OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji Globokomorski staleži so staleži rib, ulovljeni v vodah zunaj glavnih ribolovnih območij epikontinentalnih pasov. Razporejeni so po kontinentalnih strminah ali povezani s podvodnimi gorami. Večina teh vrst se razvija počasi in ima dolgo življenjsko dobo, zaradi česar so posebej občutljive na ribolovne dejavnosti. Še en pomemben dejavnik, ki vpliva na občutljivost vrste za ribolov je, ali jo je mogoče loviti v lokalnih koncentracijah, zlasti v času drstenja. To velja za oranžno sluzoglavko, modrega lenga in sluzoglavke. Za vse staleže prosto živečih rib velja, da neomejeni globokomorski ribolov spodbuja tekmovanje med ribiškimi podjetji za prevzem posesti nad prostim virom, pri čemer jim ni treba dovolj upoštevati trajnostne ravni izkoriščanja. To se je zgodilo v primeru nekaterih globokomorskih vrst, preden je Evropska unija leta 2003 začela sprejemati ukrepe na tem področju. Dragocena oranžna sluzoglavka v severozahodnih vodah na primer velja za izčrpano, prav tako tudi dragoceni okati ribon v Biskajskem zalivu. Zato omejevanje ribolovne dejavnosti pomeni nujno javno posredovanje, s katerim se preprečuje zmanjšanje prihodka ribičev, razvija izkoriščanje s ciljem večjega dolgoročnega donosa ter zmanjšuje vpliv na ekosistem in prehranjevalni splet zaradi nenadnih zmanjšanj velikosti nekaterih ribjih populacij. Pri globokomorskih vrstah je javno posredovanje zlasti pomembno, ker lahko obnova po izčrpanju staležev, ki se razvijajo počasi, traja zelo dolgo ali celo ni uspešna. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES, International Council for the Exploration of the Sea) vsaki dve leti pripravi temeljit pregled biološkega statusa globokomorskih staležev. Zadnje mnenje je bilo predloženo junija 2012. Ta predlog za določitev ribolovnih možnosti temelji na dodatnem pregledu, ki ga je Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF, Scientific, Technical and Economic Committee for Fisheries) izvedel julija 2012, po delu ICES. To zagotavlja temelje za določanje ribolovnih možnosti za globokomorske staleže v skladu z načeli iz člena 2(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002, po katerem mora postopek odločanja v okviru skupne ribiške politike temeljiti na zanesljivem znanstvenem mnenju, ki daje pravočasne rezultate. Komisija je zato uvedla prakso vlaganja predlogov za uredbe o ribolovnih možnostih v časovnem okviru, ki zagotavlja razpoložljivost znanstvenih mnenj. Poleg tega je Komisija ocenila učinkovitost ureditev splošnega dostopa do globokomorskih staležev (Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev[1]) in izvedla oceno učinka za možnost krepitve tega režima, vključno s postopkom z obširnega posvetovanja. Na tej podlagi je Komisija 19. julija 2012 predstavila predlog za spremembo ureditve dostopa, ki vključuje okrepljen sistem za izdajanje dovoljenj in postopno opustitev ribolovnih orodij, ki so namenjena posebej za lovljenje globokomorskih vrst na manj trajnosten način, torej pridnenih vlečnih mrež in pridnenih zabodnih mrež. Komisija je poleg tega predlagala tudi posebne zahteve za zbiranje podatkov v zvezi z globokomorskimi ribolovnimi dejavnostmi.

Splošno ozadje Evropska unija od leta 2003 ureja ribolov globokomorskih vrst v smislu celotnega dovoljenega ulova (TAC, total allowable catch) glede na vrsto in območje ter v smislu največjega ribolovnega napora v severovzhodnem Atlantiku. Celotni dovoljeni ulov nekaterih globokomorskih vrst za leti 2011 in 2012 je bil določen z Uredbo Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012[2]. Dostopne informacije o globokomorskem staležu iz tega predloga znanstvenikom, razen v dveh primerih, ne omogočajo, da bi lahko v celoti ocenili status staležev tako glede velikosti populacije kot tudi ribolovne umrljivosti. Razlogov za to je več. Te vrste imajo pogosto zelo dolgo življenjsko dobo in se razvijajo počasi, zato je izjemno težko strukturirati stalež v starostne skupine ter oceniti učinek ribolova na stalež s spremembami dolžine ali starostne strukture ulovov. Pogostost obnove staležev z mladimi ribami ni znana. Staleži so razširjeni v globinah, ki jih je zaradi praktičnih razlogov težko raziskati. Podatki znanstvenih raziskav pogosto niso na voljo zaradi manjšega komercialnega pomena teh staležev ali pa ne vključujejo celotnega območja razširjenosti. Ribolovne dejavnosti se le delno osredotočajo na te vrste, pri čemer so nekatere razmeroma nove. Kljub tem težavam je pri znanstvenem mnenju ICES junija 2012 in STECF julija 2012 viden napredek, zlasti v zvezi z zadevnimi staleži, ki nudijo največje ribolovne možnosti. Za glavni stalež okroglonosega repaka je bilo mogoče določiti stopnje ribolova, ob katerih bo ta dosegel največji trajnostni donos (MSY, maximum sustainable yield). Mnenje za črnega morskega meča kljub temu, da temelji na trendih in ne na polni oceni statusa staleža, določa natančne navedbe glede tega, kako doseči največji trajnostni donos v letu 2015. S tem so določeni jasni upravljavski cilji, ki so lahko podlaga za dolgoročno trajnostno rabo teh staležev. Določitev in delitev ribolovnih možnosti sta izključno v pristojnosti Unije. Obveznosti v zvezi s trajnostnim izkoriščanjem živih morskih virov so določene v členu 2 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Takšne ribolovne možnosti morajo biti v skladu z mednarodnimi sporazumi, med drugim s Konvencijo Združenih narodov glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum ZN o staležih rib iz leta 1995“). Upravni organ mora biti zlasti previden, če so podatki negotovi, nezanesljivi ali nepopolni. V skladu s členom 6(2) Sporazuma ZN o staležih rib iz leta 1995 pomanjkanje ustreznih znanstvenih podatkov ne sme biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja. Prilagoditve celotnega dovoljenega ulova, predvidene v tem predlogu, upoštevajo navodila iz znanstvenega mnenja in odražajo načela za upravljanje iz sporazuma ZN o staležih rib iz leta 1995 in Mednarodnih smernic za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtem morju Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih iz leta 2008, ki so bile potrjene z zaporednimi resolucijami Generalne skupščine Združenih narodov (Resolucije 61/105 leta 2007, 64/72 leta 2009 ter nedavno 66/231 leta 2011). Številne globokomorske staleže izkoriščajo tudi druge ribiške države, zlasti Norveška, Islandija, Ferski otoki in Rusija, in medtem ko se je treba s temi ribiškimi državami dogovoriti o usklajenih ukrepih upravljanja, so v zvezi s staleži v mednarodnih vodah v okviru Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC, North-East Atlantic Fisheries Commission) potrebni enostranski ukrepi, ki se uporabljajo za plovila Evropske unije, dokler se ti dogovori ne dosežejo, s čimer bi se izognili negativnim posledicam nereguliranega ribolova, kakor je opisano zgoraj.

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog, so določene v Uredbi Sveta (EU) št. 1225/2010 in veljajo do 31. decembra 2012. Povezane so z že omenjeno Uredbo Sveta (ES) št. 2347/2002, ki v Prilogi I navaja komercialno najpomembnejše globokomorske vrste, za katere želi Komisija uvesti omejitve ulova.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Predlog je bil oblikovan na podlagi načel in smernic iz Sporočila Komisije zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2013 (COM(2012) 278 final), v katerem je Komisija pojasnila svoje stališče in namere v predlogih za ribolovne možnosti v letu 2013 za vse staleže. Kot je navedeno v naslovu, Komisija na podlagi tega sporočila izvaja obširno posvetovanje z interesnimi skupinami, civilno družbo, državami članicami in širšo javnostjo.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja zajemajo ribiško biologijo in ekonomijo ribištva. Komisija se je posvetovala z neodvisnim mednarodnim znanstvenim organom ICES in organizirala plenarno zasedanje odbora STECF. Mnenje odbora ICES temelji na okviru izdajanja mnenja, ki je bil razvit znotraj ICES in se uporablja v skladu z memorandumom o soglasju med ICES in Komisijo, ki je ena od strank ICES. STECF posreduje mnenje v skladu s svojimi pooblastili, ki jih prejme od Komisije. Vsa poročila STECF so po tem, ko jih Komisija uradno sprejme, na voljo na spletni strani odbora. Vsa poročila ICES so na voljo na spletni strani odbora. Podatki za mnoge staleže, ki so zajeti v tem predlogu, ne zadostujejo, da bi lahko ugotovili trajnost ribolovov. Znanstveno mnenje v teh primerih sledi načelu previdnosti in priporoča zmanjšanje ulova z nedavnih ravni, vse dokler znaki večanja populacije ne postanejo očitni. Ravni zmanjšanja ulova se natančno navedejo. To mnenje se razume kot smernica za določanje ravni TAC. Kot splošni pristop in ob upoštevanju previdnostnega načela Komisija meni, da je treba predlagati znižanja celotnega dovoljenega ulova sorazmerno z znanstvenim mnenjem. Med 24 vpisi TAC iz te uredbe je kar nekaj takih, ki določajo zelo nizko tonažo. Za te nizke TAC je priporočeno previdnostno zmanjšanje. Vendar se obstoječe kvote, ki so majhne in pokrivajo neizogiben prilov, ohranijo, da se prepreči ustvarjanje obveznosti zavržka. To se nanaša zlasti na prilov modrega lenga, okroglonosega repaka in črnega morskega meča zunaj glavnih ribolovnih območij. Za staleže, katerih raven je še vedno izjemno zaskrbljujoča, se v skladu z mnenjem podaljša ničelni celotni dovoljeni ulov. Ti vključujejo staleže oranžne sluzoglavke, ki so ocenjeni kot izčrpani. Za staleže globokomorskih morskih psov se pričakuje, da bo znanstveno mnenje na voljo v začetku oktobra, zato so v tem predlogu predstavljeni kot „pro memoria“ (pm). Za modrega lenga in okatega ribona velja, da sta v slabem stanju. Za ti dve vrsti kot tudi sluzoglavke in tabinje se svetuje previdnostno zmanjšanje ulova. V primerjavi s tem je mnenje za staleže iz tega predloga za podporo ribarjenju ciljnih vrst, predvsem okroglonosega repaka in črnega morskega meča, bolj kot ne pozitivno. Po zaporednih zmanjšanjih ribolovnih možnosti znanstveno mnenje za leto 2012 potrjuje trend, ki je bil viden že pred dvema letoma, da ravni izkoriščanja teh dveh staležev v obdobju več let ne kažejo škodljivih vplivov na njihov status. ICES in STECF sta letos lahko podala natančnejšo oceno stanja teh virov, ki kažejo dobro stanje. Zaradi tega je možno povečati ribolovne možnosti za črnega morskega meča in ohraniti stabilno raven ulova za večje staleže repaka v zahodnih vodah. Trenutna revizija in izboljšanje ureditev dostopa do globokomorskega ribolova je pomembna kot sredstvo za razvoj potrebnih ukrepov za ribolovne strategije, s katerimi bi ublažili negativne učinke na ranljive morske ekosisteme in zmanjšali zavržke. Kadar pomembne dele priporočenega ulova izvedejo države, ki niso države članice EU, se to upošteva, mnenje pa se za ribištvo EU uporabi v skladu z njegovim razvojem. Ocena učinka Ribolovne možnosti je treba določiti v skladu s členom 43(3) PDEU. Predlog ne zadeva le kratkoročnih odločitev, ampak je tudi del dolgoročnejšega pristopa, s katerim se raven ribolova postopno znižuje na dolgoročne trajnostne ravni. Pristop, ki ga vključuje predlog, bo kratkoročno povzročil zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova, z obnovitvijo preveč izkoriščenih staležev pa bi morale biti ribolovne možnosti stabilne ali se povečevati, odvisno od previdnostnega mnenja. Srednje do dolgoročne posledice pristopa bodo predvidoma zmanjšan vpliv na okolje zaradi upada ribolovnega napora, zmanjšanje števila plovil in/ali povprečnega ribolovnega napora na plovilo ter nespremenjeno ali povečano iztovarjanje vrst, za katere se bo izkazalo, da zdržijo trajno ribolovno dejavnost. Doseženo zmanjšanje ribolovnega napora in velikosti ladjevja, namenjenega globokomorskemu ribolovu, po letu 2003 kaže, da se ta politika izvaja v praksi. Nekateri prvi pozitivni znaki kazalnikov staležev potrjujejo, da so pričakovanja srednje do dolgoročnih posledic še vedno upravičena.

3.         PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog z uredbo določa omejitve ulova komercialno najpomembnejših globokomorskih vrst v vodah EU in mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika za ribiške flote EU, da bi se dosegel cilj skupne ribiške politike, tj. zagotovitev ribolova na ravni, ki je biološko, gospodarsko in družbeno trajnostna. Temelji na členu 43(3) PDEU. Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjega razloga: skupna ribiška politika je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Ob upoštevanju člena 20(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 lahko države članice po lastni presoji dodelijo takšne možnosti regijam ali nosilcem dejavnosti. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsaki dve leti, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.           DODATNE INFORMACIJE

Poenostavitev

Predlog na splošno ne poenostavlja upravljanja ribolovnih kvot niti ga ne zapleta.

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog zadeva uredbo za leti 2013 in 2014. Orodja za upravljanje in ravni ribolovnih možnosti se bodo pregledali najpozneje leta 2014 zaradi priprave naslednje uredbe. Klavzula o reviziji v tej uredbi ni potrebna.

Podrobna obrazložitev predloga PDEU na podlagi člena 43(3) določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe „o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti“. Ta predlog je omejen na določitev in dodelitev ribolovnih možnosti ter pogojev, ki so funkcionalno povezani z uporabo teh ribolovnih možnosti. Predlog je glede omejitev ulova v skladu z načeli tako imenovanega postopka izboljšanja kakovosti odločitev, ki so določena v Sporočilu Komisije o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 final) in Sporočilu Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2013 (COM(2012) 278 final), v katerem so pojasnjeni mnenja in nameni Komisije v zvezi z njenimi predlogi za ribolovne možnosti, dokler ni podano znanstveno mnenje o stanju staležev za leto 2013. Oddelek 6 tega sporočila opredeljuje stališča Komisije glede določanja ribolovnih možnosti, ta pravila pa so bila upoštevana pri oblikovanju tega predloga glede 24 vpisov TAC, kot sledi: · kadar znanstveno mnenje temelji na izčrpnih podatkih ter količinskih analizah in napovedih v skladu z ICES-ovim „okvirom največjega trajnostnega donosa“, je treba TAC določiti v skladu z znanstvenim mnenjem. Če je takšno mnenje na voljo, ga je treba neposredno uporabiti za določitev kvot ali stopnje ribolovnega napora, čeprav se lahko dovoli postopno izvajanje tega okvira do leta 2015 pod pogojem, da je skladno z znanstvenim mnenjem. Smernice iz tega predloga zadevajo dva vpisa TAC za okroglonosega repaka. · kadar je podano okvirno znanstveno mnenje, pripravljeno na podlagi kvalitativne analize razpoložljivih podatkov (tudi če so ti nepopolni ali vključujejo strokovne presoje), ga je treba upoštevati pri sprejemanju odločitev glede TAC. Zmanjšanje TAC, ki zadeva 8 vpisov TAC, je predlagano v skladu s smernicami iz tega predloga. Za dva vpisa, ki zadevata črni morski meč, se v skladu s temi smernicami predvideva povečanje TAC. · kadar znanstveno mnenje ne obstaja, je treba upoštevati previdnostno načelo. To zadeva 11 vpisov TAC v tem predlogu, vključno s šestimi, ki imajo previdnostne ničelne TAC. Poleg tega je predlog skladen s Sporočilom Komisije o zagotovitvi trajnosti v ribištvu EU z največjim trajnostnim donosom (COM(2006) 360 final).

2012/0282 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2013 in 2014

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s členom 43(3) Pogodbe Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)       Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[3] zahteva določitev ukrepov za urejanje dostopa do voda in virov ter trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo razpoložljiva znanstvena, tehnična in gospodarska mnenja ter zlasti poročila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

(3)       Svet bi naj sprejel ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti glede na ribolovna območja ali skupine ribolovnih območij, po potrebi tudi z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno s tem povezani. Ribolovne možnosti je treba med države članice razdeliti tako, da se vsaki državi članici zagotovi sorazmerna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolovno območje, in ob upoštevanju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(4)       Celoten dovoljeni ulov (TAC) bi moral biti določen na podlagi razpoložljivih znanstvenih mnenj ter ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov in ob zagotavljanju pravične obravnave ribiških sektorjev, ter glede na mnenja, izražena na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, zlasti mnenja zadevnih regionalnih svetovalnih svetov.

(5)       Ribolovne možnosti morajo biti v skladu z mednarodnimi sporazumi in načeli, kot je sporazum Združenih narodov iz leta 1995 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib[4], ter v skladu s podrobnimi načeli upravljanja iz mednarodnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, v skladu s katerimi mora biti upravni organ previdnejši, če so podatki negotovi, nezanesljivi ali nepopolni. Pomanjkanje ustreznih znanstvenih podatkov ne bi smelo biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja.

(6)       V najnovejšem znanstvenem mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in odbora STECF je navedeno, da se večina globokomorskih staležev ne lovi trajnostno, pri čemer bi bilo treba ribolovne možnosti za te staleže zaradi zagotovitve njihove trajnosti zmanjšati, dokler se staleži ne bi spet začeli povečevati. Poleg tega ICES opozarja, da usmerjeni ribolov oranžne sluzoglavke ne sme biti dovoljen na vseh območjih in za nekatere staleže modrega lenga in okatega ribona.

(7)       Ribolovne možnosti za globokomorske vrste iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev[5] za dve leti, razen za nekatere staleže modrega lenga in velike srebrenke. Trenutno Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 določa ribolovne možnosti za leti 2011 in 2012.

(8)       V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto[6] ter zlasti člena 1(1) in člena 2 Uredbe, se pri določanju celotnih dovoljenih ulovov Svet odloči, za katere staleže veljajo previdnostni celoten dovoljen ulov in za katere velja analitski celoten dovoljen ulov. Previdnostni celotni dovoljeni ulov se uporablja za staleže, za katere ni na voljo nobene znanstveno utemeljene ocene možnosti ribolova za leto, v katerem je treba določiti celotne dovoljene ulove; v vseh drugih primerih se uporabljajo analitski celotni dovoljeni ulovi. Zaradi mnenja ICES in STECF ter predvsem dejstva, da za zadevne ribolovne možnosti večinoma ne obstaja znanstvena ocena, bi za večino staležev, ki jih ureja ta uredba, morali veljati previdnostni celotni dovoljeni ulovi.

(9)       Da bi zagotovili preživljanje ribičev v Uniji, je pomembno, da se ribolov začne s 1. januarjem 2013–

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet

Ta uredba določa letne ribolovne možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2013 in 2014 v vodah EU in nekaterih vodah zunaj EU, za katere se zahtevajo omejitve ulova.

Člen 2 Opredelitve pojmov

1.           Opredelitve pojmov za namene te uredbe:

(a)     „plovilo EU“ pomeni ribiško plovilo, ki plove pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(b)     „vode EU“ pomeni vode pod suverenostjo ali sodno pristojnostjo držav članic, razen voda, ki mejijo na ozemlja iz Priloge II k Pogodbi;

(c)     „celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega ribjega staleža ulovi in iztovori vsako leto;

(d)     „kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(e)     „mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali sodne pristojnosti katere koli države.

2.           V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve con:

(a)     cone ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) pomeni geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009[7];

(b)     cone CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik) pomeni geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009[8].

Člen 3 TAC in dodelitve

TAC za globokomorske vrste, ki jih ulovijo plovila EU v vodah EU ali v nekaterih vodah zunaj EU, dodelitev takih TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi k tej Uredbi.

Člen 4 Posebne določbe o dodelitvah

1.           Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)     izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b)     odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009[9] ali členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008[10];

(c)     dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d)     zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e)     odbitke v skladu s členi 37, 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.           Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se uporablja za staleže, za katere velja previdnostni celotni dovoljeni ulov, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere velja analitski celotni dovoljeni ulov, razen kadar Priloga k tej uredbi določa drugače.

Člen 6 Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ribe iz staležev, za katere so določeni TAC, se ne obdržijo na krovu ali iztovarjajo, razen ulova plovil, ki plovejo pod zastavo države članice in imajo kvoto ter ta kvota ni izčrpana.

Člen 7 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.

DEL 1 Opredelitev vrst in skupin vrst

1.           Na seznamu iz dela 2 te priloge so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrst. Globokomorski morski psi so na začetku navedenega seznama. Za namene te uredbe je v nadaljevanju prikazana primerjalna tabela s splošnimi in latinskimi imeni:

Splošno ime || Znanstveno ime

Črni morski meč || Aphanopus carbo

Sluzoglavke || Beryx spp.

Okroglonosi repak || Coryphaenoides rupestris

Oranžna sluzoglavka || Hoplostethus atlanticus

Modri leng || Molva dypterygia

Okati ribon || Pagellus bogaraveo

Tabinja belica || Phycis blennoides

2.           V tej uredbi izraz „globokomorski morski psi“ pomeni naslednji seznam vrst:

Splošno ime || Znanstveno ime

Globokomorske morske mačke iz rodu Apristurus Ovratničarski šesteroškrgar || Apristurus spp. Chlamydoselachus anguineus

Trnež vrste Centrophorus granulosus || Centrophorus granulosus Gulper shark

Luskasti globokomorski trnež || Centrophorus squamosus

Portugalski morski pes || Centroscymnus coelolepis

Morski pes vrste Centroscymnus crepidater || Centroscymnus crepidater

Črna morska mačka || Centroscyllium fabricii

Kljunati morski pes || Deania calcea

Temni morski pes || Dalatias licha

Veliki svetilec || Etmopterus princeps

Črni svetilec || Etmopterus spinax

Črnousta morska mačka Galeus melastomus || Galeus melastomus

Morska mačka vrste Galeus murinus || Galeus murinus

Morski pes šesteroškrgar || Hexanchus griseus

Morski pes vrste Oxynotus paradoxus || Oxynotus paradoxus

Morski pes vrste Scymnodon ringens || Scymnodon ringens

Grenlandski morski pes || Sonmnousus microcephalus

||

DEL 2 Letne ribolovne možnosti, ki se uporabljajo za plovila EU v območjih s TAC po vrstah in po območjih (v tonah žive teže)

Vrsta: || globokomorski morski psi || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con V, VI, VII, VIII in IX (DWS/56789-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Nemčija || pm || pm

Estonija || pm || pm

Irska || pm || pm

Španija || pm || pm

Francija || pm || pm

Litva || pm || pm

Poljska || pm || pm

Portugalska || pm || pm

Združeno kraljestvo || pm || pm

Unija || pm || pm

|| ||

TAC || pm || pm

Vrsta: || globokomorski morski psi || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone X (DWS/10-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Portugalska || pm || pm

Unija || pm || pm

|| ||

TAC || pm || pm

Vrsta: || Globokomorski morski psi, Deania hystricosa in Deania profundorum || Cona: || mednarodne vode cone XII (DWS/12INT-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Irska || pm || pm

Španija || pm || pm

Francija || pm || pm

Združeno kraljestvo || pm || pm

Unija || pm || pm

|| ||

TAC || pm || pm

Vrsta: || črni morski meč Aphanopus carbo || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con I, II, III in IV (BSF/1234-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Nemčija ||  3 ||  3

Francija ||  3 ||  3

Združeno kraljestvo ||  3 ||  3

Unija ||  9 ||  9

|| ||

TAC ||  9 ||  9

Vrsta: || črni morski meč Aphanopus carbo || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con V, VI, VII in XII (BSF/56712-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Nemčija ||  30 ||  36

Estonija ||  15 ||  18

Irska ||  75 ||  90

Španija ||  149 ||  178

Francija || 2 090 || 2 510

Latvija ||  97 ||  117

Litva ||  1 ||  1

Poljska ||  1 ||  1

Združeno kraljestvo ||  149 ||  178

Drugi(1) ||  8 ||  9

Unija || 2 615 || 3 138

|| ||

TAC || 2 615 || 3 138

(1)                   Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen.

Vrsta: || črni morski meč Aphanopus carbo || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con VIII, IX in X (BSF/8910-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Španija ||  11 ||  12

Francija ||  27 ||  29

Portugalska || 3 477 || 3 650

Unija || 3 515 || 3 691

|| ||

TAC || 3 515 || 3 691

Vrsta: || črni morski meč Aphanopus carbo || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone CECAF 34.1.2. (BSF/C3412-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Portugalska || 3 094 || 2 475

Unija || 3 094 || 2 475

|| ||

TAC || 3 094 || 2 475

Vrsta: || sluzoglavke Beryx spp. || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV (ALF/3X14-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Irska ||  9 || 9

Španija ||  69 || 63

Francija ||  19 || 17

Portugalska ||  199 || 182

Združeno kraljestvo ||  9 || 9

Unija ||  305 ||  280

|| ||

TAC ||  305 ||  280

Vrsta: || okroglonosi repak Coryphaenoides rupestris || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con I, II in IV (RNG/124-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Danska ||  1 ||  1

Nemčija ||  1 ||  1

Francija ||  10 ||  10

Združeno kraljestvo ||  1 ||  1

Unija ||  13 ||  13

|| ||

TAC ||  13 ||  13

Vrsta: || okroglonosi repak Coryphaenoides rupestris || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone III (RNG/03-)(1)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Danska ||  643 ||  515

Nemčija ||  4 ||  3

Švedska ||  33 ||  26

Unija ||  680 ||  544

|| ||

TAC ||  680 ||  544

(1)                   Med posvetovanji EU-Norveška ni dovoljen usmerjeni ribolov okroglonosega repaka v ICES coni IIIa.

Vrsta: || okroglonosi repak Coryphaenoides rupestris || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con Vb, VI, VII (RNG/5B67-).

Leto || 2013(1) || 2014(1) || Analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Nemčija || 5 || 5

Estonija || 43 || 38

Irska || 190 || 165

Španija || 48 || 41

Francija || 2 409 || 2 096

Litva || 55 || 48

Poljska || 28 || 25

Združeno kraljestvo || 141 || 123

Drugi(2) || 5 || 5

Unija || 4 500 || 4 500

|| ||

TAC || 4 500 || 4 500

(1)                   Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah EU in mednarodnih vodah con VIII, IX, X, XII in XIV (RNG/*8X14-). (2)                   Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen.

Vrsta: || okroglonosi repak Coryphaenoides rupestris || Cona: || Vode EU ter mednarodne vode con VIII, IX, X, XII in XIV (RNG/8X14-)

Leto || 2013(1) || 2014(1) || Previdnostni TAC

Nemčija ||  22 || 19 ||

Irska ||  5 ||  4 ||

Španija || 2 405 || 2 047 ||

Francija ||  111 ||  94 ||

Latvija ||  39 ||  33 ||

Litva ||  5 ||  4 ||

Poljska ||  753 ||  641 ||

Združeno kraljestvo ||  10 ||  8 ||

Unija || 3 350 || 2 850 ||

|| ||

TAC || 3 350 || 2 850

(1)                   Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah EU in mednarodnih vodah con Vb, VI, VII (RNG/*5B67-).

Vrsta: || oranžna sluzoglavka Hoplostethus atlanticus || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone VI (ORY/06-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Irska ||  0 ||  0

Španija ||  0 ||  0

Francija ||  0 ||  0

Združeno kraljestvo ||  0 ||  0

Unija ||  0 ||  0

|| ||

TAC ||  0 ||  0

Vrsta: || oranžna sluzoglavka Hoplostethus atlanticus || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone VII (ORY/07-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Irska ||  0 ||  0

Španija ||  0 ||  0

Francija ||  0 ||  0

Združeno kraljestvo ||  0 ||  0

Drugi ||  0 ||  0

Unija ||  0 ||  0

|| ||

TAC ||  0 ||  0

Vrsta: || oranžna sluzoglavka Hoplostethus atlanticus || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con I, II, III, IV, V, VIII, IX, X, XII in XIV (ORY/1CX14)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Irska ||  0 ||  0

Španija ||  0 ||  0

Francija ||  0 ||  0

Portugalska ||  0 ||  0

Združeno kraljestvo ||  0 ||  0

Unija ||  0 ||  0

|| ||

TAC ||  0 ||  0

Vrsta: || modri leng Molva dypterygia || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con II in IV (BLI/24-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Danska ||  3 ||  3

Nemčija ||  3 ||  3

Irska ||  3 ||  3

Francija ||  21 ||  14

Združeno kraljestvo ||  12 ||  10

Drugi(1) ||  3 ||  3

Unija ||  45 ||  36

|| ||

TAC ||  45 ||  36

(1)                   Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen.

Vrsta: || modri leng Molva dypterygia || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone III (BLI/03-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Danska ||  3 ||  2

Nemčija ||  1 || 1

Švedska ||  3 ||  2

Unija ||  6 ||  5

|| ||

TAC ||  6 ||  5

Vrsta: || okati ribon Pagellus bogaraveo || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con VI, VII in VIII (SBR/678-)

Leto || 2013(1) || 2014(1) || Previdnostni TAC

Irska ||  5 ||  4

Španija ||  138 ||  110

Francija ||  7 ||  6

Združeno kraljestvo ||  17 ||  14

Drugi(2) ||  5 ||  4

Unija ||  172 ||  138

|| ||

TAC ||  172 ||  138

(1)                   Upošteva se najmanjša velikost za iztovarjanje 35 cm (skupna dolžina). Vendar ima lahko 15 % iztovorjenih rib najmanjšo velikost za iztovorjanje 30 cm (skupna dolžina). (2)                   Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen.

Vrsta: || okati ribon Pagellus bogaraveo || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone IX (SBR/09-)

Leto || 2013(1)(2) || 2014(1)(2) || Previdnostni TAC

Španija ||  491 ||  393

Portugalska ||  133 ||  107

Unija || 624 || 500

|| ||

TAC || 624 || 500

(1)                   Upošteva se najmanjša velikost za iztovarjanje 35 cm (skupna dolžina). Vendar ima lahko 15 % iztovorjenih rib najmanjšo velikost za iztovorjanje 30 cm (skupna dolžina). (2)                   Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah EU in mednarodnih vodah con VI, VII in VIII (SBR/*678-).

Vrsta: || okati ribon Pagellus bogaraveo || Cona: || vode EU in mednarodne vode cone X (SBR/10-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Španija ||  8 ||  6

Portugalska ||  893 ||  715

Združeno kraljestvo ||  8 ||  6

Unija ||  909 ||  727

|| ||

TAC ||  909 ||  727

Vrsta: || tabinja belica Phycis blennoides || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con I, II, III in IV (GFB/1234-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Nemčija ||  7 ||  6

Francija ||  7 ||  6

Združeno kraljestvo ||  11 ||  8

Unija ||  25 ||  20

|| ||

TAC ||  25 ||  20

Vrsta: || tabinja belica Phycis blennoides || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con V, VI in VII (GFB/567-)

Leto || 2013(1) || 2014(1) || Previdnostni TAC

Nemčija ||  8 ||  6

Irska ||  208 ||  166

Španija ||  470 ||  376

Francija ||  285 ||  228

Združeno kraljestvo ||  651 ||  522

Unija || 1 622 || 1 298

|| ||

TAC || 1 622 || 1 298

(1)                   Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah EU in mednarodnih vodah con VIII in IX (GFB/*89-).

Vrsta: || tabinja belica Phycis blennoides || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con VIII in IX (GFB/89-)

Leto || 2013(1) || 2014(1) || Previdnostni TAC

Španija ||  194 ||  155

Francija ||  12 ||  10

Portugalska ||  8 ||  6

Unija ||  214 ||  171

|| ||

TAC ||  214 ||  171

(1)                   Največ 8 % vsake kvote se lahko lovi v vodah EU in mednarodnih vodah con V, VI, VII (GFB/*567-).

Vrsta: || tabinja belica Phycis blennoides || Cona: || vode EU ter mednarodne vode con X in XII (GFB/1012-)

Leto || 2013 || 2014 || Previdnostni TAC

Francija ||  7 ||  6

Portugalska ||  29 ||  23

Združeno kraljestvo ||  7 ||  6

Unija ||  43 ||  35

|| ||

TAC ||  43 ||  35 ||

[1]               UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

[2]               UL L 336, 21.12.2010, str. 1.

[3]               UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[4]               Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (UL L 189, 3.7.1998, str. 16).

[5]               UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

[6]               UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[7]               Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

[8]               Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

[9]               UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

[10]             UL L 286, 29.10.2008, str. 33.