likvidaciji

Skupno podjetje IMI

C.   PRIDRUŽENI SUBJEKTI

Evropski investicijski sklad

Skupno podjetje Čisto nebo

Skupno podjetje ARTEMIS

Skupno podjetje ENIAC

11.2   SUBJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

Čeprav EU upravlja sredstva spodaj omenjenih subjektov, ti ne izpolnjujejo pogojev za konsolidacijo in zato niso vključeni v zaključni račun Evropske unije.

11.2.1    Evropski razvojni sklad (ERS)

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument zagotavljanja pomoči Evropske unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Ustanovitev Sklada je bila predvidena že z Rimsko pogodbo iz leta 1957, in sicer za zagotavljanje tehnične in finančne podpore, sprva namenjene le afriškim državam, s katerimi so nekatere države članice povezovale zgodovinske vezi.

ERS se ne financira iz proračuna Evropske unije, ampak z neposrednimi prispevki držav članic, ki so dogovorjeni na pogajanjih na medvladni ravni. Sredstva ERS upravljata Komisija in EIB. Vsak ERS je običajno sklenjen za približno pet let. Od sklenitve prve konvencije o partnerstvu leta 1964 so programski cikli ERS na splošno sledili ciklu sporazumov oziroma konvencij o partnerstvu.

ERS ureja posebna finančna uredba (UL L 78, 19.3.2008), ki predvideva predložitev posebnih računovodskih izkazov, ločeno od računovodskih izkazov EU. Zunanji nadzor nad zaključnim računom in upravljanjem sredstev ERS izvajata Računsko sodišče in Parlament. V informativne namene sta prikazani bilanca stanja in izkaz poslovnega izida 8., 9. in 10. ERS:

Bilanca stanja - 8., 9. in 10. ERS

v mio. EUR
	31.12.2011	31.12.2010
NEKRATKOROČNA SREDSTVA	380	353
KRATKOROČNA SREDSTVA	2 510	2 151
Sredstva skupaj	2 890	2 504
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	(1 033)	(1 046)
Obveznosti skupaj	(1 033)	(1 046)
Čista sredstva	1 857	1 458
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada	26 979	23 879
Druge rezerve	2 252	2 252
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let	(24 674)	(21 908)
Poslovni izid za zadevno leto	(2 700)	(2 765)
Čista sredstva	1 857	1 458

Izkaz poslovnega izida - 8., 9. in 10. ERS

v mio. EUR
	2011	2010
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	99	140
ODHODKI IZ POSLOVANJA	(2 778)	(3 000)
PRIMANJKLJAJ IZ POSLOVANJA	(2 679)	(2 860)
FINANCIRANJE	(21)	95
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(2 700)	(2 765)

11.2.2    Sistem zdravstvenega zavarovanja

Sistem zdravstvenega zavarovanja je sistem, ki zagotavlja zdravstveno zavarovanje za osebje različnih organov Evropske unije. Sredstva tega sistema so lastno premoženje sistema in jih Evropska unija ne nadzoruje, čeprav finančna sredstva sistema upravlja Komisija. Sistem se financira s prispevki članov sistema (osebje) in delodajalcev (institucije/agencije/organi). Vsi presežki ostanejo znotraj sistema.

Sistem sestavljajo štirje ločeni sistemi – glavni sistem, ki krije osebje institucij in agencij Evropske unije, ter trije manjši sistemi, ki krijejo osebje Evropske univerze v Firencah, osebje evropskih šol in osebje zunaj EU, kot je na primer osebje v delegacijah EU. Na dan 31. decembra 2011 so skupna sredstva sistema znašala 294 milijonov EUR (leta 2010: 286 milijonov EUR).

11.2.3    Jamstveni sklad za udeležence

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP), se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence.

Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje finančnih tveganj, ki so jim izpostavljeni EU in udeleženci pri izvajanju posrednih ukrepov 7. OP, saj njegov kapital in obresti pomenijo jamstvo za dobro izvedbo ukrepov. Vsi udeleženci posrednih ukrepov v obliki subvencije prispevajo 5 % skupnega prispevka EU v kapital Jamstvenega sklada za udeležence za čas trajanja ukrepa. Udeleženci so tako lastniki Jamstvenega sklada za udeležence, EU (ki jo zastopa Komisija) pa deluje kot njihova pooblaščenka. Ob koncu posrednega ukrepa se udeležencem v celoti povrne njihov prispevek v kapital, razen kadar ima Jamstveni sklad za udeležence izgubo zaradi upravičencev, ki ne izpolnjujejo obveznosti – v tem primeru se udeležencem povrne najmanj 80 % njihovega prispevka. Jamstveni sklad za udeležence torej jamči za finančne interese EU in tudi udeležencev.

Sredstva Jamstvenega sklada za udeležence so na dan 31. decembra 2011 znašala skupaj 1 171 milijonov EUR (leta 2010: 879 milijonov EUR). So lastno premoženje sklada in jih Evropska unija ne nadzoruje, čeprav finančna sredstva sklada upravlja Komisija.

DEL II

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna in pojasnila

KAZALO

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna:

1.	Realizacija propračuna EU

2.	Primerjava proračunskih napovedi in dejanskih zneskov

Prihodki:

3.	Povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov

Odhodki:

4.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

5.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po razdelkih finančnega okvira

6.	Izvrševanje odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

7.	Gibanje neporavnanih obveznosti po razdelkih finančnega okvira

8.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka in po razdelkih finančnega okvira

9.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po področjih

10.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po področjih

11.	Izvrševanje odobritev plačil po proračunskih področjih

12.	Gibanje neporavnanih obveznosti po področjih

13.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka in po področjih

Institucije:

14.	Povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov po institucijah

15.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po institucijah

Agencije:

16.	Prihodki agencij: proračunske napovedi, upravičenosti in prejeti zneski

17.	Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil po agencijah

18.	Proračunska realizacija, vključno z agencijami

Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna:

1.	Proračunska načela, struktura in odobritve

2.	Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA  (11)

REZULTAT IZVRŠEVANJA PRORAČUNA EU

1:   REALIZACIJA PRORAČUNA EU

v mio. EUR
EVROPSKA UNIJA	2011	2010
Prihodki za zadevno proračunsko leto	130 000	127 795
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto	(128 043)	(121 213)
Odobritve plačil, prenesene v leto N+1	(1 019)	(2 797)
Razveljavljene neporabljene odobritve plačil, prenesene iz leta N–1	457	741
Tečajne razlike za zadevno leto	97	23
Proračunska realizacija  (12)	1 492	4 549

Proračunski presežek Evropske unije se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

2.   PRIMERJAVA PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV

PRIHODKI

v mio. EUR
Naslov	Prvotni proračun	Končni proračun	Ugotovljene upravičenosti	Prihodki	Razlika končno-dejansko	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	1	2	3	4	5 = 2 – 4	6 = 4/2	7 = 3 – 4
1. Lastna sredstva	125 106	118 289	118 193	118 164	125	99,89 %	29
3. Presežki, neporabljena sredstva in popravki	0	6 354	6 472	6 370	(16)	100,25 %	102
4. Prihodki iz naslova zaposlenih v institucijah in drugih organih Unije	1 182	1 182	1 213	1 207	(25)	102,12 %	6
5. Prihodki iz upravnega poslovanja institucij	56	56	609	587	(531)	1 048,48 %	22
6. Prispevki in nadomestila v zvezi s sporazumi in programi Unije/Skupnosti	30	82	2 745	2 454	(2 372)	2 993,28 %	291
7. Zamudne obresti in globe	123	733	13 943	1 183	(450)	161,37 %	12 761
8. Najemanje in dajanje posojil	0	0	159	1	0		159
9. Razni prihodki	30	30	44	34	(4)	111,86 %	11
Skupaj	126 527	126 727	143 380	130 000	(3 273)	102,58 %	13 380

ODHODKI – PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	Prvotni proračun	Končni proračun (13)	Izvedena plačila	Razlika končno-dejansko	V %	Prenesene odobritve	Odobritve, ki se razveljavijo
	1	2	3	4 = 2 – 3	5 = 3/2	6	7 = 2 – 3 – 6
1. Trajnostna rast	53 280	56 982	54 732	2 251	96,05 %	2 051	199
2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	56 379	58 887	57 374	1 513	97,43 %	1 416	97
3. Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 459	2 008	1 827	181	91,00 %	144	37
4. EU kot globalni akter	7 238	7 366	7 102	264	96,42 %	145	118
5. Uprava	8 172	9 716	8 359	1 357	86,03 %	1 012	345
6. Nadomestila
Skupaj	126 527	134 960	129 395	5 565	95,88 %	4 768	797

ODHODKI – PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje	Prvotni proračun	Končni proračun (14)	izvedena plačila	Razlika končno-dejansko	V %	Prenesene odobritve	Odobritve, ki se razveljavijo
	1	2	3	4 = 2 – 3	5 = 3/2	6	7 = 2 – 3 – 6
01 Gospodarske in finančne zadeve	341	443	389	54	87,76 %	9	46
02 Podjetništvo	1 210	1 485	1 336	149	89,99 %	123	25
03 Konkurenca	93	104	94	10	90,73 %	9	1
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	9 163	10 498	10 392	106	98,99 %	75	30
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	55 269	57 784	56 342	1 442	97,50 %	1 406	35
06 Mobilnost in promet	1 142	1 217	1 114	103	91,53 %	77	26
07 Okolje in podnebni ukrepi	390	379	332	47	87,54 %	24	23
08 Raziskave	4 117	5 476	4 604	872	84,08 %	861	10
09 Informacijska družba in mediji	1 334	1 741	1 489	252	85,51 %	250	2
10 Neposredne raziskave	396	832	441	391	53,01 %	384	6
11 Pomorske zadeve in ribištvo	771	812	772	40	95,08 %	5	35
12 Notranji trg	93	104	95	9	91,52 %	8	1
13 Regionalna politika	33 317	33 052	32 995	57	99,83 %	51	5
14 Obdavčenje in carinska unija	115	133	123	10	92,20 %	9	1
15 Izobraževanje in kultura	1 996	2 725	2 414	310	88,62 %	305	5
16 Komuniciranje	253	279	259	21	92,61 %	17	4
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	596	659	623	37	94,40 %	27	10
18 Območje svobode, varnosti in pravice	885	1 014	944	70	93,10 %	40	30
19 Zunanji odnosi	3 385	3 462	3 313	148	95,72 %	66	82
20 Trgovina	104	113	104	8	92,51 %	8	1
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 480	1 583	1 513	71	95,54 %	43	27
22 Širitev	1 013	970	928	42	95,63 %	38	4
23 Humanitarna pomoč	839	1 090	1 068	22	97,96 %	10	12
24 Boj proti goljufijam	75	83	71	12	85,96 %	7	4
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	191	221	197	24	89,07 %	21	4
26 Upravna služba Komisije	1 017	1 274	1 063	211	83,45 %	196	15
27 Proračun	69	73	60	13	82,01 %	12	1
28 Revizija	11	13	12	1	91,58 %	1	0
29 Statistika	124	159	134	25	84,26 %	19	6
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 278	1 273	1 257	16	98,75 %	0	16
31 Jezikovne službe	393	501	442	60	88,11 %	56	3
32 Energetika	1 535	1 087	963	123	88,63 %	44	79
40 Rezerve	100	0	0	0	0,00 %	0	0
90 Druge institucije	3 428	4 321	3 512	809	81,27 %	565	245
Skupaj	126 527	134 960	129 395	5 565	95,88 %	4 768	797

3.   POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV

v mio. EUR
Naslov	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	prenesene	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
1. Lastna sredstva	125 106	118 289	118 111	81	118 193	118 121	43	118 164	99,89 %	29
3. Presežki, neporabljena sredstva in popravki	0	6 354	6 308	164	6 472	6 308	62	6 370	100,25 %	102
4. Prihodki iz naslova zaposlenih v institucijah in drugih organih EU	1 182	1 182	1 206	7	1 213	1 201	6	1 207	102,12 %	6
5. Prihodki iz upravnega poslovanja institucij	56	56	591	18	609	573	14	587	1 048,48 %	22
6. Prispevki in nadomestila v zvezi s sporazumi in programi Skupnosti	30	82	2 470	275	2 745	2 313	141	2 454	2 993,28 %	291
7. Zamudne obresti in globe	123	733	50	13 893	13 943	(172)	1 355	1 183	161,37 %	12 761
8. Najemanje in dajanje posojil	0	0	37	122	159	1	0	1	195,64 %	159
9. Razni prihodki	30	30	34	10	44	30	4	34	111,86 %	11
Skupaj	126 527	126 727	128 808	14 572	143 380	128 374	1 626	130 000	102,58 %	13 380

Podrobni podatki za naslov 1:   Lastna sredstva

Poglavje	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	prenesene	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
11. Prelevmani na sladkor	123	123	132	0	132	132	0	132	106,75 %	0
12. Carine	16 654	16 544	16 593	81	16 675	16 603	43	16 646	100,62 %	29
13. DDV	13 787	14 126	14 077	0	14 077	14 077	0	14 077	99,65 %	0
14. BND	94 542	87 497	87 259	0	87 259	87 259	0	87 259	99,73 %	0
15. Popravek proračunskih neravnovesij	0	0	52	0	52	52	0	52		0
16. Zmanjšanje prispevka iz naslova BND za NL in S	0	0	(1)	0	(1)	(1)	0	(1)		0
Skupaj	125 106	118 289	118 111	81	118 193	118 121	43	118 164	99,89 %	29

Podrobni podatki za naslov 3:   Presežki, neporabljena sredstva in popravki

Poglavje	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	prenesene	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
30. Presežek iz prejšnjega leta	0	4 539	4 539	0	4 539	4 539	0	4 539	100,00 %	0
31. Saldi DDV	0	673	680	37	717	680	14	694	103,11 %	23
32. Saldi BND	0	1 142	1 135	128	1 263	1 135	48	1 183	103,64 %	80
34. Popravek za neudeležbo na področju PNZ	0	0	0	0	0	0	0	0		0
35. Popravek za Združeno kraljestvo – popravki	0	0	(46)	0	(46)	(46)	0	(46)		0
Skupaj	0	6 354	6 308	164	6 472	6 308	62	6 370	100,25 %	102

4.   RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
	Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
Razdelek finančnega okvira	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve in SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve in SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj
	1	2	3	4	5 = 3 + 4	6 = 1 + 2 + 5	7	8	9	10	11 = 9 + 10	12 = 7 + 8 + 11
1 Trajnostna rast	64 501	3	182	2 308	2 490	66 995	53 280	714	281	2 707	2 989	56 982
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	58 659	0	2	2 680	2 682	61 341	56 379	(585)	419	2 675	3 093	58 887
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 822	276	24	169	193	2 291	1 459	255	98	196	294	2 008
4 EU kot globalni akter	8 754	5	42	287	329	9 088	7 238	(184)	38	274	313	7 366
5 Uprava	8 173	0	9	785	794	8 967	8 172	1	745	799	1 544	9 716
6 Nadomestila
Skupaj	141 909	284	259	6 228	6 488	148 681	126 527	200	1 582	6 651	8 233	134 960

5.   IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Prenesene odobritve				Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi sklepa	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	%
	1	2	3	4	5 = 2 + 3 + 4	6 = 5/1	7	8	9 = 7 + 8	10 = 9/1	11	12	13	14 = 11 + 12 + 13	15 = 14/1
1 Trajnostna rast	66 995	64 065	182	991	65 238	97,38 %	1 317	36	1 353	2,02 %	403	0	0	404	0,60 %
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	61 341	58 577	2	1 328	59 907	97,66 %	1 352	23	1 375	2,24 %	59	0	0	59	0,10 %
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	2 291	2 048	24	92	2 165	94,50 %	76	41	117	5,12 %	9	0	0	9	0,38 %
4 EU kot globalni akter	9 088	8 572	42	194	8 808	96,91 %	94	178	272	2,99 %	8	0	0	8	0,09 %
5 Uprava	8 967	7 941	9	504	8 454	94,28 %	281	22	303	3,38 %	210	0	0	210	2,34 %
6 Nadomestila
Skupaj	148 681	141 204	259	3 108	144 572	97,24 %	3 120	301	3 420	2,30 %	689	0	0	689	0,46 %

6.   IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Prenesene odobritve					Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi sklepa	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	%
	1	2	3	4	5 = 2 + 3 + 4	6 = 5/1	7	8	9	10 = 7 + 8 + 9	11 = 10/1	12	13	14	15 = 12 + 13 + 14	16 = 15/1
1 Trajnostna rast	56 982	53 658	235	839	54 732	96,05 %	131	53	1 868	2 051	3,60 %	153	47	0	199	0,35 %
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	58 887	55 646	391	1 337	57 374	97,43 %	32	46	1 338	1 416	2,40 %	70	27	0	97	0,16 %
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	2 008	1 636	92	99	1 827	91,00 %	9	38	97	144	7,17 %	31	6	0	37	1,83 %
4 EU kot globalni akter	7 366	6 902	19	181	7 102	96,42 %	27	25	93	145	1,97 %	99	19	0	118	1,61 %
5 Uprava	9 716	7 304	614	442	8 359	86,03 %	637	22	352	1 012	10,41 %	209	131	5	345	3,55 %
6 Nadomestila
Skupaj	134 960	125 145	1 352	2 898	129 395	95,88 %	835	185	3 748	4 768	3,53 %	562	230	5	797	0,59 %

7.   GIBANJE NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
	Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta				Obveznosti za zadevno leto
Razdelek finančnega okvira	obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta	sprostitev/revalorizacija/razveljavitev obveznosti	plačila	neporavnane obveznosti ob koncu leta	prevzete obveznosti v letu	plačila	razveljavitev obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti	neporavnane obveznosti ob koncu leta	Neporavnane obveznosti ob koncu leta skupaj
1 Trajnostna rast	150 467	(1 262)	(48 945)	100 259	65 238	(5 786)	(3)	59 448	159 707
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	22 963	(193)	(11 687)	11 083	59 907	(45 687)	0	14 220	25 302
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 911	(118)	(555)	1 237	2 165	(1 272)	0	893	2 130
4 EU kot globalni akter	18 332	(469)	(4 740)	13 123	8 808	(2 363)	(1)	6 444	19 567
5 Uprava	722	(77)	(631)	14	8 454	(7 728)	(4)	722	737
6 Nadomestila
Skupaj	194 395	(2 120)	(66 559)	125 717	144 572	(62 836)	(9)	81 727	207 443

8.   RAZČLENITEV NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA IN PO RAZDELKIH FINANČNEGA OKVIRA

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	<2005	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011	Skupaj
1 Trajnostna rast	820	998	10 089	984	7 997	29 501	49 870	59 448	159 707
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	42	32	928	91	180	1 237	8 573	14 220	25 302
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	16	14	21	80	172	401	534	893	2 130
4 EU kot globalni akter	783	357	986	1 093	2 097	3 180	4 627	6 444	19 567
5 Uprava	0	0	0	0	0	0	14	722	737
Skupaj	1 661	1 401	12 024	2 247	10 446	34 319	63 618	81 727	207 443

9.   RAZČLENITEV IN SPREMEMBE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje	Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve/SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve/SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj
	1	2	3	4	5 = 3 + 4	6 = 1 + 2 + 5	7	8	9	10	11 = 9 + 10	12 = 7 + 8 + 11
01 Gospodarske in finančne zadeve	524	(122)	0	13	13	416	341	26	54	22	76	443
02 Podjetništvo	1 056	(1)	0	119	119	1 174	1 210	95	33	146	180	1 485
03 Konkurenca	93	(2)	0	5	5	96	93	(2)	8	5	13	104
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	11 398	255	19	16	35	11 689	9 163	1 283	36	15	51	10 498
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	57 292	0	0	2 667	2 667	59 960	55 269	(510)	357	2 667	3 024	57 784
06 Mobilnost in promet	1 547	1	0	115	115	1 663	1 142	(110)	66	119	185	1 217
07 Okolje in podnebni ukrepi	471	0	0	21	21	492	390	(44)	17	16	33	379
08 Raziskave	5 335	0	0	849	849	6 184	4 117	130	29	1 199	1 228	5 476
09 Informacijska družba in mediji	1 539	(3)	0	248	248	1 784	1 334	101	17	289	305	1 741
10 Neposredne raziskave	395	0	0	484	484	879	396	(7)	39	403	443	832
11 Pomorske zadeve in ribištvo	1 001	23	2	2	4	1 028	771	0	38	2	40	812
12 Notranji trg	95	2	0	3	3	100	93	2	6	3	9	104
13 Regionalna politika	40 383	141	21	4	25	40 549	33 317	(346)	77	4	81	33 052
14 Obdavčenje in carinska unija	142	(3)	0	4	4	143	115	6	8	4	12	133
15 Izobraževanje in kultura	2 429	(6)	0	514	514	2 937	1 996	145	20	563	583	2 725
16 Komuniciranje	273	1	0	6	6	280	253	8	13	5	18	279
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	692	(23)	0	36	36	705	596	(8)	35	36	71	659
18 Območje svobode, varnosti in pravice	1 210	42	24	62	86	1 339	885	24	31	75	106	1 014
19 Zunanji odnosi	4 315	45	31	118	149	4 508	3 385	(75)	43	109	152	3 462
20 Trgovina	105	0	0	3	3	109	104	0	5	3	8	113
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 542	81	6	121	127	1 749	1 480	(47)	31	119	150	1 583
22 Širitev	1 123	(5)	0	44	44	1 163	1 013	(94)	7	44	52	970
23 Humanitarna pomoč	878	256	0	14	14	1 149	839	234	5	12	17	1 090
24 Boj proti goljufijam	82	0	0	0	0	81	75	1	7	0	7	83
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	191	2	0	10	10	203	191	2	18	10	28	221
26 Upravna služba Komisije	1 019	4	0	108	108	1 131	1 017	10	134	112	246	1 274
27 Proračun	69	(12)	0	6	6	64	69	(12)	8	6	15	73
28 Revizija	11	0	0	1	1	12	11	0	1	1	2	13
29 Statistika	145	(5)	0	17	17	157	124	10	7	18	25	159
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 278	(5)	0	0	0	1 273	1 278	(5)	0	0	0	1 273
31 Jezikovne službe	393	(2)	0	83	83	474	393	(2)	28	83	110	501
32 Energetika	700	1	146	42	188	889	1 535	(518)	15	54	70	1 087
40 Rezerve	754	(383)	0	0	0	371	100	(100)	0	0	0	0
90 Druge institucije	3 428	0	9	493	502	3 930	3 428	0	388	504	893	4 321
Skupaj	141 909	284	259	6 228	6 488	148 681	126 527	200	1 582	6 651	8 233	134 960

10.   IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Prenesene odobritve				Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi sklepa	skupaj	v %	iz prorač. odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %
	1	2	3	4	5 = 2 + 3 + 4	6 = 5/1	7	8	9 = 7 + 8	10 = 9/1	11	12	13	14 = 11 + 12 + 13	15 = 14/1
01 Gospodarske in finančne zadeve	416	403	0	11	414	99,55 %	2	0	2	0,41 %	0	0	0	0	0,05 %
02 Podjetništvo	1 174	1 053	0	61	1 113	94,87 %	58	0	58	4,94 %	2	0	0	2	0,19 %
03 Konkurenca	96	91	0	3	94	97,65 %	2	0	2	2,28 %	0	0	0	0	0,07 %
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	11 689	11 612	19	7	11 638	99,57 %	9	34	42	0,36 %	8	0	0	8	0,07 %
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	59 960	57 257	0	1 322	58 579	97,70 %	1 345	0	1 345	2,24 %	36	0	0	36	0,06 %
06 Mobilnost in promet	1 663	1 545	0	64	1 609	96,79 %	51	0	51	3,08 %	2	0	0	2	0,12 %
07 Okolje in podnebni ukrepi	492	466	0	11	478	97,08 %	10	0	10	2,02 %	4	0	0	4	0,90 %
08 Raziskave	6 184	5 334	0	396	5 730	92,67 %	453	0	453	7,33 %	0	0	0	0	0,01 %
09 Informacijska družba in mediji	1 784	1 535	0	102	1 637	91,75 %	146	0	146	8,21 %	1	0	0	1	0,04 %
10 Neposredne raziskave	879	395	0	79	474	53,90 %	405	0	405	46,09 %	0	0	0	0	0,01 %
11 Pomorske zadeve in ribištvo	1 028	996	2	1	999	97,13 %	1	23	24	2,35 %	5	0	0	5	0,51 %
12 Notranji trg	100	96	0	2	98	98,21 %	1	0	1	1,47 %	0	0	0	0	0,32 %
13 Regionalna politika	40 549	40 472	21	2	40 495	99,87 %	2	40	41	0,10 %	12	0	0	12	0,03 %
14 Obdavčenje in carinska unija	143	139	0	2	141	98,01 %	3	0	3	1,78 %	0	0	0	0	0,21 %
15 Izobraževanje in kultura	2 937	2 422	0	297	2 720	92,58 %	217	0	217	7,40 %	0	0	0	0	0,02 %
16 Komuniciranje	280	271	0	3	274	97,71 %	3	0	3	0,96 %	4	0	0	4	1,32 %
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	705	653	0	21	674	95,61 %	15	0	15	2,12 %	16	0	0	16	2,27 %
18 Svoboda, varnost in pravica	1 339	1 244	24	40	1 308	97,74 %	22	3	25	1,86 %	5	0	0	5	0,40 %
19 Zunanji odnosi	4 508	4 312	31	72	4 415	97,93 %	46	44	90	2,00 %	3	0	0	3	0,07 %
20 Trgovina	109	105	0	2	106	98,01 %	1	0	1	1,22 %	1	0	0	1	0,77 %
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 749	1 495	6	111	1 612	92,16 %	10	127	136	7,80 %	1	0	0	1	0,04 %
22 Širitev	1 163	1 110	0	9	1 119	96,29 %	35	8	43	3,70 %	0	0	0	0	0,01 %
23 Humanitarna pomoč	1 149	1 131	0	8	1 139	99,19 %	6	0	6	0,55 %	3	0	0	3	0,26 %
24 Boj proti goljufijam	81	77	0	0	77	95,16 %	0	0	0	0,02 %	4	0	0	4	4,82 %
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	203	193	0	5	198	97,72 %	4	0	4	2,09 %	0	0	0	0	0,20 %
26 Upravna služba Komisije	1 131	1 020	0	61	1 081	95,61 %	47	0	47	4,16 %	3	0	0	3	0,23 %
27 Proračun	64	57	0	4	61	94,91 %	3	0	3	4,17 %	1	0	0	1	0,92 %
28 Revizija	12	11	0	0	12	96,94 %	0	0	0	2,74 %	0	0	0	0	0,32 %
29 Statistika	157	137	0	9	146	93,06 %	7	0	7	4,58 %	4	0	0	4	2,37 %
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 273	1 257	0	0	1 257	98,75 %	0	0	0	0,00 %	16	0	0	16	1,25 %
31 Jezikovne službe	474	390	0	50	440	92,98 %	33	0	33	6,89 %	1	0	0	1	0,13 %
32 Energetika	889	698	146	16	860	96,75 %	26	0	26	2,96 %	3	0	0	3	0,29 %
40 Rezerve	371	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0,00 %	371	0	0	371	100,00 %
90 Druge institucije	3 930	3 225	9	336	3 570	90,83 %	156	22	178	4,53 %	182	0	0	182	4,64 %
Skupaj	148 681	141 204	259	3 108	144 572	97,24 %	3 120	301	3 420	2,30 %	689	0	0	689	0,46 %

11.   IZVRŠEVANJE ODOBRITEV PLAČIL PO PRORAČUNSKIH PODROČJIH

v mio. EUR
Področje	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Prenesene odobritve					Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi sklepa	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %
	1	2	3	4	5 = 2 + 3 + 4	6 = 5/1	7	8	9	10 = 7 + 8 + 9	11 = 10/1	12	13	14	15 = 12 + 13 + 14	16 = 15/1
01 Gospodarske in finančne zadeve	443	330	40	20	389	87,76 %	6	0	2	9	1,92 %	31	14	0	46	10,32 %
02 Podjetništvo	1 485	1 271	22	43	1 336	89,99 %	20	0	103	123	8,29 %	14	12	0	25	1,71 %
03 Konkurenca	104	85	7	2	94	90,73 %	6	0	3	9	8,53 %	0	1	0	1	0,74 %
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	10 498	10 354	32	7	10 392	98,99 %	17	50	8	75	0,72 %	26	4	0	30	0,29 %
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	57 784	54 663	349	1 330	56 342	97,50 %	25	45	1 337	1 406	2,43 %	27	8	0	35	0,06 %
06 Mobilnost in promet	1 217	1 001	64	48	1 114	91,53 %	6	0	71	77	6,33 %	25	1	0	26	2,15 %
07 Okolje in podnebni ukrepi	379	307	14	10	332	87,54 %	18	0	6	24	6,33 %	21	2	0	23	6,13 %
08 Raziskave	5 476	4 217	23	364	4 604	84,08 %	26	0	835	861	15,73 %	4	7	0	10	0,19 %
09 Informacijska družba in mediji	1 741	1 422	15	52	1 489	85,51 %	13	0	236	250	14,35 %	1	2	0	2	0,14 %
10 Neposredne raziskave	832	343	35	63	441	53,01 %	44	0	341	384	46,22 %	2	4	0	6	0,77 %
11 Pomorske zadeve in ribištvo	812	750	21	1	772	95,08 %	3	1	1	5	0,64 %	18	17	0	35	4,28 %
12 Notranji trg	104	89	5	1	95	91,52 %	6	0	2	8	7,56 %	0	1	0	1	0,92 %
13 Regionalna politika	33 052	32 917	76	2	32 995	99,83 %	11	38	2	51	0,16 %	4	1	0	5	0,02 %
14 Obdavčenje in carinska unija	133	114	7	1	123	92,20 %	7	0	3	9	7,03 %	0	1	0	1	0,77 %
15 Izobraževanje in kultura	2 725	2 126	15	273	2 414	88,62 %	15	0	290	305	11,21 %	0	5	0	5	0,18 %
16 Komuniciranje	279	246	11	2	259	92,61 %	14	0	3	17	6,09 %	2	2	0	4	1,30 %
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	659	572	31	20	623	94,40 %	11	0	16	27	4,07 %	5	5	0	10	1,53 %
18 Svoboda, varnost in pravica	1 014	876	25	43	944	93,10 %	8	0	31	40	3,95 %	24	6	0	30	2,95 %
19 Zunanji odnosi	3 462	3 243	12	59	3 313	95,72 %	10	6	50	66	1,91 %	51	32	0	82	2,37 %
20 Trgovina	113	99	4	1	104	92,51 %	4	2	2	8	6,69 %	0	1	0	1	0,80 %
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 583	1 393	11	108	1 513	95,54 %	16	17	11	43	2,73 %	7	20	0	27	1,74 %
22 Širitev	970	914	3	10	928	95,63 %	4	0	34	38	3,95 %	0	4	0	4	0,43 %
23 Humanitarna pomoč	1 090	1 054	5	9	1 068	97,96 %	6	0	3	10	0,90 %	12	0	0	12	1,14 %
24 Boj proti goljufijam	83	66	5	0	71	85,96 %	6	1	0	7	8,93 %	3	2	0	4	5,11 %
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	221	178	15	4	197	89,07 %	15	0	5	21	9,28 %	0	3	0	4	1,65 %
26 Upravna služba Komisije	1 274	893	122	47	1 063	83,45 %	130	2	65	196	15,37 %	3	12	0	15	1,18 %
27 Proračun	73	49	8	3	60	82,01 %	8	0	4	12	16,29 %	1	1	0	1	1,71 %
28 Revizija	13	11	1	0	12	91,58 %	1	0	0	1	7,29 %	0	0	0	0	1,13 %
29 Statistika	159	125	5	4	134	84,26 %	5	0	14	19	12,19 %	4	2	0	6	3,55 %
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 273	1 257	0	0	1 257	98,75 %	0	0	0	0	0,00 %	16	0	0	16	1,25 %
31 Jezikovne službe	501	373	25	43	442	88,11 %	17	0	39	56	11,23 %	1	3	0	3	0,67 %
32 Energetika	1 087	934	14	16	963	88,63 %	6	0	39	44	4,08 %	78	2	0	79	7,28 %
40 Rezerve	0	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %
90 Druge institucije	4 321	2 873	330	308	3 512	81,27 %	351	22	192	565	13,07 %	182	58	5	245	5,66 %
Skupaj	134 960	125 145	1 352	2 898	129 395	95,88 %	835	185	3 748	4 768	3,53 %	562	230	5	797	0,59 %

12.   GIBANJE NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje	Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta				Obveznosti za zadevno leto				neporavnane obveznosti ob koncu leta skupaj
	obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta	sprostitev/revalorizacija/razveljavitev obveznosti	plačila	neporavnane obveznosti ob koncu leta	prevzete obveznosti v letu	plačila	razveljavitev obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti	neporavnane obveznosti ob koncu leta
01 Gospodarske in finančne zadeve	581	(24)	(175)	382	414	(214)	0	200	582
02 Podjetništvo	2 414	(36)	(963)	1 415	1 113	(373)	0	740	2 155
03 Konkurenca	8	(1)	(7)	0	94	(87)	0	7	7
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	28 673	(250)	(9 999)	18 424	11 638	(394)	0	11 245	29 669
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	20 197	(76)	(10 833)	9 288	58 579	(45 509)	0	13 070	22 358
06 Mobilnost in promet	2 468	(154)	(894)	1 420	1 609	(220)	0	1 389	2 809
07 Okolje in podnebni ukrepi	783	(30)	(199)	554	478	(133)	0	344	898
08 Raziskave	8 222	(147)	(2 910)	5 165	5 730	(1 694)	(2)	4 035	9 200
09 Informacijska družba in mediji	2 157	(35)	(767)	1 355	1 637	(722)	0	914	2 269
10 Neposredne raziskave	163	(12)	(93)	58	474	(348)	0	125	184
11 Pomorske zadeve in ribištvo	1 877	(42)	(521)	1 314	999	(251)	0	748	2 062
12 Notranji trg	20	(1)	(16)	3	98	(80)	0	19	22
13 Regionalna politika	101 474	(561)	(31 994)	68 919	40 495	(1 001)	0	39 494	108 413
14 Obdavčenje in carinska unija	76	(2)	(51)	22	141	(71)	0	69	92
15 Izobraževanje in kultura	1 698	(82)	(707)	909	2 720	(1 708)	0	1 012	1 921
16 Komuniciranje	123	(16)	(83)	24	274	(176)	0	98	122
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	724	(58)	(312)	355	674	(311)	0	363	718
18 Svoboda, varnost in pravica	1 282	(51)	(267)	964	1 308	(678)	0	631	1 595
19 Zunanji odnosi	9 380	(249)	(2 229)	6 901	4 415	(1 085)	0	3 330	10 232
20 Trgovina	19	(1)	(12)	6	106	(93)	0	13	20
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	3 276	(94)	(971)	2 211	1 612	(542)	0	1 070	3 281
22 Širitev	2 766	(93)	(766)	1 907	1 119	(162)	0	957	2 864
23 Humanitarna pomoč	621	(24)	(369)	229	1 139	(699)	0	441	670
24 Boj proti goljufijam	32	(4)	(16)	12	77	(56)	0	22	34
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	20	(3)	(17)	1	198	(180)	0	18	19
26 Upravna služba Komisije	179	(14)	(156)	10	1 081	(907)	0	174	184
27 Proračun	8	(1)	(8)	0	61	(52)	0	9	9
28 Revizija	1	0	(1)	0	12	(11)	0	1	1
29 Statistika	108	(5)	(50)	53	146	(84)	0	62	115
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	0	0	0	0	1 257	(1 257)	0	0	0
31 Jezikovne službe	28	(3)	(25)	0	440	(417)	0	24	24
32 Energetika	4 672	(47)	(820)	3 805	860	(143)	0	717	4 522
90 Druge institucije	344	(2)	(330)	12	3 570	(3 181)	(3)	385	397
Skupaj	194 395	(2 120)	(66 559)	125 717	144 572	(62 836)	(9)	81 727	207 443

13.   RAZČLENITEV NEPORAVNANIH OBVEZNOSTI PO LETIH NASTANKA IN PO PODROČJIH

v mio. EUR
Področje	<2005	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011	Skupaj
01 Gospodarske in finančne zadeve	0	11	43	10	5	113	200	200	582
02 Podjetništvo	9	9	10	27	179	222	959	740	2 155
03 Konkurenca	0	0	0	0	0	0	0	7	7
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	109	333	2 029	62	984	5 209	9 697	11 245	29 669
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	6	1	631	0	30	828	7 790	13 070	22 358
06 Mobilnost in promet	24	21	45	161	152	400	618	1 389	2 809
07 Okolje in podnebni ukrepi	3	13	23	78	111	156	172	344	898
08 Raziskave	157	96	204	370	736	1 413	2 189	4 035	9 200
09 Informacijska družba in mediji	12	13	20	75	196	363	676	914	2 269
10 Neposredne raziskave	0	1	5	2	11	15	24	125	184
11 Pomorske zadeve in ribištvo	33	18	275	10	28	302	649	748	2 062
12 Notranji trg	0	0	0	0	0	0	3	19	22
13 Regionalna politika	681	579	8 004	159	5 532	20 317	33 647	39 494	108 413
14 Obdavčenje in carinska unija	0	0	0	0	2	5	16	69	92
15 Izobraževanje in kultura	4	3	4	78	177	238	405	1 012	1 921
16 Komuniciranje	0	0	0	0	1	3	20	98	122
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	11	2	10	14	50	92	175	363	718
18 Območje svobode, varnosti in pravice	1	9	7	57	142	345	403	631	1 595
19 Zunanji odnosi	406	135	421	750	1 149	1 658	2 382	3 330	10 232
20 Trgovina	0	0	0	0	0	2	4	13	20
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	118	87	118	145	344	586	812	1 070	3 281
22 Širitev	45	42	116	185	385	453	682	957	2 864
23 Humanitarna pomoč	0	0	1	2	12	41	172	441	670
24 Boj proti goljufijam	0	0	0	1	1	3	6	22	34
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	0	0	0	0	0	0	1	18	19
26 Upravna služba Komisije	0	0	0	0	1	0	9	174	184
27 Proračun	0	0	0	0	0	0	0	9	9
28 Revizija	0	0	0	0	0	0	0	1	1
29 Statistika	2	1	3	3	2	10	31	62	115
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	0	0	0	0	0	0	0	0	0
31 Jezikovne službe	0	0	0	0	0	0	0	24	24
32 Energetika	42	28	56	55	216	1 545	1 863	717	4 522
90 Druge institucije	0	0	0	0	0	0	12	385	397
Skupaj	1 661	1 401	12 024	2 247	10 446	34 319	63 618	81 727	207 443

14.   POVZETEK IZVRŠEVANJA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV PO INSTITUCIJAH

v mio. EUR
Institucija	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
Evropski parlament	125	125	170	29	200	169	4	173	139,02 %	26
Evropski svet in Svet	49	49	121	8	129	111	7	118	240,35 %	11
Komisija	126 236	126 436	128 119	14 535	142 654	127 697	1 615	129 312	102,27 %	13 342
Sodišče	44	44	45	0	45	44	0	44	102,26 %	0
Računsko sodišče	21	21	20	0	20	20	0	20	94,14 %	0
Ekonomsko-socialni odbor	11	11	16	0	16	16	0	16	138,47 %	0
Odbor regij	8	8	21	0	21	21	0	21	262,06 %	0
Evropski varuh človekovih pravic	1	1	1	0	1	1	0	1	99,52 %	0
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	1	1	1	0	1	1	0	1	69,15 %	0
Evropska služba za zunanje delovanje	32	32	295	0	295	295	0	295	917,61 %	0
Skupaj	126 527	126 727	128 808	14 572	143 380	128 374	1 626	130 000	102,58 %	13 380

15.   IZVRŠEVANJE ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITEV PLAČIL PO INSTITUCIJAH

Odobritve za prevzem obveznosti

v mio. EUR
Institucija	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Prenesene odobritve				Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi sklepa	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %
	1	2	3	4	5 = 2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9 = 7 + 8	10 = 9/1	11	12	13	14 = 11 + 12 + 13	15 = 14/1
Evropski parlament	1 820	1 570	9	24	1 603	88,11 %	101	22	123	6,74 %	94	0	0	94	5,15 %
Evropski svet in Svet	647	507	0	47	554	85,51 %	37	0	37	5,77 %	56	0	0	56	8,71 %
Komisija	144 751	137 979	250	2 772	141 002	97,41 %	2 964	279	3 242	2,24 %	507	0	0	507	0,35 %
Sodišče	344	336	0	2	338	98,11 %	1	0	1	0,34 %	5	0	0	5	1,55 %
Računsko sodišče	145	134	0	0	135	92,81 %	0	0	0	0,30 %	10	0	0	10	6,89 %
Ekonomsko-socialni odbor	132	123	0	3	125	95,20 %	0	0	0	0,30 %	6	0	0	6	4,50 %
Odbor regij	96	82	0	12	94	97,76 %	0	0	0	0,02 %	2	0	0	2	2,22 %
Evropski varuh človekovih pravic	9	9	0	0	9	92,54 %	0	0	0	0,00 %	1	0	0	1	7,46 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	8	7	0	0	7	89,31 %	0	0	0	0,00 %	1	0	0	1	10,69 %
Evropska služba za zunanje delovanje	729	457	0	249	706	96,82 %	16	0	16	2,19 %	7	0	0	7	0,99 %
Skupaj	148 681	141 204	259	3 108	144 572	97,24 %	3 120	301	3 420	2,30 %	689	0	0	689	0,46 %

Odobritve plačil

v mio. EUR
Institucija	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Prenesene odobritve					Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi sklepa	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9	10=7 + 8 + 9	11=10/1	12	13	14	15=12 + 13 + 14	16=15/1
Evropski parlament	2 060	1 348	207	25	1 580	76,72 %	223	22	109	353	17,14 %	94	33	0	126	6,14 %
Evropski svet in Svet	699	465	40	41	547	78,26 %	41	0	44	86	12,29 %	56	10	0	66	9,45 %
Komisija	130 639	122 272	1 021	2 590	125 883	96,36 %	484	163	3 557	4 203	3,22 %	380	172	0	552	0,42 %
Sodišče	361	318	15	2	334	92,62 %	18	0	1	19	5,36 %	5	2	0	7	2,02 %
Računsko sodišče	161	121	15	0	137	84,64 %	13	0	0	14	8,41 %	10	1	0	11	6,95 %
Ekonomsko-socialni odbor	142	115	7	3	126	88,83 %	7	0	1	8	5,71 %	6	2	0	8	5,46 %
Odbor regij	103	73	6	12	91	88,39 %	9	0	0	9	8,51 %	2	1	0	3	3,10 %
Evropski varuh človekovih pravic	10	8	0	0	9	85,89 %	1	0	0	1	6,55 %	1	0	0	1	7,56 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	9	6	1	0	7	74,86 %	1	0	0	1	10,49 %	1	1	0	1	14,65 %
Evropska služba za zunanje delovanje	777	419	38	225	682	87,80 %	38	0	36	74	9,56 %	7	9	5	21	2,65 %
Skupaj	134 960	125 145	1 352	2 898	129 395	95,88 %	835	185	3 748	4 768	3,53 %	562	230	5	797	0,59 %

16.   PRIHODKI AGENCIJ: PRORAČUNSKE NAPOVEDI, UPRAVIČENOSTI IN PREJETI ZNESKI

v mio. EUR
Agencija	Napovedani prihodki	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano	Področje financiranja Komisije
Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev	4	4	4	0	06
Evropska agencija za varnost v letalstvu	139	111	111	0	06
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	118	119	119	0	18
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	19	19	18	1	15
Evropska policijska akademija	8	9	9	0	18
Evropska agencija za kemikalije	35	38	38	0	02
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	57	57	57	0	17
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	16	16	16	0	18
Evropski bančni organ	13	13	13	0	12
Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine	11	9	9	0	12
Evropska agencija za okolje	62	45	44	0	07
Evropski policijski urad	85	85	85	0	18
Evropski organ za vrednostne papirje in trge	17	17	17	0	12
Agencija Skupnosti za nadzor ribištva	12	12	12	0	11
Evropska agencija za varnost hrane	76	76	76	0	17
Evropski inštitut za enakost spolov	8	8	8	0	04
Nadzorni organ za evropski GNSS	8	39	39	0	06
Fuzija za energijo	242	279	243	36	08
Eurojust	32	31	31	0	18
Evropska agencija za pomorsko varnost	57	53	53	0	06
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	166	176	176	0	12
Evropska agencija za zdravila	209	220	199	21	17
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	8	8	8	0	09
Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije	1	1	1	0	09
Agencija Evropske unije za temeljne pravice	22	22	22	0	18
Evropska železniška agencija	26	25	25	0	06
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	15	15	15	0	04
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo	16	10	10	0	15
Prevajalski center za organe Evropske unije	51	47	43	4	15
Evropska fundacija za usposabljanje	20	20	20	0	15
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	13	13	13	0	17
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer	21	21	21	0	04
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	50	50	50	0	15
Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost	16	16	16	0	06
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta	36	36	36	0	08
Izvajalska agencija za raziskave	39	39	39	0	08
Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike	7	7	7	0	17
Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje	10	10	10	0	06
Skupaj	1 744	1 773	1 710	63

v mio. EUR
Vrsta prihodkov	Napovedani prihodki	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano
Subvencija Komisije	1 119	1 137	1 137	0
Prihodki od provizij	441	457	437	19
Drugi prihodki	184	180	136	44
Skupaj	1 744	1 773	1 710	63

17.   ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI IN ODOBRITVE PLAČIL PO AGENCIJAH

v mio. EUR
Agencija	Odobritve za prevzem obveznosti			Odobritve plačil
	odobritve	prevzete obveznosti	prenesene odobritve	odobritve	izvedena plačila	prenesene odobritve
Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev	5	3	0	6	4	1
Evropska agencija za varnost v letalstvu	150	122	26	162	103	55
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	121	119	0	145	100	39
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	21	21	0	21	18	2
Evropska policijska akademija	10	10	0	11	8	2
Evropska agencija za kemikalije	93	89	0	105	85	15
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	57	55	0	72	58	11
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	17	16	0	17	16	1
Evropski bančni organ	13	9	0	13	7	2
Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine	11	7	0	11	6	0
Evropska agencija za okolje	71	46	25	75	43	31
Evropski policijski urad	87	82	0	107	84	17
Evropski organ za vrednostne papirje in trge	17	13	0	17	11	2
Agencija Skupnosti za nadzor ribištva	13	13	0	13	12	1
Evropska agencija za varnost hrane	78	77	0	87	72	13
Evropski inštitut za enakost spolov	8	7	0	10	5	3
Nadzorni organ za evropski GNSS	77	33	44	56	21	34
Fuzija za energijo	649	647	1	298	255	40
Eurojust	35	31	2	41	31	7
Evropska agencija za pomorsko varnost	58	55	1	59	50	2
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	387	151	0	422	149	32
Evropska agencija za zdravila	212	202	3	254	205	39
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	8	8	0	10	9	1
Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije	1	1	0	1	1	0
Agencija Evropske unije za temeljne pravice	21	20	1	28	21	7
Evropska železniška agencija	26	25	0	32	26	4
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	16	14	1	20	14	4
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo	26	24	0	16	7	5
Prevajalski center za organe Evropske unije	51	42	0	55	43	4
Evropska fundacija za usposabljanje	21	20	0	21	20	1
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	14	13	0	14	12	0
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer	21	20	0	24	20	4
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	50	50	0	56	50	6
Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost	16	15	0	18	15	1
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta	36	35	0	37	34	2
Izvajalska agencija za raziskave	39	38	0	43	37	3
Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike	7	7	0	8	7	1
Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje	10	10	0	11	10	1
Skupaj	2 553	2 149	107	2 397	1 670	394

Vrsta odhodkov	Odobritve za prevzem obveznosti			Odobritve plačil
	odobritve	prevzete obveznosti	prenesene odobritve	odobritve	izvedena plačila	prenesene odobritve
Osebje	757	727	4	773	720	21
Upravni odhodki	274	260	4	361	265	76
Odhodki iz poslovanja	1 522	1 162	99	1 263	684	297
Skupaj	2 553	2 149	107	2 397	1 670	394

18.   PRORAČUNSKA REALIZACIJA, VKLJUČNO Z AGENCIJAMI

v mio. EUR
	EVROPSKA UNIJA	AGENCIJE	Izločitev subvencij agencijam	SKUPAJ
Prihodki za zadevno proračunsko leto	130 000	1 710	(1 137)	130 573
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto	(128 043)	(1 451)	1 137	(128 357)
Odobritve plačil, prenesene v leto N+1	(1 020)	(394)	0	(1 413)
Razveljavljene neporabljene odobritve, prenesene iz leta N–1	457	167	0	624
Tečajne razlike za zadevno leto	97	(2)	0	96
Proračunska realizacija	1 492	31	0	1 523

POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

1.   PRORAČUNSKA NAČELA, STRUKTURA IN ODOBRITVE

1.1   PRAVNA PODLAGA IN FINANČNA UREDBA

Proračunsko računovodstvo se vodi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe. Splošni proračun, glavni instrument finančne politike Unije, je instrument, s katerim se vsako leto določijo in odobrijo prihodki in odhodki Unije.

Komisija vsako leto oceni vse prihodke in odhodke institucij za naslednje leto ter pripravi predlog proračuna in ga pošlje proračunskemu organu. Na podlagi tega predloga proračuna Svet pripravi stališče, o katerem se nato pogajata obe veji proračunskega organa. Ko predsednik Parlamenta izjavi, da je skupni predlog proračuna dokončno sprejet, se lahko proračun začne izvrševati. Za izvrševanje proračuna je v glavnem odgovorna Komisija.

1.2   PRORAČUNSKA NAČELA

Splošni proračun Evropske unije ureja več temeljnih načel:

—   enotnost in točnost proračuna: vsi odhodki in prihodki se morajo izkazovati v enotnem proračunu, knjižiti v posamezne proračunske vrstice in odhodki ne smejo presegati odobritev,

—   univerzalnost: to načelo sestavljata dve pravili:

pravilo o prepovedi namenske dodelitve, kar pomeni, da se proračunski prihodki ne smejo nameniti za posebne odhodkovne postavke (skupni prihodki morajo kriti skupne odhodke),

pravilo o prepovedi izravnav, kar pomeni, da se prihodki in odhodki vključijo v proračun v celoti brez neto izravnave,

—   enoletnost: odobritve so odobrene za eno samo leto in se morajo zato porabiti v navedenem letu,

—   ravnovesje: prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti v ravnovesju (ocenjeni prihodki se morajo pokrivati z odobritvami plačil),

—   specifikacija: vsaka odobritev se dodeli za poseben namen in poseben cilj,

—   obračunska enota: proračun se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih pripravi zaključni račun,

—   dobro finančno poslovodenje: proračunske odobritve se porabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, to je z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti,

—   preglednost: proračun in spremembe proračuna ter zaključni račun se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

1.3   PRORAČUNSKA STRUKTURA

Proračun sestavljajo:

(a)	splošni izkaz prihodkov;

(b)

ločeni oddelki, ki vsebujejo izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo: oddelek I: Parlament; oddelek II: Svet; oddelek III: Komisija; oddelek IV: Sodišče; oddelek V: Računsko sodišče; oddelek VI: Ekonomsko-socialni odbor; oddelek VII: Odbor regij; oddelek VIII: Evropski varuh človekovih pravic; oddelek IX: Evropski nadzornik za varstvo podatkov; oddelek X: Evropska služba za zunanje delovanje.

Prihodkovne in odhodkovne postavke vsake institucije se razčlenijo po vrstah postavk ali po porabi, za katero so dodeljene, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

1.4   STRUKTURA PRORAČUNSKEGA RAČUNOVODSTVA

1.4.1    Splošni pregled

Samo proračun Komisije vsebuje upravne odobritve in odobritve za poslovanje. Druge institucije imajo zgolj upravne odobritve. Poleg tega sta v proračunu dve vrsti odobritev: nediferencirana sredstva in diferencirana sredstva.

Nediferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje poslov enoletne narave (ki so v skladu z načelom enoletnosti). Zajemajo vsa upravna poglavja oddelka proračuna za Komisijo in celotne oddelke drugih institucij, odobritve EKJS letne narave in nekatere tehnične odobritve (vračila, jamstva za najemanje in dajanje posojil itd.). Za nediferencirana sredstva znesek odobritev za prevzem obveznosti ustreza znesku odobritev plačil.

Diferencirana sredstva so bila uvedena za uskladitev načela enoletnosti s potrebo po financiranju večletnih poslov. Namenjena so kritju večletnih poslov in zajemajo vse odobritve v vseh poglavjih razen v poglavju 01 oddelka za Komisijo. Diferencirana sredstva se delijo na odobritve za prevzem obveznosti in na odobritve plačil:

—   odobritve za prevzem obveznosti: krijejo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih za tekoče proračunsko leto za posle, ki trajajo več let. Vendar se lahko obveznosti v breme proračuna za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, v skladu s členom 76(3) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke, kadar tako določa temeljni akt.

—   odobritve plačil: krijejo odhodke, ki nastanejo zaradi obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali prejšnjih proračunskih letih.

1.4.2    Izvor odobritev

Glavni vir odobritev je proračun Unije za tekoče leto. Vendar iz določb finančne uredbe izhajajo tudi druge vrste odobritev. Te prihajajo iz prejšnjih proračunskih let ali iz zunanjih virov:

—

prvotne proračunske odobritve, sprejete za tekoče leto, se lahko dopolnijo s prerazporeditvami med proračunskimi vrsticami v skladu s pravili, določenimi v členih 22 do 24 finančne uredbe (št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002), ter s spremembami proračuna (zajetimi v členih 37 in 38 finančne uredbe).

—

tekoči proračun prav tako dopolnjujejo odobritve, prenesene iz prejšnjega leta, ali ponovno razpoložljive odobritve, in sicer so to: (i) nediferencirane odobritve plačil, ki se lahko samodejno prenesejo samo za eno proračunsko leto (člen 9(4) finančne uredbe); (ii) odobritve, prenesene na podlagi sklepa institucij, če so bile pripravljalne faze končane (člen 9(2)(a) finančne uredbe) ali če je bila pravna podlaga sprejeta prepozno (člen 9(2)(b)) – prenesejo se lahko odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil (člen 9(3)); ter (iii) odobritve, ponovno razpoložljive zaradi sprostitve prevzetih obveznosti: to pomeni, da se v proračun ponovno vključijo odobritve za prevzem obveznosti v zvezi s strukturnimi skladi, ki so bile sproščene. Zneski se lahko izjemoma ponovno vključijo v proračun v primeru napake Komisije ali če so nujno potrebni za zaključek programa (člen 157 finančne uredbe).

—

še en vir odobritev so namenski prejemki, ki jih sestavljajo (i) povračila, katerih zneski se vključijo kot namenski prejemki v proračunsko vrstico, v kateri so nastali prvotni odhodki, in se lahko prenesejo brez omejitev; (ii) odobritve Efte: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru določa, da članice EGP plačajo finančne prispevke za določene dejavnosti v proračunu EU. Zadevne proračunske vrstice in predvideni zneski so objavljeni v Prilogi III k proračunu EU. Zadevne vrstice se povečajo za znesek prispevka Efte. Neporabljene odobritve se ob koncu leta razveljavijo in se vrnejo državam EGP; (iii) prihodki od tretjih oseb/drugih držav, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazume, v katerih so vključeni finančni prispevki k dejavnostim EU. Prejeti zneski se štejejo za prihodke od tretjih oseb, ki se dodelijo zadevnim proračunskim vrsticam (pogosto na področju raziskav) in se lahko prenesejo brez omejitev (člen 10 ter člen 18(1)(a) in (d) finančne uredbe); (iv) delo za tretje osebe: raziskovalna središča EU lahko v okviru svojih raziskovalnih dejavnosti delajo tudi za zunanje organe (člen 161(2) finančne uredbe). Tako kot prihodki od tretjih oseb se delo za tretje osebe dodeli posameznim proračunskim vrsticam in se lahko prenese brez omejitev (člen 10 in člen 18(1)(d) finančne uredbe); ter (v) odobritve, ponovno razpoložljive zaradi vračil predplačil: to so sredstva EU, ki so jih upravičenci vrnili in se lahko prenesejo brez omejitev. Za strukturne sklade temelji ponovna vključitev odobritev v proračun na sklepu Komisije (člen 18(2) finančne uredbe in člen 228 pravil za izvajanje te uredbe).

1.4.3    Sestava razpoložljivih odobritev

—   končne proračunske odobritve= prvotne sprejete proračunske odobritve + odobritve iz sprememb proračuna + prerazporeditve,

—   dodatne odobritve= namenski prejemki (glej zgoraj) + odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta, ali ponovno razpoložljive odobritve po sprostitvi prevzetih obveznosti,

—   odobrena proračunska sredstva skupaj= končne proračunske odobritve + dodatne odobritve,

—   odobritve za zadevno leto (uporabijo se za izračun proračunskega rezultata)= končne proračunske odobritve + namenski prejemki.

1.5   IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Izvrševanje proračuna ureja člen 48(1) finančne uredbe, ki navaja: „Komisija izvršuje … proračun v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“ Člen 50 navaja, da Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

1.6   NEPORAVNANE OBVEZNOSTI

Z uvedbo diferenciranih sredstev je nastala vrzel med prevzetimi obveznostmi in izvedenimi plačili: ta vrzel, ki ustreza neporavnanim obveznostim, pomeni časovni zamik med trenutkom, ko se prevzamejo obveznosti, in trenutkom, ko se izvedejo ustrezna plačila.

2.   POJASNILA H KONSOLIDIRANIM POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

2.1   PRORAČUNSKA REALIZACIJA ZA ZADEVNO LETO (razpredelnica 1)

2.1.1    Splošno

Vknjiženi zneski lastnih sredstev so zneski, knjiženi med letom na račune, ki so jih vlade držav članic odprle v imenu Komisije. V primeru presežka prihodki obsegajo tudi proračunsko realizacijo za preteklo proračunsko leto. Drugi prihodki se vknjižijo v zaključni račun na podlagi med letom dejansko prejetih zneskov.

Za namen izračuna proračunske realizacije za zadevno leto odhodki obsegajo plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto in vse odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto. Plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto pomenijo plačila, ki jih izvede računovodja do 31. decembra zadevnega proračunskega leta. Plačila v primeru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada so plačila, ki so jih izvedle države članice med 16. oktobrom leta N-1 in 15. oktobrom leta N, pod pogojem, da je bil računovodja uradno obveščen o ustrezni obveznosti in plačilnem nalogu do 31. januarja leta N+1. Za odhodke EKJS se lahko po kontrolah v državah članicah sprejme sklep o skladnosti.

Proračunska realizacija vsebuje dva elementa: rezultat Evropske unije in rezultat udeležbe držav Efte, ki spadajo v EGP. V skladu s členom 15 Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o virih lastnih sredstev je ta realizacija razlika med:

—	skupnimi prihodki, prejetimi za navedeno leto

—	ter skupnimi plačili na podlagi odobritev za navedeno leto, skupaj s skupnim zneskom odobritev za navedeno leto, prenesenih v naslednje leto.

Tako dobljenemu znesku se prištejeta ali se od njega odštejeta:

—	čisti saldo razveljavljenih odobritev plačil, prenesenih iz prejšnjih let, in vseh plačil, ki zaradi nihanj tečaja eura presegajo nediferencirana sredstva, prenesena iz prejšnjega leta,

—	saldo pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, zajetih med letom.

Proračunska realizacija se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

Odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta, v zvezi s prispevki tretjih oseb in delom zanje, ki se po definiciji nikoli ne razveljavijo, so vključene k dodatnim odobritvam za zadevno proračunsko leto. To pojasni razliko med prenosi iz prejšnjega leta v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2011 in prenosi v naslednje leto v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2010. Odobritve plačil za ponovno uporabo in ponovno razpoložljive odobritve po vračilu predplačil, se ne upoštevajo pri izračunu realizacije za zadevno leto.

Prenesene odobritve plačil vključujejo: samodejne prenose in prenose na podlagi sklepa. Pri razveljavljenih neporabljenih odobritvah plačil, prenesenih iz prejšnjega leta, so prikazane razveljavljene odobritve, ki so bile prenesene samodejno in na podlagi sklepa. Prav tako je vključeno zmanjšanje odobritev iz namenskih prejemkov, prenesenih v naslednje leto, v primerjavi z letom 2010.

2.1.2    Uskladitev proračunske realizacije s poslovnim izidom

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov. Proračunska realizacija pa v skladu s finančno uredbo temelji na pravilih prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunska realizacija izvirata iz istih poslov, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. V spodnji razpredelnici je prikazana ta uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke.

USKLADITEV: POSLOVNI IZID – PRORAČUNSKA REALIZACIJA

v mio. EUR
	2011	2010
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(1 789)	17 232
Prihodki
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane	(371)	(3 132)
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu	2 072	1 346
Prehodno nezaračunani prihodki (čisti)	(236)	(371)
Odhodki
Vnaprej vračunani odhodki (čisti)	3 410	(7 426)
Odhodki prejšnjega leta, plačani v tekočem letu	(936)	(386)
Čisti učinek predhodnega financiranja	1 131	(678)
Odobritve plačil, prenesene v naslednje leto	(1 211)	(2 798)
Plačila, izvedena iz prenosov, in razveljavljene neporabljene odobritve plačil	2 000	1 760
Gibanje rezervacij	(2 109)	(323)
Drugo	(378)	(257)
Poslovni izid agencij in ESPJ	(91)	(418)
Proračunska realizacija za zadevno leto	1 492	4 549

Uskladitvene postavke – prihodki

Dejanski proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih. Zato je pri uskladitvi treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Čisti prehodno nezaračunani prihodki obsegajo v glavnem prehodno nezaračunane prihodke za kmetijske prelevmane, lastna sredstva ter obresti in dividende. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke iz prejšnjega leta.

Uskladitvene postavke – odhodki

Čisti vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev Skupnosti, vendar jih še niso prijavili Komisiji.

Medtem ko se vnaprej vračunani odhodki ne štejejo med proračunske odhodke, so plačila, izvedena v tekočem letu, za račune, vknjižene v prejšnjih letih, del proračunskih odhodkov tekočega leta.

Čisti učinek predhodnega financiranja je kombinacija (1) novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter (2) obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih, s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Poleg plačil na podlagi odobritev za zadevno leto je treba v izračunu proračunske realizacije za navedeno leto upoštevati tudi odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto (v skladu s členom 15 Uredbe št. 1150/2000). Enako velja za proračunska plačila, izvedena v tekočem letu iz prenosov, in za razveljavljene neporabljene odobritve plačil.

Gibanje rezervacij se nanaša na ocene ob koncu leta v računovodstvu na podlagi nastanka poslovnih dogodkov (zlasti za prejemke zaposlenih), ki ne vplivajo na proračunsko računovodstvo. Drugi uskladitveni zneski obsegajo različne elemente, kot so amortizacija sredstev, pridobitve sredstev, plačilo kapitalskih zakupnin ali finančne udeležbe, ki se v proračunskem računovodstvu in računovodstvu na podlagi nastanka poslovnih dogodkov obravnavajo različno.

2.2   PRIMERJAVA PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV (razpredelnica 2)

V prvotnem sprejetem proračunu, ki ga je podpisal predsednik Evropskega parlamenta 15. decembra 2010, so odobritve plačil znašale 126 527 milijonov EUR, z lastnimi sredstvi pa naj bi se financiralo 125 106 milijonov EUR. Ocene prihodkov in odhodkov v prvotnem proračunu se med proračunskim letom navadno spreminjajo, te prilagoditve pa so predstavljene v spremembah proračuna. Prilagoditve lastnih sredstev iz naslova BND zagotavljajo, da se v proračunu predvideni prihodki natanko ujemajo s predvidenimi odhodki. V skladu z načelom ravnovesja morajo biti proračunski prihodki in odhodki (odobritve plačil) namreč v ravnovesju.

Prihodki:

Leta 2011 je bilo sprejetih sedem sprememb proračuna. Ob upoštevanju teh sprememb proračuna so končni prihodki v proračunu za leto 2011 skupaj znašali 126 727 milijonov EUR. Ti so se financirali iz lastnih sredstev v višini 118 289 milijonov EUR (torej 6 816 milijonov EUR manj od prvotne napovedi), preostanek pa se je financiral iz drugih prihodkov. Manjšo potrebo po lastnih sredstvih je mogoče pripisati predvsem vključitvi 4 539 milijonov EUR v zvezi s presežkom iz predhodnega leta. Dodatno znižanje so povzročile spremembe napovedi prihodkov v Spremembi proračuna št. 6/2011.

Kar zadeva realizacijo lastnih sredstev, so zbrana tradicionalna lastna sredstva skoraj popolnoma ustrezala napovedanim zneskom, in sicer zato, ker so bile proračunske ocene, ki so bile spremenjene v času, ko je bila pripravljena sprememba proračuna št. 4/2011 (zvišanje ocen za 1 090 milijonov EUR v skladu makroekonomskimi napovedimi iz pomladi 2011), ponovno spremenjene v spremembi proračuna št. 6/2011, da bi se upošteval dejanski ritem zbiranja. Zato so bila lastna sredstva zmanjšana za 1 200 milijonov EUR, tj. skoraj na njihov prvotni znesek.

Končna plačila držav članic iz naslova DDV in BND so bila prav tako zelo blizu končne proračunske ocene. Razlike med napovedanimi in dejansko vplačanimi zneski so posledica razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna, in veljavnimi tečaji v času, ko so države članice, ki niso članice EMU, dejansko izvedle plačila.

Odhodki:

Leto 2011 je bilo peto leto trenutnega programskega obdobja, v katerem so se plačila za veliko pomembnih programov pospešeno izvrševala. Glede na splošni okvir fiskalne konsolidacije v državah članicah je bilo povečanje odobritev plačil v proračunu omejeno in nezadostno za kritje potreb po plačilih med letom. Prav tako je bilo pod ravnijo, ki bi vplivala na zmanjšanje obsega neporavnanih obveznosti.

Kar zadeva obveznosti, so bili odobreni proračun in s tem politični cilji v celoti izvršeni (99,6 %). Odobritve so bile med letom prilagojene za 240 milijonov EUR za Evropski solidarnostni sklad (po naravi nepredvidljivi odhodki) in za 41 milijonov EUR za naslov 18, tj. Območje svobode, varnosti in pravice (zlasti za FRONTEX). Skupaj je bilo izvršenih za 141 204 milijonov EUR odobritev in neporabljenih je ostalo 617 milijonov EUR. Po prenosu v leto 2012 zapade znesek v višini 316 milijonov EUR. Enako velja za nesproščeno rezervo v višini 371 milijonov EUR, namenjenih Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji, in za neporabljena začasna sredstva v višini 2 milijonov EUR.

Celotno izvrševanje odobritev plačil v višini 125 145 milijonov EUR predstavlja 98,8-odstotno stopnjo izvrševanja. Skupne odobritve so bile med letom spremenjene z dodatnimi 200 milijoni EUR, odobrenimi v spremembi proračuna št. 6/2011 za Evropski socialni sklad (ESS). V tej spremembi proračuna je bilo dodatnih 253 milijonov EUR prerazporejenih iz razvoja podeželja v ESS, s prerazporeditvijo proračunskega organa DEC 52/2011 pa je bilo temu skladu zagotovljenih še dodatnih 601 milijonov EUR. Kljub tem ukrepom bo zaradi velikega obsega zahtevkov za plačilo v zadnjih treh tednih leta in zaradi neobstoja potrebnih odobritev plačil mogoče poravnati okoli 11 milijard EUR terjatev šele leta 2012.

Neporabljene sprejete odobritve brez rezerv so znašale 1 580 milijonov EUR (2010: 3 243 milijonov EUR), po prenosu v leto 2012 pa zapade v plačilo skupaj 560 milijonov EUR (2010: 1 730 milijonov EUR), zlasti v razdelkih 2 in 4. Neuporabljenih je ostalo 2 milijona EUR začasnih odobritev plačil.

Podrobnejša analiza proračunskih popravkov, njihovo ozadje in utemeljitev ter učinek so predstavljeni v poročilu Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2011, in sicer v delu A, ki daje splošni pregled na ravni proračuna, in delu B, ki obravnava posamezne razdelke večletnega finančnega okvira.

2.3   PRIHODKI (razpredelnica 3)

Prihodki splošnega proračuna Evropske unije se lahko razdelijo v dve glavni kategoriji: lastna sredstva in druge prihodke. To je določeno v členu 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki navaja: „Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev.“ Večina proračunskih odhodkov se financira iz lastnih sredstev. Drugi prihodki pomenijo le manjši del vsega financiranja.

Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev sta tudi mehanizem popravkov za Združeno kraljestvo in bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND za Nizozemsko in Švedsko.

Lastna sredstva se dodeljujejo v skladu s pravili iz Sklepa Sveta št. 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti, ki je začel veljati 1. marca 2009, vendar učinkuje s 1. januarjem 2007. Zato so bili v proračunskem letu 2009 upoštevani retroaktivni učinki.

2.3.1    Tradicionalna lastna sredstva

Tradicionalna lastna sredstva: vsi določeni zneski tradicionalnih lastnih sredstev se morajo knjižiti na enega od računov, ki jih vodijo pristojni organi:

—	na navadni račun iz člena 6(3)(a) Uredbe št. 1150/2000: vsi izterjani ali zajamčeni zneski,

—	na posebni račun iz člena 6(3)(b) Uredbe št. 1150/2000: vsi zneski, ki še niso bili izterjani in/ali zajamčeni; zajamčeni zneski, ki se izpodbijajo, se lahko prav tako knjižijo na ta račun.

Za posebne račune države članice pošljejo Komisiji četrtletno poročilo, ki vključuje:

—	saldo za izterjavo v preteklem četrtletju,

—	ugotovljene upravičenosti v zadevnem četrtletju,

—	popravke osnove (popravki/razveljavitve) v zadevnem četrtletju,

—	odpisane zneske (ki jih ni mogoče dati na razpolago v skladu s členom 17(2) Uredbe št. 1150/2000),

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju,

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Tradicionalna lastna sredstva se morajo vknjižiti na račun Komisije pri zakladnici ali organu, ki ga določi država članica, najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost ugotovljena (ali izterjana, v primeru posebnega računa). Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Pogojne upravičenosti do lastnih sredstev se prilagodijo na osnovi verjetnosti, da bodo izterjane.

2.3.2    Sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države članice, na usklajeni osnovi za DDV, določeni v skladu s pravili člena 2(1)(b) SLS iz leta 2007. Enotna stopnja je določena na 0,30 %, razen za obdobje 2007–2013, v katerem je vpoklicna stopnja za Avstrijo določena na 0,225 %, za Nemčijo na 0,15 % ter za Nizozemsko in Švedsko na 0,10 %. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND za vse države članice.

Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic. Sredstva iz naslova DDV in BND se določijo na podlagi napovedi osnov za DDV in BND, oblikovanih ob pripravi predhodnega predloga proračuna. Te napovedi se pozneje pregledajo in spremenijo; zneski se med zadevnim proračunskim letom posodobijo s spremembo proračuna.

Dejanski zneski za osnove za DDV in BND so razpoložljivi v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Komisija izračuna razlike med zneski, ki jih dolgujejo države članice glede na dejanske osnove, in zneski, dejansko plačanimi na podlagi (spremenjenih) napovedi. Te salde DDV in BND, pozitivne ali negativne, Komisija vpokliče od držav članic do prvega delovnega dne v decembru leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Popravki dejanske osnove za DDV in BND so še vedno mogoči v naslednjih štirih letih, če ni izdan pridržek. Prej izračunani saldi se prilagodijo in razlika se vpokliče hkrati s saldi DDV in BND za prejšnje proračunsko leto.

Med kontrolami poročil o prihodkih iz DDV in podatkov o BND lahko Komisija države članice obvesti o pridržkih v zvezi z nekaterimi točkami, ki bi lahko imele posledice za njihove prispevke iz lastnih sredstev. Te točke se lahko na primer nanašajo na to, da ne obstajajo sprejemljivi podatki ali da je treba razviti ustrezno metodologijo. Te pridržke je treba obravnavati kot morebitne terjatve do držav članic za negotove zneske, saj njihovega finančnega vpliva ni mogoče natančno oceniti. Ko se lahko določi natančni znesek, se vpokličejo ustrezna sredstva iz naslova DDV in BND v zvezi s saldi DDV in BND ali posameznimi zahtevki za plačilo.

2.3.3    Popravek za Združeno kraljestvo

Ta mehanizem zmanjšuje plačila iz lastnih sredstev Združenega kraljestva sorazmerno z njegovim tako imenovanim „proračunskim neravnovesjem“ in ustrezno poveča plačila iz lastnih sredstev drugih držav članic. Mehanizem za popravek proračunskega neravnovesja v dobro Združenega kraljestva sta uvedla Evropski svet v Fontainebleauju (junija 1984) in iz njegovega zasedanja izhajajoči Sklep z dne 7. maja 1985 o lastnih sredstvih. Namen mehanizma je bil zmanjšati proračunsko neravnovesje Združenega kraljestva z zmanjšanjem plačil Združenega kraljestva EU. Nemčija, Avstrija, Švedska in Nizozemska so upravičene do znižanja zneska za financiranje popravka (omejeno na eno četrtino njihovega običajnega deleža).

2.3.4    Bruto znižanje

Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005 je sklenil, da se Nizozemski in Švedski odobri bruto znižanje njunih letnih prispevkov na osnovi BND v obdobju 2007–2013. Ta mehanizem nadomestil določa, da se Nizozemski odobri bruto letno znižanje prispevka na osnovi BND v višini 605 milijonov EUR, Švedski pa v višini 150 milijonov EUR, izraženih v cenah iz leta 2004.

2.4   ODHODKI (razpredelnice 4–13)

2.4.1    Finančni okvir 2007–2013

v mio. EUR
	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013
1. Trajnostna rast	53 979	57 653	61 696	63 555	63 974	67 614	70 147
2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	55 143	59 193	56 333	59 955	59 888	60 810	61 289
3. Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 273	1 362	1 518	1 693	1 889	2 105	2 376
4. EU kot globalni akter	6 578	7 002	7 440	7 893	8 430	8 997	9 595
5. Uprava	7 039	7 380	7 525	7 882	8 091	8 523	9 095
6. Nadomestila	445	207	210	0	0	0	0
Odobritve za prevzem obveznosti	124 457	132 797	134 722	140 978	142 272	148 049	152 502
Odobritve plačil skupaj	122 190	129 681	120 445	134 289	133 700	141 360	143 911

Ta oddelek opisuje glavne kategorije odhodkov EU, razčlenjene po razdelkih finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Proračunsko leto 2011 je bilo peto leto, zajeto v finančnem okviru za obdobje 2007–2013. Skupna zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti za leto 2011 znaša 142 272 milijonov EUR, kar ustreza 1,15 % BND. Ustrezna zgornja meja sredstev za plačila znaša 133 700 milijonov EUR, tj. 1,08 % BND. V zgornji razpredelnici je prikazan finančni okvir v tekočih cenah.

Razdelek 1 –   Trajnostna rast

Ta razdelek je razdeljen na dva ločena, a medsebojno povezana dela:

—	1a. konkurenčnost za rast in zaposlovanje, ki obsega odhodke za raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje, vseevropska omrežja, socialno politiko, notranji trg in spremljajoče politike

—	1b. kohezija za rast in zaposlovanje, ki je namenjen povečanju konvergence najmanj razvitih držav članic in regij, dopolnjevanju strategije EU za trajnostni razvoj zunaj manj uspešnih regij in spodbujanju medregionalnega sodelovanja

Razdelek 2 –   Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

Razdelek 2 vključuje skupno kmetijsko in ribiško politiko, razvoj podeželja in okoljevarstvene ukrepe, zlasti program Natura 2000. Znesek za skupno kmetijsko politiko je rezultat dogovora, doseženega na zasedanju Evropskega sveta oktobra 2002.

Razdelek 3 –   Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

Novi razdelek 3 (Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica) odraža vse večji pomen nekaterih področij, na katerih so bile EU dodeljene nove naloge – pravosodje in notranje zadeve, varovanje meja, politika priseljevanja in azila, javno zdravje in zaščita potrošnikov, kultura, mladi, informacije in dialog z državljani. Razdelek je razdeljen na dva dela:

—	3a. svoboda, varnost in pravica

—	3b. državljanstvo

Razdelek 4 –   EU kot globalni akter

Razdelek 4 zajema vse zunanje ukrepe, vključno s predpristopnimi instrumenti. Medtem ko je Komisija predlagala, da se Evropski razvojni sklad (ERS) vključi v finančni okvir, sta se Evropski svet in Evropski parlament strinjala, da ERS ostane zunaj finančnega okvira.

Razdelek 5 –   Uprava

Ta razdelek krije upravne odhodke za vse institucije, pokojnine in evropske šole. Za druge institucije razen Komisije so to edini odhodki, agencije in drugi organi pa imajo upravne odhodke in odhodke iz poslovanja.

Razdelek 6 –   Nadomestila

V skladu s političnim dogovorom, da nove države članice ne postanejo neto plačnice v proračun ob samem začetku svojega članstva, so bila v tem razdelku predvidena nadomestila. Ta znesek je bil na razpolago za prenose tem državam, da bi se uravnovesili njihovi proračunski prejemki in prispevki.

2.4.2    Področja

V okviru uporabe upravljanja po dejavnostih (Activity Based Management – ABM) Komisija v svojih procesih načrtovanja in upravljanja uporablja oblikovanje proračuna po dejavnostih (Activity Based Budgeting – ABB). ABB vključuje uporabo proračunske strukture, v kateri proračunski naslovi ustrezajo področjem in proračunska poglavja dejavnostim. Namen ABB je zagotoviti jasen okvir za uresničevanje ciljev politik Komisije, in sicer z zakonodajnimi, finančnimi ali katerimi koli drugimi sredstvi javnih politik. S strukturiranjem dela Komisije po dejavnostih se pokaže jasna slika zavez Komisije, hkrati pa je vzpostavljen skupni okvir za določanje prednostnih nalog. Sredstva se dodelijo prednostnim nalogam v proračunskem postopku, pri čemer se dejavnosti uporabijo kot sestavni elementi za oblikovanje proračuna. Z vzpostavitvijo take povezave med dejavnostmi in sredstvi, ki so jim dodeljena, si ABB prizadeva povečati učinkovitost in uspešnost porabe sredstev Komisije.

Področje se lahko opredeli kot enotna skupina dejavnosti, ki sestavljajo delo Komisije in se lahko upoštevajo kot enote v procesu odločanja. Vsako področje na splošno ustreza delu enega generalnega direktorata in zajema v povprečju okoli 6 ali 7 posameznih dejavnosti. Ta področja so večinoma operativna, saj je namen temeljnih dejavnosti na področjih koristiti upravičenim tretjim osebam na njihovem področju delovanja. Operativni proračun je dopolnjen s potrebnimi upravnimi odhodki za vsako področje.

2.5   INSTITUCIJE IN AGENCIJE (razpredelnice 14–18)

Konsolidirana poročila o izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije prikazujejo, tako kot prejšnja leta, izvrševanje proračuna v vseh institucijah, saj je v proračunu EU določen ločen proračun za vsako institucijo. Agencije v proračunu EU nimajo ločenih proračunov in se delno financirajo s subvencijami iz proračuna Komisije.

Glede ESZD je treba opozoriti, da ta služba poleg lastnega proračuna prejema tudi prispevke Komisije (202 milijona EUR) in ERS (50 milijonov EUR). Ta proračunska sredstva so ESZD na voljo (kot namenski prejemki) predvsem za pokrivanje stroškov osebja Komisije v delegacijah EU, ki jih administrativno upravlja ESZD.

Za zagotovitev vseh pomembnih proračunskih podatkov za agencije proračunski del konsolidiranega zaključnega računa vključuje ločena poročila o izvrševanju posameznih proračunov tradicionalnih agencij, ki so vključene v konsolidacijo.

---

(1)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

(2)  Evropski parlament je 1. decembra 2011 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Unije plačajo iz lastnih sredstev, ki jih zberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2012. Poleg tega v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov (Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

(3)  po izločitvi obveznic evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo in prispevka EU, ki izhaja iz rezervacije v prejšnjem letu in ki je bil plačan februarja 2012

(4)  Jamstveni sklad ima obveznice evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, ki jih je izdala Komisija, zato jih je treba izločiti.

(5)  ESR: v programskem obdobju 2007–2013 je Evropski sklad za ribištvo (ESR) nadomestil finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR).

(6)  zneski, izplačani leta 2012 – zato niso vključeni v bilanco stanja EU na dan 31. decembra 2011

(7)  s korekcijskim koeficientom

(8)  se plačuje prva 3 leta po odhodu

(9)  Prvič vključeni v konsolidacijo leta 2011.

(10)  Prvič vključeni v konsolidacijo leta 2011.

(11)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v teh proračunskih razpredelnicah ne izidejo.

(12)  Od tega znašajo zneski Efte skupaj (5) milijonov EUR v letu 2011 in 9 milijonov EUR v letu 2010.

(13)  vključno s prenesenimi odobritvami in namenskimi prejemki

(14)  vključno s prenesenimi odobritvami in namenskimi prejemki

---