52012PC0707

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

I.            POLITIČNI IN PRAVNI OKVIR

V izjavi srečanja na vrhu o vzhodnem partnerstvu z dne 7. maja 2009 so EU in partnerske države izrazile svojo politično podporo liberalizaciji vizumske ureditve v varnem okolju in potrdile svojo namero o čimprejšnjem sprejetju postopnih ukrepov za odpravo vizumov za svoje državljane.

Na tej podlagi je Komisija naredila prvi konkretni korak, s tem ko je 16. septembra 2011 Svetu predložila priporočilo o pooblastilu Komisiji za začetek pogajanj z Republiko Armenijo o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov.

Po tem, ko je Komisija 19. decembra 2011 prejela pooblastilo Sveta, so se 27. februarja 2012 v Erevanu začela pogajanja z Republiko Armenijo o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov. Dva nadaljnja kroga pogajanj sta potekala 24. aprila 2012 v Bruslju in 28. junija 2012 v Erevanu. Končno besedilo sporazuma so glavni pogajalci parafirali 18. oktobra 2012 v Bruslju.

S sklepom vlade, sprejetim 4. oktobra 2012, je Armenija sklenila, da so od 10. januarja 2013 vsi državljani EU in državljani iz pridruženih schengenskih držav izvzeti iz vizumske obveznosti.

Redno obveščanje držav članic in posvetovanje z njimi je potekalo v vseh fazah pogajanj v ustreznih delovnih skupinah Sveta.

Pravna podlaga Unije za Sporazum je člen 77(2)(a) v povezavi s členom 218 PDEU.

Komisija je podpisala Sporazum o ... V skladu s členom 218(6)(a) PDEU je Evropski parlament dne … odobril sklenitev Sporazuma.

II.          IZIDI POGAJANJ

Komisija meni, da so bili doseženi cilji, ki jih je Svet določil v svojih pogajalskih smernicah, in da je osnutek sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov sprejemljiv za Unijo.

Končno vsebino Sporazuma lahko povzamemo.

– Načeloma bo za vse prosilce za vizum odločitev o izdaji ali neizdaji vizuma treba sprejeti v 10 koledarskih dneh. Ta rok se lahko podaljša na največ 30 koledarskih dni, kadar je potreben nadaljnji pregled prošnje. V nujnih primerih se lahko rok za sprejetje odločitve skrajša na dva delovna dneva ali manj. Praviloma so prosilci za izdajo vizuma upravičeni do obiska za oddajo vloge v roku dveh tednov od datuma zahtevka oziroma v nujnih primerih takoj ali ne da bi se naročili.

– Taksa za obravnavanje prošenj armenskih državljanov za izdajo vizuma znaša 35 EUR. Ta taksa se bo uporabljala za vse armenske prosilce za vizum in zadeva tako vizume za enkratni kot za večkratni vstop. Poleg tega so nekatere kategorije oseb upravičene do oprostitve plačila takse za vizum v celoti: upokojenci, bližnji sorodniki, člani nacionalnih in regionalnih vlad, člani uradnih delegacij, ki sodelujejo v vladnih dejavnostih, dijaki, študenti, invalidi, novinarji in tehnično osebje, ki jih spremlja, predstavniki civilne družbe in osebe, ki jih povabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, otroci, mlajši od 12 let, osebe, ki potujejo iz humanitarnih razlogov, in udeleženci znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti ter športnih prireditev.

– Zahteve glede dokumentov, ki jih je treba predložiti v zvezi z namenom potovanja, so bile poenostavljene za nekatere kategorije oseb: bližnji sorodniki, poslovneži, člani uradnih delegacij, dijaki, študenti, udeleženci znanstvenih, kulturnih in športnih prireditev, novinarji, osebe, ki obiskujejo vojaške in civilne grobove, predstavniki civilne družbe, člani neprofitnih organizacij panarmenske skupnosti, predstavniki svobodnih poklicev, vozniki, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb, ter osebe, ki so na obisku zaradi zdravljenja. Za te kategorije oseb se lahko za utemeljitev namena potovanja zahtevajo le dokumenti, našteti v Sporazumu. Potrebna ni nobena druga utemeljitev, vabilo ali potrditev, ki jo določa zakonodaja držav članic.

– Poenostavljena so tudi merila za izdajanje vizumov za večkratni vstop za naslednje kategorije oseb:

a)           za člane nacionalnih in regionalnih vlad, ustavnih in vrhovnih sodišč, stalne člane uradnih delegacij ter zakonce in otroke, ki obiskujejo državljane Armenije, ki zakonito prebivajo v državah članicah, ali državljane EU, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so: izda se vizum, veljaven pet let (ali vizum s krajšim rokom veljavnosti, omejenim na obdobje veljavnosti njihovega mandata ali dovoljenja za zakonito prebivanje);

b)           za udeležence znanstvenih, kulturnih, uradnih programov izmenjav in športnih prireditev, novinarje, študente, poslovneže, predstavnike civilne družbe in diaspor panarmenskih neprofitnih organizacij, predstavnike svobodnih poklicev ter voznike pod pogojem, da so v prejšnjih dveh letih pravilno uporabljali enoletni vizum za večkratni vstop in da so razlogi za prošnjo za izdajo vizuma za večkratni vstop še vedno veljavni: izda se vizum veljaven najmanj 2 leti in največ 5 let.

– Državljani Armenije, ki so imetniki veljavnih diplomatskih potnih listov, so izvzeti iz vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje.

– Protokol obravnava poseben položaj držav članic, ki schengenskega pravnega reda še ne izvajajo v celoti, ter njihovo enostransko priznanje schengenskih vizumov in dovoljenj za prebivanje, izdanih armenskim državljanom za namene tranzita prek njihovih ozemelj v skladu z Odločbo Sveta št. 582/2008/ES.

– Sporazumu je priložena skupna izjava o izvajanju člena 10 o diplomatskih potnih listih.

– Sporazumu je priložena izjava EU o dokumentih, ki se predložijo pri oddaji vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje.

– Sporazumu je priložena skupna izjava o sodelovanju na področju potnih listin in rednih izmenjavah informacij o varnosti potnih listin.

– Posebni položaj Danske, Združenega kraljestva in Irske je opredeljen v preambuli. Tesno sodelovanje Islandije, Norveške, Švice in Lihtenštajna pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda je navedeno v skupni izjavi k Sporazumu.

III.         SKLEPNA UGOTOVITEV

Glede na zgoraj navedene izide pogajanj Komisija predlaga, da Svet

– po odobritvi Evropskega parlamenta odobri priloženi Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov.

2012/0334 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 77(2)(a) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s Sklepom Sveta 2012/XXX z dne [...][2] je Komisija dne [ ] podpisala Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)       Sporazum bi bilo treba skleniti.

(3)       V skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice ter Protokolom o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Združeno kraljestvo in Irsko.

(4)       V skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Kraljevino Dansko –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklene se Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, pristojno, da v imenu Evropske unije pošlje uradno obvestilo iz člena 14(1) Sporazuma, s čimer bo izraženo soglasje Evropske unije, da jo ta sporazum zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Začetek veljavnosti Sporazuma se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

SPORAZUM med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o poenostavitvi izdajanja vizumov

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)

in

REPUBLIKA ARMENIJA (v nadaljnjem besedilu: Armenija)

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) STA SE –

V ŽELJI, da s poenostavitvijo izdajanja vizumov državljanom Armenije spodbujata stike med ljudmi, kar je pomemben pogoj za stabilen razvoj gospodarskih, humanitarnih, kulturnih, znanstvenih in drugih vezi,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Armenijo na drugi strani, kakor tudi namena pogodbenic za sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Armenijo,

OB UPOŠTEVANJU skupnih izjav srečanj na vrhu o vzhodnem partnerstvu, ki sta potekali 7. maja 2009 v Pragi in 30. septembra 2011 v Varšavi, v katerih je izražena politična podpora liberalizaciji vizumske ureditve v varnem okolju,

S PONOVNO POTRDITVIJO namena čimprejšnje vzpostavitve režima potovanj brez vizumov za svoje državljane, če bodo izpolnjeni vsi pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost,

OB UPOŠTEVANJU, da so vsi državljani Unije od 10. januarja 2013 izvzeti iz vizumske obveznosti, kadar potujejo v Armenijo za obdobje do 90 dni ali so v tranzitu preko ozemlja Armenije,

OB PRIZNAVANJU, da bi se v primeru ponovne uvedbe vizumske obveznosti za državljane Unije ali določene kategorije državljanov Unije s strani Armenije enake poenostavitve, dodeljene po tem sporazumu državljanom Armenije, na podlagi vzajemnosti samodejno uporabljale za zadevne državljane Unije,

OB UPOŠTEVANJU, da se navedene vizumske obveznosti lahko uvedejo samo za vse državljane Unije ali določene kategorije državljanov Unije,

OB PRIZNAVANJU, da poenostavitev vizumskih postopkov ne bi smela povzročiti nedovoljene migracije, in ob posvečanju posebne pozornosti varnosti in ponovnemu sprejemu,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice ter Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Združeno kraljestvo in Irsko,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma ne uporabljajo za Kraljevino Dansko –

SPORAZUMELI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Namen in področje uporabe

1.         Namen tega sporazuma je poenostaviti izdajanje vizumov državljanom Armenije za načrtovano bivanje za največ 90 dni v obdobju 180 dni.

2. Če bo Armenija ponovno uvedla vizumsko obveznost za državljane Unije ali določene kategorije državljanov Unije, se bodo enake poenostavitve, dodeljene po tem sporazumu državljanom Armenije, na podlagi vzajemnosti samodejno uporabljale za zadevne državljane Unije.

Člen 2

Splošna določba

1.         Poenostavitve vizumskih postopkov, določene v tem sporazumu, se za državljane Armenije uporabljajo samo, če ti niso izvzeti iz vizumske obveznosti z zakoni in drugimi predpisi Unije ali držav članic, s tem sporazumom ali drugimi mednarodnimi sporazumi.

2.         Nacionalno pravo Armenije ali držav članic ali pravo Unije se uporablja za zadeve, ki jih določbe tega sporazuma ne zajemajo, kot na primer zavrnitev izdaje vizuma, priznanje potnih listin, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje ter zavrnitev vstopa in ukrepi izgona.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a) „država članica“ pomeni vsako državo članico Evropske unije z izjemo Kraljevine Danske, Republike Irske in Združenega kraljestva;

(b) „državljan Unije“ pomeni državljana države članice, kakor je opredeljena v točki (a);

(c) „državljan Armenije“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Armenije v skladu z zakonodajo Republike Armenije;

(d) „vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izda država članica za tranzit čez ozemlje držav članic ali načrtovano bivanje, ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, na ozemlju držav članic;

(e) „oseba, ki zakonito prebiva“ pomeni državljana Armenije, ki ima dovoljenje oziroma je upravičen do bivanja na ozemlju države članice več kot 90 dni na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

Člen 4

Dokumentarna dokazila o namenu potovanja

1. Za naslednje kategorije državljanov Armenije za utemeljitev namena potovanja v drugo pogodbenico zadostujejo naslednji dokumenti:

(a) za bližnje sorodnike – zakonce, otroke (vključno s posvojenimi), starše (vključno s skrbniki), stare starše in vnuke, ki so na obisku pri državljanih Armenije, ki zakonito prebivajo v državah članicah, ali pri državljanih Evropske unije, ki prebivajo v državi članici, katere državljani so:

– pisna prošnja osebe, ki vabi;

(b) za člane uradnih delegacij, vključno s stalnimi člani teh delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na Armenijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije:

– dopis pristojnega armenskega organa, ki potrjuje, da je prosilec član oziroma stalni član njegove delegacije in potuje na ozemlje druge pogodbenice z namenom sodelovanja na zgoraj navedenih prireditvah; dopisu je priložena kopija uradnega povabila;

(c) za učence, dijake, študente, podiplomske študente in spremljajoče učitelje, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, vključno v okviru programov izmenjav in drugih šolskih dejavnosti:

– pisna prošnja ali potrdilo o vpisu univerze, visoke šole ali šole, ki vabi, dijaške ali študentske izkaznice ali potrdila o tečajih, ki jih bo oseba obiskovala;

(d) za osebe, ki potujejo zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati:

– uradni dokument zdravstvene ustanove, ki potrjuje nujnost zdravstvene oskrbe v tej ustanovi in nujnost spremstva, ter dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za plačilo zdravljenja;

(e) za novinarje in osebje tehnične ekipe, ki jim pomaga pri delu:

– potrdilo ali drug dokument, ki ga izda strokovna organizacija ali delodajalec prosilca za vizum, ki dokazuje, da je zadevna oseba kvalificiran novinar ali član osebja tehnične ekipe, ki spremlja novinarje po poklicni dolžnosti, in navaja, da je namen potovanja opravljanje novinarskega dela;

(f) za udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi:

– pisna prošnja organizacije, ki vabi, pristojnih organov, državnih športnih zvez ali nacionalnih olimpijskih komitejev držav članic;

(g) za poslovneže in predstavnike poslovnih organizacij:

– pisna prošnja subjekta, ki vabi: pravne osebe ali podjetja, organizacije, urada ali podružnice take pravne osebe ali podjetja, državnih in lokalnih organov držav članic ali organizacijskih odborov ali trgovinskih in industrijskih sejmov, konferenc in simpozijev, ki potekajo na ozemlju ene od držav članic; prošnjo potrdi pristojen organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(h) za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah:

– pisna prošnja organizacije, ki vabi, ki potrjuje, da zadevna oseba sodeluje na prireditvi;

(i) za predstavnike organizacij civilne družbe in osebe, ki jih vabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, registrirane v državah članicah, kadar potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav ali panarmenskih in skupnostnih podpornih programov:

– pisna prošnja, ki jo izda organizacija, ki vabi, potrditev, da oseba zastopa organizacijo civilne družbe ali sodeluje v panarmenskih ali skupnostnih podpornih dejavnostih, in potrdilo ustreznega registra o ustanovitvi take organizacije, ki ga izda državni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;

(j) za udeležence znanstvenih, akademskih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav:

– pisna prošnja organizacije, ki vabi, za udeležbo pri teh dejavnostih;

(k) za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Armeniji:

– pisna prošnja nacionalnega združenja (zveze) prevoznikov Armenije za mednarodni cestni prevoz z navedbo namena, načrtovane poti, trajanja in pogostosti potovanj;

(l) za udeležence programov uradnih izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta in drugi občinski subjekti:

– pisna prošnja vodij uprave/županov teh mest ali občin;

(m) za obisk vojaških in civilnih pokopališč:

– uradni dokument, ki potrjuje obstoj in ohranitev groba ter družinsko ali drugo razmerje med prosilcem in pokopanim.

2. Pisna prošnja iz tega člena vsebuje naslednje elemente:

(a)        za povabljeno osebo: ime in priimek, datum rojstva, spol, državljanstvo, številka potnega lista, čas in namen potovanja, število vstopov in po potrebi ime zakonca in otrok, ki spremljajo povabljeno osebo;

(b)        za osebo, ki vabi: ime, priimek in naslov;

(c)        za pravno osebo, podjetje ali organizacijo, ki vabi: polni naziv in naslov ter

–          če zahtevo izda organizacija ali organ – ime in priimek ter položaj osebe, ki prošnjo podpiše,

–          če vabi pravna oseba ali podjetje ali pa urad ali podružnica takšne pravne osebe ali podjetja s sedežem na ozemlju države članice – registrska številka, kakor jo zahteva nacionalno pravo zadevne države članice.

3.         Za kategorije oseb iz odstavka 1 tega člena se vse kategorije vizumov izdajajo po poenostavljenem postopku, ne da bi se zahtevala kakršna koli druga utemeljitev, vabilo ali potrditev glede namena potovanja, ki jo določa zakonodaja pogodbenic.

Člen 5

Izdajanje vizumov za večkratni vstop

1.         Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo petih let za naslednje kategorije oseb:

(a) za zakonce, otroke (vključno s posvojenimi), ki so mlajši od 21 let ali vzdrževani, in starše (vključno s skrbniki) na obisku pri državljanih Armenije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali pri državljanih Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;

(b) za člane nacionalnih in regionalnih vlad ter ustavnih in vrhovnih sodišč, če s tem sporazumom niso izvzeti iz vizumske obveznosti, pri izvajanju njihovih nalog;

(c) za stalne člane uradnih delegacij, ki na podlagi uradnega povabila, naslovljenega na Armenijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic pripravijo medvladne organizacije.

Kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, se veljavnost vizuma za večkratni vstop izjemoma omeji na ustrezno obdobje, zlasti kadar je

– čas veljavnosti dovoljenja za zakonito prebivanje državljanov Armenije, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, za osebe iz točke (a),

– mandat oseb iz točke (b),

– čas veljavnosti statusa stalnega člana uradne delegacije za osebe iz točke (c),

krajši od petih let.

2.         Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo enega leta za naslednje kategorije oseb, če so v prejšnjem letu pridobile najmanj en vizum in ga uporabljale v skladu z zakoni, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej:

(a) za člane uradnih delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na Armenijo, redno sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(b) za predstavnike organizacij civilne družbe in osebe, ki jih vabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, registrirane v državah članicah, kadar potujejo v države članice zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav ali panarmenskih in skupnostnih podpornih programov;

(c) za predstavnike svobodnih poklicev, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali drugih podobnih prireditvah in redno potujejo v države članice;

(d) za udeležence znanstvenih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav, ki redno potujejo v države članice;

(e) za dijake, študente in podiplomske študente, ki redno potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, tudi v okviru programov izmenjav;

(f) za udeležence programov uradnih izmenjav, ki jih organizirajo pobratena mesta in drugi občinski subjekti;

(g) za osebe, ki morajo na redne obiske zaradi zdravljenja, in osebe, ki jih morajo spremljati;

(h) za novinarje in osebje tehnične ekipe, ki jim pomaga pri delu;

(i) za poslovneže in predstavnike poslovnih organizacij, ki redno potujejo v države članice;

(j) za udeležence mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi;

(k) za voznike, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb na ozemlja držav članic z vozili, ki so registrirana v Armeniji.

Kadar sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje, se veljavnost vizuma za večkratni vstop izjemoma omeji na ustrezno obdobje.

3.         Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic izdajo vizume za večkratni vstop z veljavnostjo najmanj dveh let in največ petih let za kategorije oseb iz odstavka 2 tega člena, če so v prejšnjih dveh letih uporabljale enoletni vizum za večkratni vstop v skladu z zakoni, ki urejajo vstop v obiskano državo in bivanje v njej, razen če sta potreba ali namen pogostih ali rednih potovanj očitno omejena na krajše obdobje; v tem primeru se veljavnost vizuma za večkratni vstop omeji na ustrezno obdobje.

4.         Skupno trajanje bivanja oseb iz odstavkov 1 do 3 tega člena na ozemljih držav članic ne sme biti daljše od 90 dni v obdobju 180 dni.

Člen 6

Takse za obravnavanje prošenj za izdajo vizuma

1.         Taksa za obravnavanje prošenj za izdajo vizuma znaša 35 EUR.

Zgoraj navedeni znesek se lahko ponovno prouči v skladu s postopkom iz člena 14(4).

2.         Brez poseganja v odstavek 3 oprostitve plačila taks za obravnavanje prošenj za izdajo vizuma veljajo za naslednje kategorije oseb:

(a) upokojenci;

(b) otroci, mlajši od 12 let;

(c) člani nacionalnih in regionalnih vlad ter ustavnih in vrhovnih sodišč, če niso s tem sporazumom izvzeti iz vizumske obveznosti;

(d) invalidi in po potrebi osebe, ki jih spremljajo;

(e) bližnji sorodniki – zakonec, otroci (vključno s posvojenimi), starši (vključno s skrbniki), stari starši in vnuki – državljanov Armenije, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, ali državljanov Evropske unije, ki prebivajo na ozemlju države članice, katere državljani so;

(f) člani uradnih delegacij, vključno s stalnimi člani teh delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom, naslovljenim na Armenijo, sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju ene od držav članic pripravijo medvladne organizacije;

(g) učenci, dijaki, študenti, podiplomski študenti in spremljajoči učitelji, ki potujejo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja, vključno s programi izmenjav in drugimi šolskimi dejavnostmi;

(h) novinarji in osebje tehnične ekipe, ki jim pomaga pri delu;

(i) udeleženci mednarodnih športnih prireditev in osebe, ki jih spremljajo v strokovni ekipi;

(j) predstavniki organizacij civilne družbe in osebe, ki jih vabijo neprofitne organizacije armenske skupnosti, registrirane v državah članicah, kadar potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev, konferenc, tudi v okviru programov izmenjav ali panarmenskih in skupnostnih podpornih programov;

(k) udeleženci znanstvenih, akademskih, kulturnih in umetniških dejavnosti, vključno z univerzitetnimi in drugimi programi izmenjav;

(l) osebe, ki so predložile dokazila o nujnosti svojega potovanja iz humanitarnih razlogov, vključno zaradi prejema nujnega zdravljenja, in oseba, ki takšno osebo spremlja, ali zaradi udeležbe na pogrebu bližnjega sorodnika ali zaradi obiska bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan.

3. Kadar država članica sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev z namenom izdaje vizuma, lahko zunanji ponudnik storitev zaračuna takso za storitve. Navedena taksa je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju svojih storitev, in ne sme presegati 30 EUR. Države članice ohranijo možnost za vse prosilce, da prošnje vložijo neposredno na svojih konzulatih.

Zunanji ponudnik storitev bo za Unijo izvajal svoje dejavnosti v skladu z Vizumskim zakonikom in pri tem dosledno spoštoval zakonodajo Armenije.

Člen 7

Trajanje postopkov obravnavanja prošenj za izdajo vizuma

1.         Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic sprejmejo odločitev o prošnji za izdajo vizuma v 10 koledarskih dneh od dneva prejema prošnje in dokumentov, potrebnih za izdajo vizuma.

2.         Čas za sprejetje odločitve o prošnji za izdajo vizuma se lahko v posameznih primerih podaljša na do 30 koledarskih dni, zlasti kadar je potreben nadaljnji pregled prošnje.

3.         Rok za sprejetje odločitve o prošnji za izdajo vizuma se lahko v nujnih primerih skrajša na dva delovna dneva ali manj.

4.         Če se od prosilcev zahteva osebna zglasitev ob vložitvi prošnje, mora pristojni organ prosilcem to praviloma omogočiti v roku dveh tednov, odkar so ti za to zaprosili. V utemeljenih nujnih primerih lahko konzulat prosilcem dovoli, da oddajo vlogo, ne da bi se naročili, ali pa so na obisk naročeni takoj.

Člen 8

Odhod v primeru izgubljenih ali ukradenih dokumentov

Državljani Unije in Armenije, ki so izgubili svoje osebne dokumente ali katerim so bili ti dokumenti ukradeni med bivanjem na ozemlju Armenije ali držav članic, lahko zapustijo ozemlje Armenije ali držav članic z veljavnimi osebnimi dokumenti za prehod meje, ki jih izdajo diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic ali Armenije brez vsakršnega vizuma ali drugega dovoljenja.

Člen 9

Podaljšanje vizuma v izrednih okoliščinah

Državljanom Armenije, ki zaradi višje sile ali humanitarnih razlogov ne morejo zapustiti ozemelj držav članic do datuma, navedenega v njihovih vizumih, se veljavnost njihovih vizumov brezplačno podaljša v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja država članica prejemnica, za čas, ki je potreben za njihovo vrnitev v državo njihovega prebivališča.

Člen 10

Diplomatski potni listi

1.         Državljani Armenije, ki so imetniki veljavnih diplomatskih potnih listov, lahko vstopijo, zapustijo in so v tranzitu preko ozemelj držav članic brez vizumov.

2.         Osebe iz odstavka 1 lahko bivajo brez vizumov na ozemlju držav članic do 90 dni v obdobju 180 dni.

Člen 11

Ozemeljska veljavnost vizumov

Ob upoštevanju nacionalnih pravil in predpisov o nacionalni varnosti držav članic ter ob upoštevanju pravil EU o vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo imajo državljani Armenije pravico do potovanj po ozemljih držav članic, ki je enakovredna pravici državljanov Evropske unije.

Člen 12

Skupni odbor za upravljanje Sporazuma

Pogodbenici ustanovita skupni odbor strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki ga sestavljajo predstavniki Unije in Armenije. Unijo zastopa Komisija, pomagajo pa ji strokovnjaki iz držav članic.

2.         Naloge odbora so predvsem:

(a) spremljanje izvajanja tega sporazuma;

(b) predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu;

(c) reševanje sporov, ki izhajajo iz razlage ali uporabe določb tega sporazuma.

3.         Odbor se sestaja po potrebi na zahtevo ene od pogodbenic in najmanj enkrat letno.

4.         Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 13

Razmerje Sporazuma do dvostranskih sporazumov med državami članicami in Armenijo

Od začetka veljavnosti ima ta sporazum prednost pred določbami vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki so bili sklenjeni med posamezno državo članico in Armenijo, če določbe slednjih sporazumov ali dogovorov zadevajo vprašanja, obravnavana v tem sporazumu.

Člen 14

Končne določbe

1.         Sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki, veljati pa začne prvi dan drugega meseca po dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita o zaključku zgoraj navedenih postopkov.

2.         Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena ta sporazum začne veljati šele na dan, ko začne veljati Sporazum med Evropsko unijo in Armenijo o ponovnem sprejemu, če je ta dan poznejši od dneva iz odstavka 1 tega člena.

3.         Ta sporazum se sklene za nedoločen čas, razen če je odpovedan v skladu z odstavkom 6 tega člena.

4.         Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim sporazumom pogodbenic. Spremembe začnejo veljati, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so zaključeni njuni nacionalni postopki, potrebni v ta namen.

5.         Vsaka pogodbenica lahko začasno odloži izvajanje celotnega Sporazuma ali njegovega dela iz razlogov javnega reda, zaščite nacionalne varnosti ali varstva javnega zdravja. O odločitvi o začasni odložitvi izvajanja uradno obvesti drugo pogodbenico najpozneje 48 ur pred začetkom veljavnosti odločitve. Pogodbenica, ki je začasno odložila izvajanje tega sporazuma, nemudoma obvesti drugo pogodbenico o prenehanju obstoja razlogov za začasno odložitev izvajanja.

6.         Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati 90 dni po dnevu takega uradnega obvestila.

V XXX dne XXX, v dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in armenskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

PRILOGA

PROTOKOL

k sporazumu o državah članicah, ki schengenskega pravnega reda ne izvajajo v celoti

Tiste države članice, ki jih schengenski pravni red zavezuje, vendar še ne izdajajo schengenskih vizumov, v pričakovanju ustreznega sklepa Sveta izdajajo nacionalne vizume, katerih veljavnost je omejena na njihovo lastno ozemlje.

V skladu z Odločbo št. 582/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o uvedbi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih listin s strani Bolgarije, Cipra in Romunije kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj[3] so bili sprejeti usklajeni ukrepi za poenostavitev tranzita imetnikov schengenskih vizumov in schengenskih dovoljenj za prebivanje po ozemlju držav članic, ki schengenskega pravnega reda še ne izvajajo v celoti.

Skupna izjava o členu 10 Sporazuma o diplomatskih potnih listih

Unija ali Armenija lahko uveljavljata delno začasno prenehanje izvajanja Sporazuma in zlasti člena 10 v skladu s postopkom, določenim v členu 14(5), če druga pogodbenica zlorabi izvajanje člena 10 ali če izvajanje privede do grožnje za javno varnost.

Če se izvajanje člena 10 začasno preneha, obe pogodbenici začneta posvetovanja v okviru skupnega odbora, ustanovljenega s Sporazumom, da bi rešili težave, ki so privedle do začasnega prenehanja.

Obe pogodbenici za prednostno nalogo določata svojo zavezo za zagotovitev visoke stopnje varnosti dokumentov za diplomatske potne liste, zlasti z vključevanjem biometričnih identifikatorjev. Unija bo to zagotovila v skladu z zahtevami iz Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice[4].

Izjava Evropske unije o dokumentih, ki jih je treba predložiti s prošnjo za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje

Evropska unija si bo okrepljeno prizadevala pripraviti seznam minimalnih zahtev za zagotovitev, da imajo armenski prosilci na voljo usklajene in enotne osnovne informacije v skladu s členom 47(1)(a) Vizumskega zakonika ter da se od njih zahteva predložitev načeloma enakih dokazil, pred začetkom veljavnosti Sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Armenijo.

Zgoraj omenjene informacije je treba razširiti v javnosti (na oglasnih deskah konzulatov, v obliki letakov, na spletnih straneh itd.).

Skupna izjava o Danski

Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za postopke za izdajanje vizumov na diplomatskih in konzularnih predstavništvih Kraljevine Danske.

V teh okoliščinah je primerno, da organi Danske in Armenije nemudoma sklenejo dvostranski sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kakor so v Sporazumu med Evropsko unijo in Armenijo.

Skupna izjava glede Združenega kraljestva in Irske

Pogodbenici sta seznanjeni, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlje Združenega kraljestva in Irske.

V teh okoliščinah je primerno, da organi Združenega kraljestva, Irske ter Armenije sklenejo dvostranska sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov.

Skupna izjava glede Islandije, Norveške, Švice in Lihtenštajna

Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Evropsko unijo ter Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajnom, zlasti na podlagi sporazumov z dne 18. maja 1999 in 26. oktobra 2004 o pridružitvi teh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

V teh okoliščinah je primerno, da organi Islandije, Norveške, Švice in Lihtenštajna ter Armenije nemudoma sklenejo dvostranske sporazume o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje s podobnimi pogoji, kakor so v Sporazumu med Evropsko unijo in Armenijo.

Skupna izjava o sodelovanju na področju potnih listin

Pogodbenici soglašata, da bi moral skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 12 Sporazuma, pri spremljanju izvajanja Sporazuma oceniti učinek ravni varnosti zadevnih potnih listin na delovanje Sporazuma. Zato pogodbenici soglašata, da se bosta redno obveščali o ukrepih, sprejetih za preprečevanje pridobivanja več potnih listin pod različnimi imeni, o razvoju tehničnih vidikov varnosti potnih listin in o postopku preverjanja identitete oseb ob izdaji potnih listin.

***

[1]               UL C […], […], str. […].

[2]               UL C […], […], str. […].

[3]               UL L 161, 20.6.2008, str. 30.

[4]               UL L 385, 29.12.2004, str. 1.