52012PC0787

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

V skladu s členom 6(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih nekateri določeni odpadki prenehajo biti odpadki, ko so predelani in izpolnjujejo določena merila, ki bodo oblikovana v skladu s pravnimi pogoji iz te določbe. V skladu s členom 6(2) te direktive mora Komisija za določene materiale določiti tovrstna merila, ki jih je nato treba sprejeti v regulativnem postopku s pregledom iz člena 39(2) Direktive.

Zato je Komisija predložila osnutek uredbe v glasovanje odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 39 Direktive. Odbor na svojem sestanku dne 9. julija 2012 ni dal pozitivnega mnenja o osnutku uredbe, predvsem zaradi visokega števila vzdržanih glasov (109). Glavni pomislek nekaterih držav članic je bil, da je merilo kakovosti, v skladu s katerim skupna količina tujih primesi v odpadnem bakru iz postopkov predelave ne sme presegati 2 %, prestrogo. Komisija je to upoštevala, vendar na podlagi tehničnega poročila Skupnega raziskovalnega središča (JRC), ki je po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi sklenilo, da 2 % predstavljata varno okoljsko mejno vrednost tujih primesi v odpadnem bakru, da bi ta lahko prenehal biti odpadek v skladu s pogojem (d) iz člena 6(1) Direktive 2008/98/ES, ohranja isti pravni predlog ter ga predlaga Svetu.

Zato je bil predlog uredbe Sveta v skladu s postopkom iz člena 5(a) Sklepa 1999/468/ES predložen Svetu in posredovan Evropskem parlamentu.

2012/0365 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o merilih za določitev, kdaj odpadni baker preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv[1], zlasti člena 6(2) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Ocena več tokov odpadkov je pokazala, da bi bilo za trge za recikliranje odpadnega bakra koristno, če bi se pripravila posebna merila, na podlagi katerih bi se določalo, kdaj odpadni baker, pridobljen iz odpadkov, preneha biti odpadek. Ta merila bi morala zagotavljati visoko raven varstva okolja. Ne bi smela vplivati na razvrščanje odpadnega bakra kot odpadka s strani tretjih držav.

(2)       Glede na poročila Skupnega raziskovalnega središča Evropske Komisije obstajata trg in povpraševanje po odpadnem bakru, ki se uporablja kot surovina v industriji barvnih kovin. Odpadni baker bi zato moral biti dovolj čist in izpolnjevati zadevne standarde ali specifikacije, ki jih zahteva industrija barvnih kovin.

(3)       Merila za določitev, kdaj odpadni baker preneha biti odpadek, bi morala zagotavljati, da odpadni baker iz postopkov predelave izpolnjuje tehnične standarde industrije barvnih kovin, je v skladu z veljavno zakonodajo in standardi, ki veljajo za izdelke, in na splošno nima škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi. Poročila Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije so pokazala, da predlagana merila za odpadke, ki se uporabljajo kot vhodni material v postopkih predelave, za postopke in tehnike obdelave ter za odpadni baker iz postopkov predelave, izpolnjujejo te cilje, saj bi se v skladu z njimi moral proizvesti odpadni baker, ki je brez nevarnih lastnosti in v zadostni meri prost kovin, razen bakra in nekovinskih spojin.

(4)       Za zagotovitev skladnosti z merili je treba objaviti informacije o odpadnem bakru, ki ni več odpadek, in izvajati sistem upravljanja.

(5)       Merila se lahko po potrebi pregledajo, če se pri spremljanju razvoja pogojev na trgu za odpadni baker ugotovijo negativni vplivi na trg za recikliranje odpadnega bakra, zlasti v zvezi z razpoložljivostjo te odpadne kovine in dostopom do nje.

(6)       Da se bodo lahko izvajalci dejavnosti prilagodili merilom za določitev, kdaj odpadni baker preneha biti odpadek, je treba zagotoviti, da preteče ustrezno obdobje, preden se ta uredba začne uporabljati.

(7)       Odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES ni izdal mnenja o ukrepih, določenih v tej uredbi, zato je Komisija Svetu predložila predlog v zvezi z navedenimi ukrepi in ga posredovala Evropskemu parlamentu –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba vzpostavlja merila za določitev, kdaj odpadni baker preneha biti odpadek.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2008/98/ES.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.           „odpadni baker“ pomeni odpadno kovino, sestavljeno predvsem iz bakra in bakrove zlitine;

2.           „imetnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v posesti odpadni baker;

3.           „proizvajalec“ pomeni imetnika, ki odpadni baker prvič prenese na drugega imetnika kot odpadni baker, ki ni več odpadek;

4.           „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v Uniji, ki pripelje odpadni baker, ki ni več odpadek, na carinsko območje Unije;

5.           „usposobljeno osebje“ pomeni osebje, ki je zaradi izkušenj ali šolanja usposobljeno za spremljanje in ocenjevanje lastnosti odpadnega bakra;

6.           „vizualni pregled“ pomeni pregled odpadnega bakra, pri katerem se vsi deli pošiljke pregledajo s človekovimi čutili ali kakršno koli nespecializirano opremo;

7.           „pošiljka“ pomeni serijo odpadnega bakra, ki naj bi jo proizvajalec dobavil drugemu imetniku in je lahko v eni ali več enotah za prevoz, na primer v zabojnikih.

Člen 3

Merila za odpadni baker

Odpadni baker ni več odpadek, kadar so ob prenosu od proizvajalca do drugega imetnika izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(1) odpadni baker, ki nastane v postopku predelave, izpolnjuje merila iz oddelka 1 Priloge I;

(2) odpadek, ki se uporabi kot vhodni material v postopku predelave, izpolnjuje merila iz oddelka 2 Priloge I;

(3) odpadek, ki se uporabi kot vhodni material v postopku predelave, je bil obdelan v skladu z merili iz oddelka 3 Priloge I;

(4) proizvajalec izpolnjuje zahteve iz členov 4 in 5.

Člen 4

Izjava o skladnosti

1.           Proizvajalec ali uvoznik za vsako pošiljko odpadnega bakra izda izjavo o skladnosti po vzorcu iz Priloge II.

2.           Proizvajalec ali uvoznik posreduje izjavo o skladnosti naslednjemu imetniku pošiljke odpadnega bakra. Proizvajalec ali uvoznik izvod izjave o skladnosti hrani vsaj eno leto po datumu izdaje in ga na zahtevo da na voljo pristojnim organom.

3.           Izjava o skladnosti je lahko v elektronski obliki.

Člen 5

Sistem upravljanja

1.           Proizvajalec uporablja sistem upravljanja, s katerim se lahko dokaže izpolnjevanje meril iz člena 3.

2.           Sistem upravljanja vključuje sklop dokumentiranih postopkov za vsakega od naslednjih vidikov:

(a) spremljanje kakovosti odpadnega bakra, ki nastane pri postopku predelave iz oddelka 1 Priloge I (vključno z vzorčenjem in analizo);

(b) učinkovitost spremljanja sevanja v skladu z oddelkom 1.5 Priloge I;

(c) nadzor sprejemljivosti odpadkov, ki se uporabijo kot vhodni material v postopku predelave v skladu z oddelkom 2 Priloge I;

(d) spremljanje postopkov in tehnik obdelave iz oddelka 3.3 Priloge I;

(e) povratne informacije strank o izpolnjevanju zahtev glede kakovosti odpadnega bakra;

(f) vodenje evidence rezultatov spremljanja iz točk (a) do (d);

(g) pregled in izboljšanje sistema upravljanja;

(h) usposabljanje uslužbencev.

3.           Sistem upravljanja določa tudi posebne zahteve za spremljanje, ki so za vsako merilo določene v Prilogi I.

4.           Kadar predhodni imetnik izvede katero od obdelav iz oddelka 3.3 Priloge I, proizvajalec zagotovi, da dobavitelj uporablja sistem upravljanja, ki izpolnjuje zahteve iz tega člena.

5.           Organ za ugotavljanje skladnosti iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta[2], ki je pridobil akreditacijo v skladu z navedeno uredbo, ali okoljski preveritelj iz točke (20)(b) člena 2 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[3], ki je akreditiran ali licenciran v skladu z navedeno uredbo, preveri, ali sistem upravljanja izpolnjuje zahteve iz tega člena. Preverjanje je treba opraviti vsaka tri leta.

Le preveritelji s sledečimi akreditacijami ali licencami, ki temeljijo na kodah NACE, kot so določene v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[4], imajo dovolj izkušenj za preverjanje, navedeno v tej uredbi:

(a) * koda NACE 38 (Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin); ali

(b) * koda NACE 24 (Proizvodnja kovin), še zlasti vključena podkoda 24.44 (Proizvodnja bakra).

6.           Uvoznik od svojih dobaviteljev zahteva, da uporabljajo sistem upravljanja, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 ter ga je preveril neodvisni zunanji preveritelj.

Dobaviteljev sistem upravljanja potrdi organ za ugotavljanje skladnosti, ki ga akreditira:

(i) akreditacijski organ, ki ga je priznani organ iz člena 14 Uredbe (ES) 765/2008 uspešno medsebojno ocenil za opravljanje te dejavnosti;

(j) okoljski preveritelj, ki ga je akreditiral ali licenciral akreditacijski ali licenčni organ v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009, za katerega prav tako velja medsebojno ocenjevanje iz člena 31 navedene uredbe.

Preveritelji, ki želijo delovati v tretjih državah, morajo pridobiti posebno akreditacijo ali licenco v skladu s specifikacijami iz Uredbe (ES) št. 765/2008 ali Uredbe (ES) št. 1221/2009 ter Sklepom Komisije 2011/832/EU[5].

7.           Proizvajalec na zahtevo omogoči pristojnim organom dostop do sistema upravljanja.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [šest mesecev po dnevu sprejetja].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA I

Merila za odpadni baker

Merila || Zahteve za lastno spremljanje

Oddelek 1. Kakovost odpadnega bakra, ki nastane pri postopku predelave

1.1         Odpadna kovina se razvrsti glede na specifikacijo stranke, specifikacijo industrije ali standard za neposredno uporabo v proizvodnji kovin ali kovinskih predmetov v talilnicah, rafinerijah, obratih za sekundarno taljenje ali pri proizvajalcih kovin. || Usposobljeno osebje razvrsti vsako pošiljko.

1.2         Skupna količina tujih snovi znaša < 2 mas. %.               Tuje snovi so: (a) kovine, razen bakra in bakrovih zlitin; (b) nekovinski materiali, kot so zemlja, prah, izolacijski material in steklo; (c) gorljivi nekovinski materiali, kot so guma, plastika, tkanine, les in druge kemične ali organske snovi; (d) žlindra, posnemki, prah vrečastih filtrov, prah od brušenja, mulj. || Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke. Reprezentativni vzorci vseh vrst odpadnega bakra se v ustreznih časovnih razmikih (vsaj vsakih šest mesecev) analizirajo, da se izmeri skupna količina tujih materialov. Skupna količina tujih materialov se izmeri z maso, potem ko so bili kovinski delci bakrove zlitine in predmeti ročno ali z drugim načinom ločevanja (na primer z magnetom ali uporabo gostote kot podlage) ločeni od delcev in predmetov iz tujih materialov. Ustrezna pogostost analiziranja reprezentativnih vzorcev se določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov: (a) pričakovanega vzorca spremenljivosti (na primer na podlagi preteklih rezultatov); (b) inherentnega tveganja spremenljivosti kakovosti odpadka, ki se uporablja kot vhodni material v postopku predelave, in učinkovitosti obdelave; (c) inherentne natančnosti metode spremljanja ter (d) koliko so rezultati blizu zgornji meji skupne količine tujih materialov. Postopek določanja pogostosti spremljanja se dokumentira kot del sistema upravljanja in je na voljo za presojo.

1.3         Odpadna kovina ne vsebuje prekomernih količin kovinskega oksida v kateri koli obliki; izjema so značilne količine, ki nastanejo pri zunanjem skladiščenju pripravljene odpadne kovine pod normalnimi atmosferskimi pogoji. || Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

1.4         Na odpadni kovini niso vidni olje, oljne emulzije, maziva ali mast, razen v zanemarljivih količinah, zaradi katerih ne bo prišlo do kapljanja. || Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke, pri čemer posebno pozornost nameni tistim delom, pri katerih je največja verjetnost kapljanja olja.

1.5         V skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivno odpadno kovino ukrepi za odzivanje niso potrebni. Ta zahteva ne posega v zakonodajo o varovanju zdravja delavcev in prebivalstva, sprejeto v okviru Poglavja III Pogodbe Euratom, zlasti Direktivo Sveta 96/29/Euratom. || Usposobljeno osebje spremlja radioaktivnost vsake pošiljke. Vsaka pošiljka odpadne kovine je opremljena s certifikatom v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivne odpadne kovine. Certifikat se lahko priloži drugi dokumentaciji, ki spremlja pošiljko.

1.6         Odpadna kovina nima nobenih nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sklepa. Pri odpadni kovini so izpolnjene mejne koncentracije iz Odločbe Komisije 2000/532/ES[6], mejne koncentracije iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta[7] pa niso presežene. Lastnosti zlitin kovin v bakrovih zlitinah pri tej zahtevi niso pomembne. || Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke. Kadar se pri vizualnem pregledu pojavijo sumi možnih nevarnih lastnosti, se po potrebi sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi spremljanja, kot sta vzorčenje in testiranje. Osebje je usposobljeno na področju možnih nevarnih lastnosti odpadnega bakra ter sestavin ali značilnosti, na podlagi katerih lahko prepozna nevarne lastnosti. Postopek prepoznavanja nevarnih snovi se dokumentira v okviru sistema upravljanja.

1.7         Odpadna kovina ne vsebuje posod pod pritiskom, zaprtih ali nezadostno odprtih posod, ki lahko povzročijo eksplozije v peči za pridobivanje kovin. || Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

1.8         Odpadne kovine ne vsebujejo PVC v obliki oblog, barv, plastike. || Usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke.

Oddelek 2. Odpadki, uporabljeni kot vhodni material v postopku predelave

2.1         Samo odpadki, ki vsebujejo baker ali bakrove zlitine, ki jih je mogoče predelati, se lahko uporabijo kot vhodni material. 2.2         Nevarni odpadki se ne uporabijo kot vhodni material, razen če je dokazano, da so bili uporabljeni postopki in tehnike, določeni v „merilih o postopkih in tehnikah obdelave“, za odstranitev vseh nevarnih lastnosti. 2.3         Naslednji odpadki se ne uporabijo kot vhodni material: (a) opilki in ostružki, ki vsebujejo tekočine, kot sta olje ali oljne emulzije, in (b) sodi in posode, razen opreme iz izrabljenih vozil, ki vsebujejo ali so vsebovali olje ali barvo. || Usposobljeno osebje, izobraženo na področju prepoznavanja odpadkov, ki ne izpolnjujejo meril iz tega oddelka, opravi nadzor sprejemljivosti vseh prejetih odpadkov (z vizualnim pregledom) in priložene dokumentacije.

Oddelek 3. Postopki in tehnike obdelave

3.1         Odpadni baker je bil ločen pri viru ali med zbiranjem ali pa je bil vhodni material obdelan, da se je odpadni baker ločil od nekovinskih in nebakrenih sestavin. Odpadni baker, ki zaradi teh dejanj nastane, se hrani ločeno od drugih odpadkov. 3.2         Vsi postopki mehanske obdelave (kot so rezanje, striženje, drobljenje ali granuliranje; razvrščanje, ločevanje, čiščenje, odstranjevanje škodljivih snovi, praznjenje), ki so potrebni za pripravo odpadne kovine za neposredni vnos v končno uporabo, so končani. 3.3         Za odpadke, ki vsebujejo nevarne sestavine, veljajo naslednje posebne zahteve: (a) vhodni materiali, ki izvirajo iz odpadne električne ali elektronske opreme ali izrabljenih vozil, so obdelani v skladu z vsemi postopki, zahtevanimi v členu 6 Direktive 2002/96/ES[8] Evropskega parlamenta in Sveta ter členu 6 Direktive 2000/53/ES[9] Evropskega parlamenta in Sveta; (b) klorofluoroogljikovodiki v zavrženi opremi so bili zajeti s postopkom, ki so ga odobrili pristojni organi; (c) kabli so odrezani ali odstranjeni. Pri kablih z organsko (plastično) prevleko je bila ta odstranjena v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami; (d) sodi in posode so spraznjeni in očiščeni; (e) nevarne snovi v odpadkih, ki niso navedeni pod točko (1), so bile učinkovito odstranjene v postopku, ki ga je odobril pristojni organ. ||

Priloga II

Izjava o skladnosti z merili, da odpadek ni več odpadek, iz člena 4(1)

1. || Proizvajalec/uvoznik odpadne kovine: Ime: Naslov: Kontaktna oseba: Telefon: Telefaks: E-naslov:

2. || a) Ime ali oznaka kategorije odpadne kovine v skladu s specifikacijo industrije ali standardom: b) Po potrebi glavne tehnične določbe specifikacij stranke, kot so sestava, velikost, vrsta in lastnosti:

3. || Pošiljka odpadnih kovin je v skladu s specifikacijo ali standardom industrije iz točke 2(a) ali s specifikacijami stranke iz točke 2(b).

4. || Količina pošiljke v kg:

5. || Certifikat o opravljenem testu radioaktivnosti je bil izdan v skladu z nacionalnimi ali mednarodnimi predpisi o postopkih spremljanja in odzivanja za radioaktivno odpadno kovino.

6. || Proizvajalec odpadne kovine uporablja sistem upravljanja v skladu z Uredbo (EU) št. … [po sprejetju te uredbe vstaviti njeno številko], ki ga je potrdil akreditirani organ za ugotavljanje skladnosti ali okoljski preveritelj, oziroma v primeru uvoza odpadne kovine, ki ni več odpadek, na carinsko območje Unije neodvisni zunanji preveritelj.

7. || Pošiljka odpadne kovine izpolnjuje merila iz člena 3(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. ... [po sprejetju te uredbe vstaviti njeno številko].

8. || Izjava proizvajalca/uvoznika odpadne kovine: Potrjujem, da so zgornje informacije po moji najboljši vednosti popolne in točne: Ime: Datum: Podpis:

[1]               UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

[2]               UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[3]               UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

[4]               UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

[5]               UL L 330, 14.12.2011, str. 25.

[6]               UL L 226, 6.9.2000, str. 3.

[7]               UL L 158, 30.4.2004, str. 7.

[8]               UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

[9]               UL L 269, 21.10.2000, str. 34.