(a)

naj zagotovi, da se bo z Evropsko ustanovo za demokracijo izoblikoval bolj strateški in politični pristop EU k podpori demokraciji, saj bo nudila razmeram prilagojeno, prožno in pravočasno pomoč od spodaj navzgor z možnostjo hitrega reprogramiranja, če bi bilo potrebno, da se olajša prehod v demokracijo v partnerskih državah;

(b)

naj pokaže, da je za uresničitev zgoraj navedenih ciljev ustanovitev novega sklada primernejša in učinkovitejša kot prilagoditev obstoječih instrumentov, predvsem instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

(c)

naj razčisti naloge in vrednote Evropske ustanove za demokracijo ter tako izoblikuje jasna merila za izbor upravičencev, zlasti glede metodologije izbirnega postopka;

(d)

naj poveča usklajenost in učinkovitost podpore EU demokraciji, kot je določeno v programu delovanja v podporo demokraciji v zunanjih odnosih EU, ter dodeli Evropski ustanovi za demokracijo naloge in jo organizira v tem duhu;

(e)

naj zahteva, da Evropska ustanova za demokracijo jamči za načelo lastne nacionalne odgovornosti za demokratične procese in da se demokracija gradi s krepitvijo pravic v temeljih družbe pa vse do najvišjih vladnih organov;

(f)

naj zagotovi, da bo imela Evropska ustanova za demokracijo ob spodbujanju globoke in trajnostne demokracije v državah, ki so v prehodu ali ga imajo pred ali za sabo, s pretežno vendar ne izključno usmerjenostjo v evropsko sosedstvo, jasno poslanstvo, ki ji bo omogočalo, da dopolnjuje ukrepe v podporo demokraciji drugih instrumentov, in poudari svojo dodano vrednost;

(g)

naj pridobi dragocene izkušnje tako, da se na začetku osredotoči predvsem, a ne izključno na evropsko sosedstvo;

(h)

naj zagotovi, da bo vloga Evropske ustanove za demokracijo sinergična in bo dopolnjevala na delo, ki ga opravljajo institucije EU, vključno z Evropskim parlamentom, in države članice EU, agencije in skladi, ki jih financirajo, ter da bo z njimi tesno sodelovala, sklepala partnerstva in se izogibala podvajanju; naj si prizadeva za dopolnjevanje in tesno sodelovanje s Fundacijo Anna Lindh, predvsem pri spodbujanju demokracije v Sredozemlju;

(i)

naj zagotovi, da bo imela Evropska ustanova za demokracijo dodano vrednost, ker bo dopolnjevala, ne pa podvajala ali omejevala dejavnosti obstoječih instrumentov financiranja, predvsem evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter instrumenta za stabilnost; naj spozna, da bi lahko Evropska ustanova za demokracijo začela projekte, ki bi jih lahko pozneje nadaljevali evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ali geografski instrumenti, in tako ustvarili programsko povezavo, ki bo dolgoročno zagotavljala usklajenost in trajnostnost;

(j)

naj še pred začetkom izvajanja projekta opredeli natančno metodologijo, da se prepreči prekrivanje med finančnimi instrumenti, celovito mrežo skupnostnih in parlamentarnih struktur (Urad za spodbujanje parlamentarne demokracije, ECG itd.), odgovorno za človekove pravice, in Evropsko ustanovo za demokracijo;

(k)

naj zagotovi, da bo Evropska ustanova za demokracijo na ravni strateškega načrtovanja sodelovala z drugimi instrumenti in strukturami EU, ki si prizadevajo za človekove pravice in demokracijo, zlasti evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice, instrumentom za stabilnost, skupnim strateškim okvirom in geografskimi instrumenti; naj zagotovi, da bo finančno poslovodenje preudarno in pregledno, upravni in transakcijski stroški pa nizki; naj upošteva pomen metode Unije, pri čemer se Komisija poziva, naj čim prej preuči, kako bi bilo mogoče z instrumenti EU v prihodnosti zagotavljati hitrejše mehanizme odzivanja in kako ter kdaj bi bilo mogoče vzpostaviti skrbniški sklad EU, če bo v novi finančni uredbi določena primerna pravna podlaga zanj; naj v primeru delnega financiranja Evropske ustanove za demokracijo iz proračuna EU zagotovi, da to ne bo potekalo na račun že tako skromnih sredstev za instrument za demokracijo in človekove pravice;

(l)

naj Evropski ustanovi za demokracijo omogoči, da bo delovala na treh stopnjah: pred in med prehodom ter po njem, in naj sproži projekte ter inovativne rešitve in zamisli na temeljni ravni, ki jih EU doslej ni mogla podpreti zaradi postopkovnih omejitev ali zmanjševanja tveganja; naj poleg tega oblikuje Evropsko ustanovo za demokracijo tako, da se ne bo izogibala tveganjem, hkrati pa bo spoštovala finančno uredbo EU;

(m)

naj zahteva, da se zagotovi nepristranskost misij EU za opazovanje volitev, zato meni, da jih Evropska ustanova za demokracijo ne bi smela šteti k svojim dejavnostim za spodbujanje demokracije;

(n)

naj v zgodnjih fazah financiranja v določeni državi nagovori veliko skupino potencialnih upravičencev, vključno s ključnimi političnimi akterji, ki podpirajo demokracijo (npr. novimi političnimi akterji, ljudskimi gibanji in neregistriranimi nevladnimi organizacijami ter sindikati), nadzornimi telesi, obveščevalci, posameznimi političnimi disidenti, kulturnimi akterji, novimi medijskimi akterji (avtorji spletnih dnevnikov in drugi), organizacijami za manjšinske pravice in možganskimi trusti, ter tako omogoči, da bo Evropska ustanova za demokracijo podpirala številne različne lokalne akterje, ki si prizadevajo za demokratične reforme; da zagotovi pluralistično podporo zgoraj omenjenim političnim akterjem in gibanjem;

(o)

naj zagotovi, da bo Evropska ustanova za demokracija namenila posebno pozornost udeležbi žensk v procesu demokratične reforme, tako da bo podpirala organizacije in projekte žensk na področjih, kjer je vprašanje enakosti spolov pomembno, kot je odpravljanje nasilja, zagotavljanje delovnih mest in politična udeležba, povečanje enakega dostopa do pravosodnega in izobraževalnega sistema ženskam in dekletom ter preprečevanje ali odpravljanje obstoječih kršitev njihovih pravic;

(p)

naj upošteva, da je nujno potrebno, da Evropska ustanova za demokracijo v državah prehoda podpira različna združenja, ker imajo pomembno vlogo v demokraciji in lahko prispevajo k doseganju nacionalnega soglasja;

(q)

naj podeli Evropski ustanovi za demokracijo pristojnost, da donacije nediskriminatorno in po posvetu z delegacijami EU na kraju samem dodeli neposredno upravičencem in po možnosti preko političnih fundacij in nevladnih organizacij, ki dokazljivo uspešno podpirajo demokracijo; naj predvsem na začetku zagotovi, da bo neposredno dodeljevanje sredstev učinkovit mehanizem, ki bo Evropski ustanovi za demokracijo omogočal, da na kraju samem sodeluje s partnerji, ki imajo potrebno znanje in lokalno infrastrukturo ter uživajo zaupanje tamkajšnjih ljudi; naj se zaveda, da bi se z neposrednim dodeljevanjem sredstev ob upoštevanju političnega pluralizma na ravni EU in dodelitvi ozkemu krogu upravičencev zmanjšalo upravno breme za Evropsko ustanovo za demokracijo in morebitna tveganja;

(r)

naj zagotovi, da bo EU lahko izvajali politični vpliv v skladu s svojim prispevkom v proračun; naj vzpostavi enostavno, pregledno in politično reprezentativno strukturo upravljanja ter zagotovi usklajeno in stroškovno učinkovito razmerje med predstavniki držav članic in institucij EU, vključno s Parlamentom, ter neodvisnimi strokovnjaki in izvajalci; naj vzpostavi jasno ravnovesje med samostojnostjo in neodvisnostjo Evropske ustanove za demokracijo ter njeno odgovornostjo do tistih, ki jo financirajo, ter naj na njenih računih zagotovi največjo možno raven finančne korektnosti ter še posebej poskrbi, da sredstva ne bodo odtekala zaradi korupcije in se ne bodo izplačevala osebam ali organizacijam, ki so kakor koli povezane s kriminalnimi ali terorističnimi organizacijami;

(s)

naj Evropsko ustanovo za demokracijo organizira kot upravno lahko, prožno in učinkovito strukturo s sedežem v Bruslju in preprostimi mehanizmi dodeljevanja donacij, da se prosilci ne bi prebijali skozi zapletene razpisne postopke, da sofinanciranje s strani upravičencev ne bi bilo pogoj za financiranje, da bi dodelitev sredstev veljala stroga in jasna merila, seznam upravičencev pa bi bil javen, razen če bi to ogrozilo njihovo varnost in da bi se uvedli primerni zaščitni ukrepi v izogib goljufijam in zlorabi sredstev;

(t)

naj za Evropsko ustanovo za demokracijo predvidi primerne poti za strukturirano sodelovanje ter usklajevanje med akterji v Bruslju in na kraju samem; naj poskrbi za tesno usklajevanje in posvetovanje med bodočim izvršnim odborom in osebjem Evropske ustanove za demokracijo ter Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in Parlamentom glede strategij, ciljev in pobud v okviru ustreznih instrumentov EU ter za strukturiran dialog z delegacijami EU in veleposlaništvi držav članic na kraju samem;

(u)

naj zagotovi, da bo Evropska ustanova za demokracijo trdno povezana s skupinami upravičencev in se bo redno posvetovala z njimi, ne da bi imela regionalne urade, temveč da se bo v zvezi s tem zanašala na delegacije EU in lokalne organizacije ali neodvisne strokovnjake in izvajalce, ki so bili temeljito preverjeni, da se zagotovi, da nimajo nikakršnih povezav s kriminalnimi ali terorističnimi organizacijami;

(v)

naj zagotovi vzpostavitev primernega sistema spremljanja, prek katerega bi se ocenila učinkovitost zagotovljenih sredstev;

(w)

naj kljub temu upošteva, da je treba dati prednost vzpostavitvi Evropske ustanove za demokracijo kot zunanjemu finančnemu instrumentu EU znotraj institucionalnega okvira Unije in tako zagotovi, da lahko Parlament ustrezno izvaja svoje zakonodajne in proračunske pristojnosti v zvezi s prispevki in programskimi dejavnostmi EU;

(x)

naj zagotovi, da bo prispevek EU v proračun Evropske ustanove za demokracijo v celoti v skladu z načeli dobre finančne prakse in ga bo upravljalo osebje, ki je usposobljeno za uporabo finančne uredbe, ki velja za proračun EU, in da bo lahko Parlament v celoti izvajal proračunski in zakonodajni nadzor, vključno z možnostjo, da proračunski organ spremlja in preverja uporabo teh sredstev;

(y)

naj zagotovi, da bo imel Parlament obsežen politični nadzor nad dejavnostmi, tudi programskimi dejavnostmi Evropske ustanove za demokracijo, in tudi, da bo neodvisna tretja stran dosledno spremljala in ocenjevala izvajanje njegovih ukrepov, tudi tako da bo Parlament redno obveščen o letnih poročilih te ustanove; naj Parlamentu ponudi dovolj prostora, da bo lahko prispeval v fazi oblikovanja programa, določal prednostne naloge in strateške smernice delovanja ter delil svojo ustvarjalnost in izkušnje, ki so jih imele z demokratičnim prehodom države članice, pri podpiranju procesov demokratizacije onstran evropskih meja;

(z)

naj zagotovi, da bo Parlament tudi s posvetovanji vključen v celoten proces ustvarjanja in vodenja Evropske ustanove za demokracijo, med drugim s politično uravnoteženim izborom poslancev za svet guvernerjev in izvršni odbor te ustanove; naj pregleda sestavo sveta guvernerjev, da zagotovi zastopanost držav članic preko Sveta, ter poveča udeležbo Parlamenta v svetu guvernerjev tega instrumenta, da zagotovi ustrezen vpliv v skladu s pristojnostjo Parlamenta kot veje proračunskega organa EU; naj Parlamentu omogoči, da smiselno in sistematično sodeluje pri določanju političnih in strateških smernic, prednostnih nalog, pričakovanih rezultatov in skupnih finančnih dodelitev, ki so temelj dejavnosti te ustanove;

(aa)

naj redno preverja vpliv, učinkovitost in dodano vrednost Evropske ustanove za demokracijo za instrumente EU ter trajnostnost financiranih dejavnosti; naj sprejme ustrezne sklepe in po potrebi spremeni njeno velikost, strukturo, mehanizem financiranja ali vodstvene odgovornosti; naj zagotovi, da bodo rezultati teh ocen posredovani Parlamentu;