52012DC0735

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Krepitev sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU: evropski model za izmenjavo informacij (EIXM)

1.           Uvod

Za zagotavljanje visoke ravni varnosti v EU in na schengenskem območju je potrebno usklajeno evropsko ukrepanje proti kriminalnim mrežam[1]. To velja tako za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, kot je trgovina z ljudmi, prepovedanimi drogami ali orožjem, kot tudi za boj proti manj hudim kaznivim dejanjem, storjenim v velikem obsegu s strani mobilnih organiziranih kriminalnih združb, in kaznivim dejanjem, ki jih posamezni storilci storijo prek meja držav članic.

V zvezi s tem je izmenjava informacij med državami članicami bistvenega pomena za organe kazenskega pregona. Mednarodni in dvostranski dogovori so bili zato dopolnjeni z instrumenti in sistemi EU, kakršna sta schengenski informacijski sistem in Europolov informacijski sistem, ki imajo vgrajena jamstva za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. To sporočilo prikazuje, kako danes poteka čezmejna izmenjava informacij v EU, in navaja priporočila za njeno izboljšanje.

Sklepna ugotovitev je, da izmenjava informacij na splošno dobro poteka, v ponazoritev pa so v nadaljevanju predstavljeni primeri uspešnih rezultatov. Nove podatkovne zbirke na področju kazenskega pregona na ravni EU ali novi instrumenti EU za izmenjavo informacij zato trenutno niso potrebni. Vendar pa je boljše izvajanje obstoječih instrumentov EU možno in nujno, izmenjavo informacij pa bi bilo treba organizirati bolj dosledno.

To sporočilo vsebuje ustrezna priporočila državam članicam za izboljšanje izvajanja obstoječih instrumentov in racionalizacijo uporabljenih komunikacijskih kanalov. Poudarja potrebo po zagotovitvi visoke kakovosti, varnosti in varstva podatkov. Pojasnjuje tudi, kako bo Komisija državam članicam zagotovila podporo, vključno s financiranjem in usposabljanjem. Na ta način določa model za usmerjanje dejavnosti EU in držav članic.

S tem sporočilom se Komisija odziva na poziv v stockholmskem programu, naj se na podlagi ocenjevanja obstoječih instrumentov oceni potreba po razvoju evropskega modela za izmenjavo informacij. Sporočilo temelji na sporočilu Komisije iz leta 2010, ki vsebuje pregled upravljanja informacij na območju svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o pregledu iz leta 2010)[2], ter na strategiji EU za upravljanje informacij za notranjo varnost, dogovorjeni leta 2009[3], in ukrepih držav članic, Komisije in Europola za njeno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za izvajanje strategije za upravljanje informacij). Poleg tega temelji na pregledu stanja na področju izmenjave informacij v EU, v katerega so bili vključeni nacionalni in drugi strokovnjaki (evropski nadzornik za varstvo podatkov, agencije EU, Interpol), na študiji o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona[4] ter razpravah z zainteresiranimi stranmi, vključno z organi za varstvo podatkov.

2.           Trenutno stanje

Organi kazenskega pregona si informacije izmenjujejo za različne namene: za preiskave kaznivih dejanj, preprečevanje kaznivih dejanj, odkrivanje kaznivih dejanj (npr. z operacijami zbiranja kriminalističnih obveščevalnih podatkov) ter za zagotavljanje javnega reda in varnosti. Glede obsega čezmejne izmenjave informacij so pristojni organi držav članic v okviru zgoraj navedene študije iz leta 2010 navedli, da so v približno četrtini svojih preiskav in operacij zbiranja kriminalističnih obveščevalnih podatkov poslali zahteve drugim državam članicam EU ali schengenskim državam članicam.

2.1.        Instrumenti

V sporočilu o pregledu iz leta 2010 so opisani vsi ukrepi na ravni EU, ki urejajo zbiranje, hrambo ali čezmejno izmenjavo osebnih podatkov za namene kazenskega pregona ali upravljanja migracij. To sporočilo se osredotoča na instrumente, ki se uporabljajo za čezmejno izmenjavo informacij med državami članicami. Države članice so predložile primere uporabe instrumentov.

Švedska pobuda[5] določa pravila, vključno z roki, za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic za namene izvajanja preiskav kaznivih dejanj ali operacij zbiranja kriminalističnih obveščevalnih podatkov. Uporablja se načelo „enakovrednega dostopa“, v skladu s katerim je treba informacije državam članicam prosilkam zagotoviti pod pogoji, ki ne smejo biti strožji od pogojev, ki veljajo na nacionalni ravni. Informacije je treba izmenjati tudi z Europolom in Eurojustom, če se izmenjava nanaša na kazniva dejanja, katerih pregon spada v njuno pristojnost.

Leta 2012 je znani italijanski goljuf švedsko podjetje pripravil do tega, da je nakazalo 65 000 EUR na italijanski bančni račun. Švedska enotna kontaktna točka (glej točko 3.2) je prek kanala SIRENE (glej spodaj) prejela zahtevo Italije, naj kontaktira direktorja podjetja in preveri, ali je bilo plačilo izvršeno. V tem primeru bi Italija zamrznila denar. Švedska je ukrepala in odgovorila v okviru švedske pobude v manj kot 24 urah. Zaradi tako hitrega ukrepanja je švedska policija prejela informacije, da je podjetje postalo žrtev goljufije, italijanski organi pa so pridobili informacije, potrebne za ukrepanje. Denar bo verjetno mogoče izterjati.

Leta 2012 je nek moški, rojen v Belgiji, na urgentnem oddelku bolnišnice v bližini Pariza podal zmedene izjave o tem, kako je dobil hudo strelno rano. Zaradi izjav njegovega spremljevalca so preiskovalci prišli na sled morebitnim kaznivim dejanjem v Belgiji. Prve poizvedbe so pokazale, da je moški znan v Belgiji, med drugim zaradi umora. Francoski organi so v okviru švedske pobude takoj poslali informacije belgijski policiji, ta pa je zadevo hitro povezala z dogodkom, ki se je zgodil dva dni prej v Belgiji, ko so štirje oboroženi moški ugrabili osebo, zaposleno v trgovini z nakitom. Ko je prišla policija, so moški pobegnili, vendar je bil eden v navzkrižnem streljanju ranjen. Na podlagi teh informacij so francoski organi moškega obdržali pod nadzorom do izdaje evropskega naloga za prijetje, ki je bil v Belgiji izdan še isti dan in posredovan Franciji prek kanala SIRENE.

Sklep k Prümski pogodbi[6] določa pravila za avtomatizirano izmenjavo profilov DNK, podatkov o prstnih odtisih in podatkov iz registrov vozil za preiskovanje kaznivih dejanj (DNK, prstni odtisi, podatki iz registrov vozil), preprečevanje kaznivih dejanj (prstni odtisi, podatki iz registrov vozil) in ohranjanje javne varnosti (podatki iz registrov vozil). Primerjava biometričnih podatkov (DNK, prstni odtisi) deluje na podlagi sistema za iskanje zadetkov („zadetek / ni zadetkov“). Avtomatizirana primerjava da anonimni „zadetek“, če se DNK ali prstni odtisi, ki jih ima država članica prosilka, ujemajo s podatki, ki jih ima druga država članica. S tem povezani osebni podatki ali podatki o zadevi se zagotovijo le na podlagi posebne zahteve za dodatne informacije.

V stanovanju v nemškem mestu je bil najden moški, zaboden do smrti. Na vratnem okvirju so našli prstni odtis. Pri avtomatiziranem iskanju na podlagi sklepa k Prümski pogodbi je bil najden zadetek v bolgarski podatkovni zbirki. Dodatne informacije, za katere je bila naslednji dan zaprošena Bolgarija, so bile poslane v treh urah in takoj vnesene v schengenski informacijski sistem (SIS, glej spodaj). Dan zatem je bil zadevni posameznik prijet v Avstriji.

Leta 2007, na začetku izmenjav na podlagi sklepa k Prümski pogodbi, je bila na Dunaju ukradena oprema iz policijskega avtomobila. Sled DNK iz avtomobila se je v avstrijski podatkovni zbirki ujemala s sledjo iz podobnega primera, vendar pa je zadetek v nemški podatkovni zbirki omogočil identifikacijo poljskega serijskega vlomilca. Evropski nalog za prijetje je bil izdan v Avstriji. Osumljenec je bil prijet na Poljskem (zaradi zadetka na podlagi razpisa ukrepa v SIS) in pozneje obsojen v Avstriji.

Europol podpira ukrepe in sodelovanje držav članic pri preprečevanju in zatiranju organiziranega kriminala, terorizma in drugih hujših oblik kaznivih dejanj (kot so naštete v Prilogi k sklepu Sveta o Europolu[7]), ki imajo posledice v dveh ali več državah članicah. Državam članicam zagotavlja platformo – prek nacionalnih enot Europola – za izmenjavo informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov. Europolov informacijski sistem je zbirka podatkov (183 000 podatkovnih enot), ki so jih predložile države članice, o čezmejnih kaznivih dejanjih, za pregon katerih je pristojen Europol, vpletenih posameznikih (41 000) in drugih s tem povezanih podatkih. Europol jo uporablja za svoje analize, države članice pa jo lahko uporabljajo za preiskave. Od leta 2011 lahko države članice poleg nacionalnih enot Europola imenujejo organe kazenskega pregona, ki se jim zagotovi dostop do iskanja na podlagi sistema „zadetek / ni zadetkov“. Analitične delovne datoteke Europolu omogočajo, da zagotavlja operativne analize v podporo čezmejnim preiskavam.

Na bankomatih po vsej Sloveniji so bile s ponarejenimi plačilnimi karticami dvignjene velike vsote denarja. Preiskava je tekla zoper dva bolgarska državljana. Uporaba Europolovega informacijskega sistema je privedla do zadetka, ki je pokazal, da je eden od njiju storil podobna kazniva dejanja v Franciji in Italiji. Francija je Europolovemu informacijskemu sistemu posredovala podrobne informacije. Zaradi hitrega odgovora Francije prek orodja SIENA (glej spodaj), ki sta mu sledila preverjanje prstnih odtisov in odprava omejitve v zvezi z obdelavo podatkov, so lahko slovenski organi podatke uporabili kot dokaz pred sodiščem. Na podlagi Europolove analitične delovne datoteke so bile odkrite povezave med primeri v Sloveniji, Bolgariji, Franciji, Italiji, na Irskem in Norveškem.

Schengenski informacijski sistem (SIS) vsebuje razpise ukrepov v zvezi z osebami in predmeti. Kot nadomestni ukrep za odpravo kontrol na notranjih mejah se uporablja tako znotraj schengenskega območja kot na njegovih zunanjih mejah, njegov cilj pa je ohranitev visoke stopnje varnosti na schengenskem območju. Gre za obsežen sistem (več kot 43 milijonov razpisanih ukrepov), v katerem lahko policijski organi opravljajo iskanja na podlagi sistema „zadetek / ni zadetkov“. Na podlagi zadetka (tj. kadar se podatki osebe ali predmeta ujemajo s podatki razpisanega ukrepa) je dodatne informacije mogoče pridobiti prek uradov SIRENE (glej spodaj). SIS bo nadomestil SIS II, ki bo prinesel izboljšave, kot je možnost za povezavo razpisanih ukrepov (povezal bo lahko na primer ukrepa v zvezi z osebo in vozilom), nove kategorije razpisov ukrepov ter možnost za shranjevanje prstnih odtisov, fotografij in izvodov evropskega naloga za prijetje. V sklepu Sveta o SIS II[8] so opredeljene kategorije razpisov ukrepov v podporo sodelovanju med policijskimi in pravosodnimi organi v kazenskih zadevah. Vse države članice EU bodo sodelovale v SIS II, Europol in Eurojust pa bosta še naprej imela dostop do sistema. Upravljanje centralnih delov SIS II bo preneseno na agencijo za IT[9].

Drugi instrumenti EU ali sistemi IT omogočajo izmenjavo informacij na področju kazenskega pregona med carinskimi organi (Konvencija Neapelj II; carinski informacijski sistem kot del podatkovnih zbirk informacijskega sistema za boj proti goljufijam, ki jih upravlja Evropski urad za boj proti goljufijam – OLAF), enotami za finančni nadzor, uradi za odvzem premoženjske koristi in platformami za obveščanje o kibernetskih kaznivih dejanjih[10]. Za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj imajo organi kazenskega pregona zagotovljen dostop do drugih obsežnih sistemov EU (vizumski informacijski sistem) ali pa je tak dostop predlagan (EURODAC[11]). Vprašanje, ali in pod katerimi pogoji naj se organom kazenskega pregona zagotovi dostop, se obravnava tudi v okviru priprav predloga v zvezi s sistemom vstopa/izstopa, ki bo kmalu predložen.

Trenutno poteka razvoj evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR) za izmenjavo informacij in operativno sodelovanje med nacionalnimi koordinacijskimi centri in z agencijo Frontex. Cilj je izboljšati poznavanje razmer in zmogljivost za odzivanje, da bi preprečili nezakonite migracije in čezmejna kazniva dejanja na zunanjih mejah EU. Prav tako se razvija skupno okolje za izmenjavo informacij za nadzor na področju pomorstva EU, katerega cilj je med drugim boljše poznavanje razmer na področju pomorstva, da bi se omogočili izmenjava informacij med javnimi organi sedmih zadevnih sektorjev (vključno s kazenskim pregonom) in čezmejna izmenjava informacij ter vzpostavila interoperabilnost med obstoječimi in prihodnjimi sistemi nadzora, kot je EUROSUR.

Države članice si izmenjujejo informacije tudi na podlagi nacionalne zakonodaje in dvostranskih sporazumov. Vse države članice so tudi članice Interpola, prek katerega se informacije izmenjujejo z državami po vsem svetu, in sicer bodisi prek Interpolovih obvestil in podatkovnih zbirk (npr. ukradene in izgubljene potne listine) bodisi na dvostranski ravni z uporabo Interpolovega kanala.

2.2.        Kanali in komunikacijska orodja

Čezmejna izmenjava informacij poteka po treh glavnih kanalih, od katerih vsak temelji na nacionalnih enotah v državah članicah, ki uporabljajo ustrezno komunikacijsko orodje:

(1) Uradi SIRENE[12] lahko v primeru zadetka pri razpisu ukrepa v SIS pridobijo dodatne informacije od države članice, ki je razpisala ukrep. Delujejo 24 ur na dan in 7 dni v tednu po postopkih, opisanih v Priročniku SIRENE. Izmenjava informacij trenutno poteka prek sistema SISNET, ki ga bo konec marca 2013 nadomestilo komunikacijsko omrežje SIS II.

(2) Nacionalne enote Europola si izmenjujejo informacije z Europolom. Informacije o kaznivih dejanjih, za pregon katerih ni pristojen Europol, si lahko izmenjujejo tudi dvostransko in brez vključitve Europola. Nacionalne enote Europola si lahko informacije izmenjujejo neposredno ali prek uradnikov za zvezo pri Europolu, ki so del nacionalnih enot Europola, vendar so nameščeni na sedežu Europola. Za izmenjavo informacij z Europolom in med državami članicami je Europol razvil varno komunikacijsko orodje SIENA[13]. V letu 2011 so države članice uporabile orodje SIENA za izmenjavo 222 000 sporočil; v 53 % teh sporočil so bile informacije posredovane tudi Europolu.

(3) Nacionalni centralni uradi Interpola, ki delujejo 24 ur na dan in 7 dni v tednu, si izmenjujejo informacije z Interpolom, pa tudi dvostransko brez vključitve Interpola. Nacionalni centralni uradi uporabljajo komunikacijsko orodje I-24/7, ki ga je razvil Interpol.

Drugi kanali vključujejo uradnike za dvostransko zvezo (ki so nameščeni v drugih državah članicah in običajno rešujejo bolj zapletene primere) ter centre za policijsko in carinsko sodelovanje (ustanovljene v sosednjih državah članicah v podporo izmenjavi informacij in operativnemu sodelovanju na obmejnih območjih).

Izbiro kanala delno ureja pravo EU. Tako je treba zahteve za dodatne informacije po najdenem zadetku poslati prek uradov SIRENE, izmenjava informacij z Europolom pa mora potekati prek nacionalnih enot Europola. Drugače pa imajo države članice prosto izbiro.

2.3.        Medsebojno vplivanje različnih instrumentov, kanalov in orodij

Obstajajo različni instrumenti, kanali in orodja, vsak od njih pa je oblikovan za določene namene. V preiskavah kaznivih dejanj se lahko vzporedno ali zaporedoma uporabi več instrumentov. V primeru hudega kaznivega dejanja ali organiziranega kriminala s čezmejnimi posledicami se lahko oseba ali predmet preveri v Europolovem informacijskem sistemu in schengenskem informacijskem sistemu in kadar so najdeni „zadetki“, se lahko zahteve za dodatne informacije pošljejo prek Europolovega kanala oziroma kanala SIRENE. Glede biometrične sledi bi lahko potekala izmenjava informacij na podlagi sklepa k Prümski pogodbi in v primeru zadetka bi bila lahko v okviru švedske pobude poslana zahteva prek orodja SIENA.

Ne glede na kombinacijo ali zaporedje je treba upoštevati pravila, ki veljajo za vsak instrument. Ta vključujejo pravila o varstvu, varnosti in kakovosti podatkov ter določbe o namenih, za katere se instrumenti lahko uporabljajo. Nacionalna obdelava podatkov za čezmejno izmenjavo mora biti v skladu z zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov[14]. Upoštevati je treba tudi načelo sorazmernosti. Tako se lahko na primer zahteve v okviru švedske pobude zavrnejo, če bi bilo posredovanje informacij jasno nesorazmerno glede na namen zahteve. Za spoštovanje teh predpisov je potrebno, da zahteve in odgovore potrdi dobro usposobljeno osebje, ki uporablja ustrezna informacijska orodja.

2.4.        Povezava s pravosodnim sodelovanjem

V kazenski postopek so vključeni tako organi kazenskega pregona kot tudi pravosodni organi, vendar pa med državami članicami obstajajo razlike glede tega, v kolikšni meri pravosodni organi (vključno s tožilci) vodijo ali nadzirajo preiskave kaznivih dejanj. Kadar imajo pravosodni organi vodilno vlogo in kadar so informacije potrebne kot dokaz, so običajno potrebni postopki pravosodnega sodelovanja z medsebojno pravno pomočjo.

Poleg tega lahko organi kazenskega pregona v nekaterih državah članicah neposredno dostopajo do informacij, v drugih pa za to potrebujejo dovoljenje pravosodnega organa. V okviru švedske pobude mora zaprošeni organ kazenskega pregona v primerih, kadar je za zahtevane informacije potrebno dovoljenje pravosodnega organa, zahtevo nasloviti na pravosodni organ, ki mora upoštevati enaka pravila kot v nacionalnih primerih.

Pri pregledu stanja je bilo ugotovljeno, da različna pravila po mnenju strokovnjakov s področja kazenskega pregona povzročajo zamude pri čezmejnih preiskavah. Čeprav to presega okvir tega sporočila, je treba omeniti, da lahko Eurojust olajša pravosodno sodelovanje. Prav tako bi bil pomemben evropski preiskovalni nalog, o katerem se trenutno razpravlja, ki bi lahko nadomestil veljavna pravila za čezmejno pridobivanje dokazov, s katerimi se izvaja načelo vzajemnega priznavanja. Evropski preiskovalni nalog bi bilo treba priznati in izvršiti z enako hitrostjo kot v podobnem primeru na nacionalni ravni, v vsakem primeru pa v določenih rokih.

2.5.        Načela

Komisija je v sporočilu o pregledu iz leta 2010 navedla materialna in procesna načela za razvoj novih pobud in ocenjevanje obstoječih instrumentov.

Materialna načela so:

(1) varstvo temeljnih pravic, zlasti pravice do zasebnosti in varstva podatkov – te pravice so navedene v členih 7 in 8 Listine ter členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(2) nujnost – omejitev pravice do zasebnosti je upravičena samo, če je zakonita, ima zakonit cilj in je potrebna v demokratični družbi;

(3) subsidiarnost;

(4) natančno obvladovanje tveganja – preizkusi nujnosti in omejevanje po namenu so bistvenega pomena.

Procesna načela so:

(1) stroškovna učinkovitost – pri takšnem pristopu se upoštevajo obstoječe rešitve in ocenjuje, ali bi bilo cilje predloga mogoče doseči z boljšo uporabo obstoječih instrumentov;

(2) oblikovanje politik „od spodaj navzgor“ – primer za to je pregled stanja, v katerega so bili v okviru priprav tega sporočila vključeni strokovnjaki s področja kazenskega pregona;

(3) jasna določitev odgovornosti – v sporočilu o pregledu iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da države članice niso imele nobenega vodja projekta, ki bi jim lahko svetoval glede izvajanja sklepa k Prümski pogodbi. V poročilu Komisije o izvajanju sklepa k Prümski pogodbi je navedeno, da to vrzel zdaj deloma zapolnjuje podpora pri Europolu. Medtem ko je sporočilo o pregledu iz leta 2010 vsebovalo predlog, da bi agencija za IT lahko zagotavljala tehnične nasvete, so zdaj prednostne naloge agencije drugače opredeljene. Priložnost za ponovno obravnavanje tega vprašanja bo triletna ocena, ki jo bo treba izvesti do konca leta 2015;

(4) klavzule ponovnega pregleda in samoderogacijske klavzule – Komisija je izdala poročili o švedski pobudi in izvajanju sklepa k Prümski pogodbi, ki ju to sporočilo upošteva.

3.           Ocena in priporočila

Ta oddelek se osredotoča na švedsko pobudo, sklep k Prümski pogodbi in Europolov kanal. Čeprav se informacije v velikem obsegu izmenjujejo prek kanalov SIS in SIRENE, to sporočilo ne vsebuje priporočil glede teh kanalov, ker so obsežne spremembe že v teku, zlasti v zvezi s prihodnjo migracijo na SIS II.

3.1.        Izboljšanje uporabe obstoječih instrumentov

Komisija razen prihodnje reforme Europola v kratkem ne namerava predlagati sprememb navedenih instrumentov EU, novi instrumenti pa prav tako trenutno niso potrebni. Predvsem je treba izvajati obstoječe instrumente.

To velja zlasti za sklep k Prümski pogodbi. Komisija v svojem poročilu o izvajanju sklepa k Prümski pogodbi, ki je priloženo temu sporočilu, ugotavlja, da je izmenjava podatkov na podlagi sklepa k Prümski pogodbi zelo uporabna za namene preiskav, vendar je prišlo do znatnega zaostanka pri izvajanju sklepa. Čeprav je rok za prenos potekel 26. avgusta 2011, si številne države članice še ne izmenjujejo podatkov na podlagi sklepa k Prümski pogodbi[15]. Glavni razlogi so tehnične težave ter pomanjkanje človeških virov in finančnih sredstev v državah članicah. Glede na možnosti za pridobitev podpore EU (financiranje, skupina MCT – Mobile Competence Team, služba za pomoč pri Europolu) pa se zdi, da je potrebna predvsem politična volja za izvajanje. Kot je navedeno v poročilu, bo Komisija še naprej zagotavljala financiranje EU. Stanje pa se bo spremenilo decembra 2014, ko bo Komisija lahko začela postopke za ugotavljanje kršitev. Pravila za nadzor nacionalnega izvajanja do takrat ne veljajo, saj je bil sklep k Prümski pogodbi tako kot švedska pobuda sprejet v okviru nekdanjega tretjega stebra.

Glede švedske pobude je Komisija leta 2011 poročala, da instrument še ni dosegel svojega polnega potenciala, vendar bo njegov pomen naraščal[16]. Ta ocena ostaja veljavna, saj švedske pobude še niso izvedle vse države članice[17]. Večina držav članic je sporočila, da so pobudo prenesle v svojo nacionalno zakonodajo[18], nekatere pa so navedle, da prenos ni potreben, saj je njihova nacionalna zakonodaja že v skladu s pobudo[19]. Ne glede na to se pobuda kljub prednostim, vključno z načelom enakovrednega dostopa in roki, v praksi še vedno ne uporablja pogosto. Države članice so med razlogi navedle, da obstajajo ustrezne alternative in da je izpolnjevanje obrazca za zahtevo zamudno (kar velja celo za poenostavljeno različico iz leta 2010[20]).

Komisija je bila pozvana, naj prouči uporabnost švedske pobude za zahteve za dodatne informacije po najdenem zadetku na podlagi sklepa k Prümski pogodbi[21]. Kadar so dodatne informacije potrebne kot dokaz pred sodiščem, je praviloma potrebna zahteva za pravosodno sodelovanje. V primerih, kadar uporaba dodatnih informacij v dokaznem postopku ni ali še ni potrebna, pa bi bilo treba spodbujati sistematično uporabo švedske pobude kot pravne podlage in orodja SIENA kot komunikacijskega orodja, da bi v celoti izkoristili njune prednosti in prispevali k poenotenju najboljše prakse med državami članicami.

Kar zadeva Europol, je ocena iz leta 2012[22] potrdila druge ugotovitve, da si države članice ne izmenjujejo informacij z Europolom (in med seboj) v zadostni meri. Komisija bo to vprašanje obravnavala v predlogu za spremembo pravne podlage Europola. Svet je pozval države članice, naj povečajo uporabo Europolovega informacijskega sistema[23].

V skladu s stockholmskim programom je Komisija naročila študijo o možnem evropskem indeksnem sistemu policijskih evidenc (European Police Records Index System – EPRIS)[24]. Z vzpostavitvijo tega sistema naj bi se glede na vse večjo čezmejno naravo kaznivih dejanj odzvali na potrebo, da policijski uradnik v eni državi članici ve, ali je osumljenec v drugi državi članici policiji znan. V skladu z načelom stroškovne učinkovitosti Komisija meni, da vzpostavitev sistema EPRIS trenutno ni upravičena, saj se obstoječi instrumenti in orodja, ki bi lahko z boljšo ali intenzivnejšo uporabo delno ali popolnoma služili temu namenu, ne uporabljajo v celoti. To se nanaša zlasti na Europolov informacijski sistem (prenos ustreznih podatkov in razširitev dostopa na nacionalni ravni), SIS II (povečana uporaba ustreznih razpisov ukrepov v zvezi z osebami ali vozili za preglede za namene kazenskega pregona in preprečevanja nevarnosti za javno varnost), orodje SIENA (nadaljnje izboljšanje dostopa na nacionalni ravni, povezovanje z nacionalnimi sistemi in avtomatizacija nalog, kadar je to primerno) ter na sklep k Prümski pogodbi (polno izvajanje za izboljšanje identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki delujejo v različnih državah članicah).

Države članice so pozvane, naj:

· v celoti izvajajo švedsko pobudo, vključno z njenim načelom enakovrednega dostopa,

· v celoti izvajajo sklep k Prümski pogodbi in pri tem uporabljajo razpoložljivo podporo EU,

· za zahteve za dodatne informacije po najdenem zadetku na podlagi sklepa k Prümski pogodbi uporabljajo švedsko pobudo in orodje SIENA.

Komisija bo:

· še naprej zagotavljala financiranje EU v podporo izvajanju sklepa k Prümski pogodbi,

· do decembra 2014 pripravila vse potrebno, da se bodo na tem področju uporabljala pravila, ki zagotavljajo izvajanje prava EU v državah članicah.

3.2.        Racionalizacija in upravljanje kanalov

Izbira kanala – Ena od posledic dejstva, da lahko države članice prosto izbirajo kanale (razen pravnih zahtev v zvezi z uradi SIRENE in nacionalnimi enotami Europola), je, da uporabljajo različne kanale v različnem obsegu. Priročnik dobrih praks glede enot za mednarodno policijsko sodelovanje na nacionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: priročnik iz leta 2008)[25], ki so ga odobrili policijski načelniki EU, vsebuje merila[26], vendar ta niso zavezujoča in niso prispevala k približevanju nacionalnih praks. Medtem ko so nekatere države članice začele bolj sistematično uporabljati Europolov kanal, se druge še naprej močno opirajo na Interpolov kanal, delno zaradi njegove tradicionalno osrednje vloge pri mednarodnem policijskem sodelovanju in delno zaradi njegove enostavne uporabe. Sistem SISNET nekatere države članice uporabljajo za zadeve, ki ne spadajo pod SIS, na primer za zahteve v okviru švedske pobude.

Komisija meni, da je napočil čas za bolj usklajen pristop znotraj EU, pri katerem bi imel Europolov kanal osrednjo vlogo. V skladu s tem pristopom, pri katerem kanal ni zakonsko določen, bi Europolov kanal z orodjem SIENA moral postati privzeti kanal, razen če obstajajo posebni razlogi za uporabo drugega kanala. Tako bi bilo treba na primer za zahteve za policijsko sodelovanje, ki se trenutno pošiljajo prek sistema SISNET (ki bo prenehal delovati z začetkom delovanja SIS II[27]), v prihodnje uporabiti orodje SIENA.

Nekaj držav članic zagovarja pristop, ki omogoča veliko prožnost pri uporabi različnih kanalov. Komisija se s tem ne strinja. Če bi vse države članice sprejele nacionalna pravila o izbiri kanala in se približale skupnemu enotnemu pristopu, bi bilo to bolje od sedanjega neenotnega pristopa. Izbira Europolovega kanala je upravičena zaradi njegovih prednosti. Uradniki za zvezo pri Europolu se lahko po potrebi zaprosijo za posredovanje. Orodje SIENA se lahko uporabi za neposredno dvostransko izmenjavo, olajšuje pa tudi izmenjavo informacij z Europolom v skladu s pravnimi zahtevami sklepa o Europolu in švedske pobude. Sporočila SIENA so strukturirana, obsegajo lahko velike količine podatkov, za njihovo izmenjavo pa je značilna visoka raven varnosti. Z izmenjavo informacij v strukturirani obliki, npr. z uporabo orodja SIENA, se poveča varstvo podatkov. Predlagani pristop je povsem v skladu z napovedanim predlogom Komisije za reformo Europola in s strateškimi smernicami Evropskega sveta v stockholmskem programu, ki navajajo, da bi Europol „moral postati središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“.

Upravljanje kanalov – Enotna kontaktna točka je točka „vse na enem mestu“ za mednarodno policijsko sodelovanje, ki deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Država članica v okviru enotne kontaktne točke združi svoj urad SIRENE, nacionalno enoto Europola in nacionalni centralni urad Interpola ter kontaktne točke za druge kanale. Vzpostavitev enotne kontaktne točke (tudi če ta izraz ni bil vedno uporabljen) s strani vsake države članice je bila leta 2007 navedena v zaključku tretjega kroga obiskov za medsebojno ocenjevanje[28] in priporočena v priročniku iz leta 2008. Večina držav članic ima sicer oddelke za mednarodno policijsko sodelovanje, vendar imajo le nekateri od njih značilnosti popolnoma funkcionalnih enotnih kontaktnih točk. Leta 2012 je Svet pozval države članice, naj raziščejo možnosti za vzpostavitev enotnih kontaktnih točk[29]. Komisija bi šla še dlje: za izboljšanje izmenjave informacij na področju kazenskega pregona v vsej EU bi morale vse države članice vzpostaviti enotne kontaktne točke z nekaterimi minimalnimi značilnostmi.

Kar zadeva zahteve, naslovljene na druge države članice, bo združitev različnih kanalov v enotno organizacijsko strukturo, za katero veljajo nacionalna pravila za izbiro kanala, zagotovila pravilno in dosledno izbiro kanala ter kakovost zahtev. Enotne kontaktne točke zagotavljajo kakovost s potrjevanjem zahtev za potrditev njihove nujnosti in ustreznosti. Kadar se informacije ne izmenjujejo prek enotne kontaktne točke (npr. prek centrov za policijsko in carinsko sodelovanje ali prek nacionalnih agencij z neposredno izmenjavo z uporabo orodja SIENA), lahko enotna kontaktna točka zagotovi usklajevanje na nacionalni ravni. Za zahteve iz drugih držav članic bi morale enotne kontaktne točke, kadar je to zakonsko dovoljeno, imeti neposreden dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk, da lahko hitro odgovorijo na zahteve, zlasti v rokih, določenih v okviru švedske pobude. Določbe iz Priročnika SIRENE (npr. glede varnosti, sistemov upravljanja delovnih postopkov, kakovosti podatkov in osebja) bi bile lahko podlaga za organizacijo vseh kanalov na dosleden način. Skupna uporaba virov, na primer osebja in infrastrukture, lahko prispeva k prihrankom stroškov ali vsaj k boljši uporabi virov.

Enotne kontaktne točke bi morale vključevati vse organe kazenskega pregona, vključno s carino. Med enotnimi kontaktnimi točkami in nacionalnimi koordinacijskimi centri za nadzorovanje meja bi bilo treba vzpostaviti sodelovanje. Če je to združljivo z nacionalnimi pravnimi sistemi, bi bilo treba vzpostaviti povezave s pravosodnimi organi, zlasti kadar nadzirajo preiskave kaznivih dejanj.

Vse večje število centrov za policijsko in carinsko sodelovanje[30] si uspešno izmenjuje informacije na lokalni in regionalni ravni. Letne konference na ravni EU so priložnost za izmenjavo izkušenj in razpravo o skupnih pristopih. Čeprav se izmenjave, ki jih je na splošno veliko, večinoma ne nanašajo na najhujša kazniva dejanja in organizirani kriminal, je izziv zagotoviti, da se informacije v ustreznih primerih posredujejo na nacionalno raven (enotni kontaktni točki) in, kadar je to primerno, Europolu. V zvezi s tem Komisija z zanimanjem pričakuje rezultate tekočega pilotnega projekta (v okviru ukrepa za izvajanje strategije za upravljanje informacij), pri katerem gre za uporabo orodja SIENA v centru za policijsko in carinsko sodelovanje.

Platforma za izmenjavo informacij je ukrep za izvajanje strategije za upravljanje informacij, ki ga vodi Europol, s ciljem razviti skupni portal za dostop do obstoječih kanalov in sistemov ob popolnem spoštovanju njihove varnosti in pravil o varstvu podatkov. Komisija meni, da bi bilo olajšanje uporabe obstoječih kanalov in sistemov koristno, vendar je potrebna dodatna ocena stroškov/koristi platforme za izmenjavo informacij ter vprašanj financiranja in upravljanja projekta. Ta ocena bi morala vključevati tudi agencijo za IT[31].

Države članice so pozvane, naj:

· za izmenjavo informacij, pri kateri kanal ni zakonsko določen, kot privzeti kanal uporabljajo Europolov kanal z orodjem SIENA, razen če obstajajo posebni razlogi za uporabo drugega kanala,

· pripravijo nacionalna navodila za izbiro kanala,

· zlasti po začetku delovanja SIS II in prenehanju delovanja sistema SISNET za izmenjavo v okviru policijskega sodelovanja, pri kateri se trenutno uporablja SISNET, uporabljajo Europolov kanal in orodje SIENA,

· vzpostavijo, če tega še niso storile, enotno kontaktno točko, ki zajema vse glavne kanale, deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu, združuje vse organe kazenskega pregona ter ima dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk,

· zagotovijo, da se informacije, ki se izmenjajo prek centrov za policijsko in carinsko sodelovanje, posredujejo na nacionalno raven in Europolu, kadar je to primerno,

· vzpostavijo sodelovanje med enotnimi kontaktnimi točkami in nacionalnimi koordinacijskimi centri EUROSUR.

Svet je pozvan, naj:

· spremeni smernice na ravni EU, da bodo odražale zgoraj predlagane smernice za izbiro kanala.

Komisija bo:

· sodelovala pri dejavnosti za oceno izvedljivosti platforme za izmenjavo informacij.

3.3.        Zagotavljanje kakovosti, varnosti in varstva podatkov

Zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, ki jih vsebujejo obstoječi instrumenti, je treba natančno upoštevati. Na podlagi predloga Komisije z dne 25. januarja 2012 za direktivo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj[32] bo treba pregledati pravila o varstvu podatkov v obstoječih instrumentih ter oceniti, v kolikšni meri jih je treba uskladiti z direktivo.

Visoka raven varnosti podatkov je potrebna za zaščito celovitosti osebnih podatkov, ki se izmenjujejo, in za zagotovitev zaupanja držav članic v izmenjavo informacij. Veriga je močna le toliko kot njen najšibkejši člen: države članice in agencije EU morajo zagotoviti, da se podatki izmenjujejo prek zelo varnih omrežij. Navedeni predlog direktive vsebuje pravila o varnosti podatkov[33], na ravni EU pa obstajajo podrobni varnostni predpisi za varovanje tajnih podatkov EU[34].

Visoka raven kakovosti podatkov je prav tako pomembna. V zvezi s tem je pomemben dejanski delovni postopek, tj. kako izmenjava informacij poteka v praksi. En vidik tega je, da se določene naloge, če je to mogoče in ustrezno, avtomatizirajo. Tako je na primer pri pripravi zahteve za informacije iz druge države članice treba v komunikacijsko orodje, ki se uporabi, ponovno vnesti podatke, evidentirane v nacionalnem sistemu. Ročni vnos je zamuden in pri njem lahko pride do napak. Avtomatizacijo takšnih nalog bo omogočil UMF II[35], ki je še en ukrep za izvajanje strategije za upravljanje informacij. Namen tega projekta, ki ga financira EU in vodi Europol, je razviti standard za obliko sporočil, ki se uporablja za zahteve za informacije in odgovore nanje. To bi omogočilo avtomatizacijo prenosa podatkov med različnimi sistemi, npr. nacionalnimi sistemi vodenja zadev in orodjem SIENA. Odprava ročnega vnašanja podatkov ima poleg potencialnih prihrankov stroškov ali vsaj boljše uporabe virov dve prednosti. Osebju, zadolženemu za vnašanje podatkov, se lahko zaupajo naloge potrjevanja. Poleg tega se z zmanjšanjem napak pri prepisovanju in olajšanjem izmenjave informacij v strukturirani obliki izboljšata upravljanje in varstvo podatkov.

Avtomatizacija nalog ne pomeni, da bi moral vsak policijski uradnik v EU imeti dostop do vseh policijskih informacij v EU. Izmenjava mora biti omejena na nujne in ustrezne primere ter jo je treba tako upravljati, da se zagotovi upoštevanje teh omejitev. Avtomatizirano iskanje kot način za premagovanje težav z zmogljivostjo zato deluje v okviru veljavnih instrumentov EU za izmenjavo informacij na podlagi sistema za iskanje zadetkov („zadetek / ni zadetkov“) (npr. SIS, DNK in prstni odtisi na podlagi sklepa k Prümski pogodbi) ali pa je omejeno na ozko opredeljene vrste podatkov (npr. podatke iz registrov vozil na podlagi sklepa k Prümski pogodbi). Nekaterih nalog ni mogoče in se jih ne bi smelo avtomatizirati. Mednje spada predvsem potrjevanje zahtev in odgovorov. To je še posebej pomembno v okviru švedske pobude, ki zahteva, da so zahteve utemeljene.

Interoperabilnost med različnimi nacionalnimi sistemi in upravnimi strukturami je lahko koristna z vidika doslednih postopkov, krajšega odzivnega časa, boljše kakovosti podatkov ter poenostavljenega načrtovanja in razvoja. Evropski okvir interoperabilnosti[36] določa štiri ravni interoperabilnosti: tehnično, semantično, organizacijsko in pravno. UMF II bo prispeval k razvoju interoperabilnosti na semantični ravni[37]. Uskladitev s skupnimi praksami (enotne kontaktne točke, izbira kanala) bo spodbujala organizacijsko raven. Vendar pa se informacije lahko izmenjujejo in uporabljajo le, kadar je to zakonsko dovoljeno.

Europol in države članice so pozvani, naj:

· nadalje razvijajo standard UMF II.

3.4.        Izboljšanje usposabljanja in poznavanja

Komisija trenutno pripravlja evropski program usposabljanja na področju kazenskega pregona, v okviru katerega naj bi uslužbenci organov pregona pridobili znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za učinkovito sodelovanje. Pregled stanja je pokazal, da so zadevni instrumenti EU za izmenjavo informacij sestavni del začetnega usposabljanja organov kazenskega pregona, vendar kakovost usposabljanja ni bila ocenjena. Specializirani uradniki, kot je osebje enotnih kontaktnih točk, potrebujejo bolj poglobljeno usposabljanje. Izmenjave takega osebja so se izkazale kot koristne[38] in bi jih bilo treba spodbujati.

Države članice so pozvane, naj:

· zagotovijo, da so vsi uslužbenci organov kazenskega pregona deležni ustreznega usposabljanja o čezmejni izmenjavi informacij,

· organizirajo izmenjave osebja enotnih kontaktnih točk.

Komisija bo:

· zagotovila, da bo usposabljanje o čezmejni izmenjavi informacij vključeno v evropski program usposabljanja na področju kazenskega pregona.

3.5.        Financiranje

V okviru sklada „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ (ISEC) so bila finančna sredstva EU dodeljena projektom na področju izmenjave informacij, kot sta UMF II (830 000 EUR) in izvajanje sklepa k Prümski pogodbi (11,9 milijona EUR). Sklad bo v obdobju 2014–2020 nadomestil sklad EU za notranjo varnost, v okviru katerega bodo do financiranja upravičeni tudi projekti EU na področju izmenjave informacij.

Del sklada za notranjo varnost bodo upravljale države članice v okviru t. i. „deljenega upravljanja“ v skladu z večletnimi programi. Ti programi bi v skladu s priporočili iz tega sporočila morali upoštevati ustrezne nacionalne prednostne naloge na področju izmenjave informacij. Obenem bo Komisija proučila, kako lahko s tistimi deli sklada za notranjo varnost, ki jih neposredno upravlja, podpira zlasti pilotne projekte, na primer nadaljnji razvoj UMF II.

Kar zadeva lastno porabo držav članic, bi lahko nadaljnja priporočila (glede enotnih kontaktnih točk in UMF II), kot je bilo navedeno, prispevala k prihrankom stroškov ali vsaj k boljši uporabi virov.

Države članice so pozvane, naj:

· v nacionalnih večletnih programih v okviru sklada EU za notranjo varnost za obdobje 2014–2020 obravnavajo pomembne prednostne naloge na področju izmenjave informacij.

Komisija bo:

· v dialog z državami članicami o načrtovanju sklada za notranjo varnost vključila politike o izmenjavi informacij,

· pozvala k zbiranju predlogov za neposredno financiranje ustreznih pilotnih projektov (s strani Komisije).

3.6.        Statistični podatki

Razpoložljivi statistični podatki so sicer na nekaterih področjih dobri (npr. SIS, SIENA), vendar niso izčrpni. Boljši statistični podatki bi izboljšali poznavanje uporabe švedske pobude (v zvezi s katero so znani samo podatki glede uporabe orodja SIENA) in sklepa k Prümski pogodbi.

Zbiranje statističnih podatkov pa lahko zahteva veliko virov, zlasti če ta dejavnost ni del normalnega delovnega postopka. Ad hoc zbiranju bi se bilo treba izogibati. Najprimernejši je evolucijski pristop, ki temelji na že začetih procesih (kot je na primer opisano v poročilu o izvajanju sklepa k Prümski pogodbi glede določitve ujemanj na podlagi sklepa k Prümski pogodbi, ki so bila dejansko uporabljena v preiskavah). Zgoraj priporočena večja uporaba orodja SIENA za zahteve v okviru švedske pobude bo imela za posledico, da bo v statistikah v zvezi z orodjem SIENA prikazanih več takih zahtev.

Države članice so pozvane, naj:

· izboljšajo statistične podatke v zvezi s sklepom k Prümski pogodbi.

4.           Sklepne ugotovitve

Boljša čezmejna izmenjava informacij ni sama sebi namen. Njen namen je učinkovitejši boj proti kaznivim dejanjem in s tem zmanjšanje škode za žrtve in gospodarstvo EU.

Čezmejna izmenjava informacij na splošno dobro deluje in je zelo dragocen prispevek v boju proti hudim in čezmejnim kaznivim dejanjem v EU, kar ponazarjajo zgoraj navedeni primeri. Vendar pa jo je mogoče še izboljšati. Sprejeto zakonodajo morajo v celoti izvajati vse države članice. V prihodnje bi morale države članice zlasti bolj sistematično uporabljati Europolov kanal in razviti celovite nacionalne enotne kontaktne točke.

Komisija bo še naprej preverjala izvajanje in uporabo instrumentov, zagotavljala finančna sredstva EU ter združevala različne vidike, da bi zagotovila doslednost. Komisija trenutno ne predlaga nobenega novega instrumenta. Če bo to storila v prihodnosti, bo upoštevala materialna načela iz sporočila o pregledu iz leta 2010: varstvo temeljnih pravic, nujnost, subsidiarnost in natančno obvladovanje tveganja.

Veliko prizadevanj je še vedno potrebnih za zagotovitev izmenjave ustreznih informacij prek Europola, da bi za celo EU ustvarili sliko o čezmejni kriminaliteti. Ta potreba bo obravnavana v prihodnjem predlogu Komisije za reformo Europola. Vendar pa bi bilo zagotavljanje informacij Europolu olajšano že z upoštevanjem priporočil iz tega sporočila glede bolj sistematične uporabe Europolovega kanala in njegovega varnega komunikacijskega orodja SIENA.

Po tem sporočilu bo Komisija še naprej sodelovala z državami članicami v okviru strategije EU za upravljanje informacij za notranjo varnost. Predlaga, da Svet v svojem odboru za notranjo varnost organizira letno razpravo. Komisija poziva tudi Evropski parlament, naj razpravlja o njenih priporočilih, med drugim v posebnem odboru za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja.

[1]               Izvajanje strategije notranje varnosti EU, COM(2010) 673.

[2]               COM(2010) 385.

[3]               Sklepi Sveta z dne 30. novembra 2009, 16637/09.

[4]               http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/categories/studies/index_en.htm.

[5]               Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ.

[6]               Sklep Sveta 2008/615/PNZ.

[7]               2009/371/PNZ.

[8]               2007/533/PNZ.

[9]               Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.

[10]             Prihodnja evropska strategija za kibernetsko varnost bo priložnost za oceno prihodnjih potreb po izmenjavi informacij med mrežo ter organi za varnost informacij in organi kazenskega pregona, npr. prek Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti.

[11]             Zbirka podatkov EU o prstnih odtisih prosilcev za azil in oseb, ki nezakonito prehajajo meje.

[12]             Supplementary Information REquest at the National Entry (zahteva za dodatne informacije pri nacionalnih vnosih).

[13]             Secure Information Exchange Network Application (varno omrežno orodje za izmenjavo informacij).

[14]             Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ.

[15]             Naslednje države članice si izmenjujejo: podatke o DNK: BG/CZ/DE/ES/EE/FR/CY/LV/LT/LU/HU/NL/AT/PT/RO/SI/SK/FI; podatke o prstnih odtisih: BG/CZ/DE/EE/ES/FR/CY/LT/LU/HU/NL/AT/SI/SK; podatke iz registrov vozil: BE/DE/ES/FR/LT/LU/NL/AT/PL/RO/SI/FI/SE. Za več podrobnosti glej poročilo o izvajanju sklepa k Prümski pogodbi.

[16]             SEC(2011) 593.

[17]             Naslednje države članice morajo še sprejeti izvedbene predpise: BE/EL/IT/LU.

[18]             BG/CZ/DK/DE/EE/ES/FR/CY/HU/LT/LV/NL/PL/PT/RO/SI/SK/FI/SE.

[19]             IE/MT/AT/UK.

[20]             9512/1/10.

[21]             Sklepi Sveta z dne 27. in 28. oktobra 2011, 15277/11.

[22]             https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/publications/rand_evaluation_report.pdf.

[23]             Sklepi Sveta z dne 7. in 8. junija 2012.

[24]             http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/categories/studies/index_en.htm.

[25]             7968/08.

[26]             Ponovljena v smernicah za izvajanje švedske pobude, 9512/1/10.

[27]             Komunikacijsko omrežje SIS II je zakonsko omejeno na podatke SIS II in dodatne informacije.

[28]             13321/3/07.

[29]             Sklepi Sveta z dne 7. in 8. junija 2012, 10333/12.

[30]             38 na koncu leta 2011.

[31]             Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.

[32]             COM(2012) 10.

[33]             Členi 27 do 29 predloga.

[34]             Sklep Sveta 2011/292/EU.

[35]             Universal Message Format (univerzalna oblika sporočil).

[36]             COM(2010) 744.

[37]             UMF II upošteva druge dejavnosti na področju semantike, kot so skupni podatkovni modeli, ki se razvijajo v okviru programa EU za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave.

[38]             10333/12.