52012DC0354

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o delovanju postopka uradnega obveščanja v skladu s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini (Sporazum o TBT)

1.           Uvod

Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini (Sporazum o TBT[1]) je eden od 13 večstranskih sporazumov o trgovini z blagom, sklenjenih med urugvajskim krogom. Veljati je začel leta 1995 z ustanovitvijo Svetovne trgovinske organizacije (STO). Vse članice STO zavezuje, da Svetovno trgovinsko organizacijo obveščajo o tehničnih predpisih in postopkih za ugotavljanje skladnosti za blago, ko so še v fazi priprave, kar drugim članicam STO omogoča, da predložijo svoje pripombe.

· Ta postopek konkretno pomaga podjetjem v EU, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), da izboljšajo svoj dostop do trgov tretjih držav, saj: · omogoča odkrivanje in odpravo nepotrebnih tehničnih ovir za mednarodno trgovino pri samem viru; · zakonodajnim organom EU in držav članic ter gospodarskim subjektom v EU pomaga, da se seznanijo z novimi tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti drugih članic STO; · EU omogoča, da preko dialoga, ki poteka pred sprejetjem nove zakonodaje, uveljavlja svoj zakonodajni pristop in prispeva k zakonodajam drugih članic STO; · prispeva k zbliževanju predpisov in standardov na mednarodni ravni.

Postopek uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini je torej pomemben del trgovinske in industrijske politike EU[2] in prispeva k ciljem, ki jih je treba doseči s strategijo Evropa 2020[3], zlasti k ciljem pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Prvi cilj tega poročila je usmeriti pozornost evropskih institucij in svetovalnih organov ter gospodarskih subjektov v EU, vključno z MSP, na priložnosti, ki jih nudi postopek uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini. Njegov drugi cilj je predstaviti najnovejši razvoj tega instrumenta s pripravo pregleda razvoja postopka v zadnjih letih. Kot tretje pa je Komisija izkoristila priložnost, ki jo nudi to poročilo, in priporočila konkretne ukrepe za uvedbo nadaljnjih izboljšav. Da bi lahko izkoristila postopek uradnega obveščanja za predpise drugih članic STO, je ključnega pomena, da EU sama spoštuje obveznosti iz Sporazuma o TBT in dejavno prispeva k izboljšanju učinkovitosti postopka. Evropski parlament, Svet in države članice morajo biti seznanjeni z delovanjem postopka uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini in sodelovati s Komisijo, da bodo dosegli cilja glede skladnosti in večje preglednosti.

2.           Predstavitev postopka uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini

2.1.        Obveznosti v skladu s Sporazumom o TBT

Namen Sporazuma o TBT je olajšati mednarodno trgovino ob priznavanju pravice članic STO, da sprejmejo nacionalne tehnične predpise in postopke za ugotavljanje skladnosti, ki bi lahko ustvarili tehnične ovire za trgovino (zaradi stroškov prilagoditve, nastalih na podlagi različnih pravil, stroškov obveščanja itd.). Da taki ukrepi ne bi ustvarili diskriminatornih ali nepotrebnih ovir za trgovino, Sporazum o TBT vsebuje številne vsebinske in postopkovne pogoje, ki jih morajo članice STO upoštevati pri načrtovanju tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.

Ti vsebinski in postopkovni pogoji veljajo za vse tehnične predpise in postopke za ugotavljanje skladnosti, povezane s trgovino z blagom, ne glede na to, ali gre za industrijsko blago ali kmetijske proizvode. V nasprotju s standardi, ki so prostovoljne narave, tehnični predpisi določajo obvezne značilnosti proizvodov ter s tem povezane postopke in načine proizvodnje[4]. Postopki za ugotavljanje skladnosti se uporabljajo za ugotavljanje, ali proizvodi izpolnjujejo te obvezne zahteve.

2.1.1.     Vsebinski pogoji: nediskriminacija, izogibanje nepotrebnim oviram v trgovini, uporaba ustreznih mednarodnih standardov

Ukrep, ki sodi na področje uporabe Sporazuma o TBT, mora biti v skladu z načelom nediskriminacije. Načelo nediskriminacije, temelj prava STO, je vključeno v Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT). Prepoveduje diskriminacijo med uvoženim in doma proizvedenim blagom (načelo nacionalne obravnave, člen III GATT) ter med uvoženim blagom (načelo države z največjimi ugodnostmi, člen I GATT). Poleg tega morajo članice STO v skladu s členom 2.1 Sporazuma o TBT s proizvodi, ki izvirajo z ozemlja katere koli druge članice, ravnati na enak način kot s podobnimi domačimi proizvodi in podobnimi proizvodi, ki izvirajo iz katere koli druge države.

Poleg tega se tehnični predpisi odobrijo samo, če so potrebni za doseganje legitimnega cilja. Podobno postopki za ugotavljanje skladnosti ne smejo biti strožji ali se uporabljati strožje, kot je potrebno, da članica uvoznica pridobi ustrezno zaupanje, da so proizvodi v skladu z veljavnimi zahtevami. Neizčrpen seznam legitimnih ciljev je naveden v členu 2.2 Sporazuma o TBT, ki vključuje preprečevanje zlorab, zaščito človekovega zdravja ali varnosti, in okolja. Med letoma 2008 in 2011 je bila zaščita človekovega zdravja in varnosti navedena kot legitimni cilj, za katerega si je prizadevala približno polovica obvestil o tehničnih ovirah v trgovini[5]. Poleg tega ta zahteva glede „potrebnosti“ pomeni, da je treba doseči ravnovesje med legitimnim ciljem, za katerega si prizadeva, in tveganjem neizpolnitve, na podlagi česar se nato lahko izbere pristop, ki vključuje najmanjšo omejitev za trgovino, vendar je enako učinkovit. Glede tega si lahko nacionalni zakonodajni organ pomaga s Sporazumom o TBT, ki predlaga številne pristope za olajšanje trgovine, na primer uporabo tehničnih predpisov na podlagi rezultatov ter priznanje enakovrednosti tehničnih predpisov drugih članic STO in rezultatov tujih presoj skladnosti[6].

Pri načrtovanju tehničnih predpisov ali postopkov za ugotavljanje skladnosti je treba uporabiti tudi ustrezne mednarodne standarde. Več določb Sporazuma o TBT spodbuja uporabo mednarodnih standardov kot načina za spodbujanje usklajevanja tehničnih pravil. Zlasti člen 2.4 navaja, da članice STO ustrezne mednarodne standarde, če ti že obstajajo, „uporabljajo ... kot podlago za svoje tehnične predpise“, razen kadar taki mednarodni standardi niso učinkoviti pri izpolnjevanju njihovih legitimnih ciljev. Notranji tehnični predpis bi lahko na primer presegal zahtevo ustreznega mednarodnega standarda, da bi dosegel regulativne cilje članice STO v zvezi s podnebnimi spremembami ali izpolnil upravičena pričakovanja njenih državljanov glede ustrezne ravni zaščite. Za postopke ugotavljanja skladnosti so podobna načela določena v členu 5.4.

2.1.2.     Uradni pogoj: obvestilo o osnutku zakonodaje

V skladu s členoma 2.9 in 5.6 Sporazuma o TBT morajo članice STO poslati obvestilo o tehničnih predpisih in postopkih za ugotavljanje skladnosti, če sta izpolnjena naslednja pogoja: prvič, če ni ustreznega mednarodnega standarda ali če osnutek ukrepa ne „ustreza“ tehnični vsebini ustreznega mednarodnega standarda in, drugič, če utegne tehnični predpis v večji meri vplivati na trgovino drugih članic. Pojem znatnega vpliva na trgovino drugih članic vključuje tako učinke povečanja kot učinke zmanjšanja uvoza na trgovino drugih članic, če so ti učinki znatni[7].

Obvestila se pošljejo v ustrezni zgodnji fazi, tako da je še vedno možno predlagati spremembe in upoštevati pripombe[8]. Članica, ki pošlje obvestilo, drugim članicam zagotovi dovolj časa za njihove pisne pripombe. Članice STO so se v Odboru za tehnične ovire v trgovini dogovorile, da je 60- do 90 dni razumno obdobje. Razvite države se spodbujajo, da za predložitev pripomb omogočijo več kot 60 dni[9]. O pripombah se razpravlja na zahtevo in se jih upošteva. To pomeni, da se lahko druge članice STO obvešča o razvoju novih ali spremenjenih zahtevah proizvoda. Obvestila, ki jih prejme sekretariat STO, so javno dostopna[10], tako da imajo tudi gospodarski subjekti možnost, da prejmejo obvestilo in se seznanijo z novimi zahtevami.

Članice STO imajo pravico do predložitve pisnih pripomb o tehničnih predpisih ali postopkih za ugotavljanje skladnosti. Načeloma naj bi se pripombe nanašale na dejstvo, da predlagani predpisi niso v skladu s Sporazumom o TBT. Na podlagi pripomb bi se moral razviti dialog s članico STO, ki je poslala obvestilo. Pravica do uradne predložitve pripomb na podlagi tega postopka je omejena na članice STO in ne velja za zainteresirane strani, npr. gospodarske subjekte. Pomisleke gospodarskih subjektov mora zato posredovati članica STO. Od vsake članice STO je odvisno, kako obravnava in upošteva pomisleke svojih gospodarskih subjektov.

2.2.        Notranja organizacija EU v zvezi z postopkom uradnega obveščanja

Da bi postopek uradnega obveščanja deloval pravilno ter bil koristen in učinkovit, sta potrebna udeležba in sodelovanje različnih strani. V EU je sodelovanje evropskih institucij, držav članic in gospodarskih subjektov bistvenega pomena. Spletna stran za tehnične ovire v trgovini, ki jo je vzpostavila EU, pomaga pri usklajevanju sodelovanja vseh sodelujočih.

2.2.1.     Evropska komisija

Sporazum o TBT od vsake članice STO zahteva, da imenuje organ za obveščanje in s tem zagotovi izvajanje določb v zvezi s postopki obveščanja ter zagotavlja obstoj informacijskega centra[11]. Informacijski center mora odgovarjati na vsa razumna vprašanja drugih članic in zainteresiranih strani glede sprejetih ali predlaganih tehničnih predpisov ali postopkov za ugotavljanje skladnosti, pristojen pa je tudi za obravnavanje pripomb, ki jih druge članice STO predložijo glede uradnih obvestil[12]. V EU te obveznosti izpolnjuje enota Evropske komisije v okviru Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo[13], ki je bila imenovana za center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino.

Center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino ima dvojno vlogo. Zagotavlja, da je STO o zakonodaji EU, ki jo bosta sprejela Evropski parlament in Svet oziroma Evropska komisija kot izvedbeni ukrep, obveščena, ko je ta še v fazi priprave. Pristojen je tudi za posredovanje obvestil drugih članic STO vsem zainteresiranim stranem in zagotavlja, da so članici STO, ki je poslala obvestilo, v imenu EU poslane pripombe, če se zdi, da bi lahko zadevni ukrep izvoznikom EU povzročal težave pri vstopu na trg. Da bi lahko poslal pripombe o obvestilu druge članice STO, center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino zahteva prispevke vseh zainteresiranih strani, tj. sektorskih enot Evropske komisije, enot Generalnega direktorata za trgovino, delegacij EU v tretjih državah ter držav članic in podjetij v EU. Pri urejanju pripomb EU o obvestilih drugih članic STO center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino zagotovi, da so skladne z vsemi politikami EU.

2.2.2.     Sozakonodajalca EU: Parlament in Svet

Evropski parlament in Svet imata prav tako pomembno vlogo, saj sprejemata zakonodajo s tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti, ki mora biti v skladu s Sporazumom o TBT. Glede na to, da je treba v skladu s Sporazumom obvestilo poslati, ko je zakonodaja v fazi priprave, center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino po tem, ko Komisija sprejme predlog uredbe, direktive ali sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, druge članice STO obvesti o zakonodaji EU, ki določa zahteve za proizvode iz področja uporabe Sporazuma o TBT. Komisija preuči pripombe drugih članic STO in jih upošteva pri zakonodajnem postopku.

Parlament in Svet morata pri pripravi osnutka in sprejemanju sprememb predloga Komisije upoštevati njegov učinek na mednarodno trgovino. Druge članice STO skrbno spremljajo zakonodajne razprave in pogosto v pisni obliki ali na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini (sestanki potekajo trikrat letno na sedežu STO v Ženevi) predložijo pripombe o združljivosti predlaganih sprememb s Sporazumom o TBT.

2.2.3.     Države članice

Poleg centra EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino ima vseh 27 držav članic tudi svoje organe za obveščanje in informacijske centre. Države članice morajo oceniti, ali bi predlagani nacionalni tehnični predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti znatno vplivali na trgovino, in v tem primeru o teh predpisih in postopkih neposredno obvestiti STO. Odgovore na pripombe drugih članic STO pa center EU obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino (po usklajevanju z zadevnimi državami članicami) posreduje v imenu EU, saj so ti odgovori del skupne trgovinske politike, ki je v izključni pristojnosti EU[14]. Usklajevanje med državami članicami in Evropsko komisijo je zagotovljeno s pomočjo notranjega postopka uradnega obveščanja EU iz Direktive 98/34/ES[15], službe Komisije pa se vsako leto sestanejo z zadevnimi predstavniki držav članic, da bi to usklajevanje še okrepile.

Države članice morajo o obveznostih in priložnostih v zvezi s postopkom uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini obvestiti tudi svoje javne organe in nacionalne gospodarske subjekte. Komisija od držav članic redno prejema pripombe o uradnih obvestilih drugih članic STO. Nekatere države članice so vzpostavile učinkovite nacionalne mehanizme za pridobivanje povratnih informacij neposredno od nacionalne industrije, vključno z manjšimi gospodarskimi združenji ali posameznimi podjetji. Komisija te povratne informacije uporabi za boj proti morebitnim tehničnim oviram za trgovino.

2.2.4.     Gospodarski subjekti

Pripombe industrije EU glede uradnih obvestil drugih članic STO so zelo pomembne za preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir za mednarodno trgovino. Več evropskih industrijskih združenj s sedežem v Bruslju se dobro zaveda sredstev, ki jih nudi Sporazum o TBT, in redno pošilja pripombe službam Komisije[16]. Nekatera prispevajo tudi preko Svetovalnega odbora za dostop na trg, ki je bil ustanovljen v okviru Strategije Evropske komisije za dostop do trga[17]. Ostali evropski gospodarski subjekti svoje pripombe pošljejo delegaciji EU v članici STO, ki je poslala obvestilo.

Komisija interno uskladi zadeve ter zagotovi, da center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino, ki sestavlja uradne dokumente EU, prejme vse pripombe. Ker je obdobje za predložitev pripomb razmeroma kratko, in sicer 60–90 dni, je pomembno, da gospodarski subjekti EU svoje pomisleke sporočijo čim prej in pred končnim rokom, ki ga določi članica STO, ki je poslala obvestilo[18].

2.2.5.     Spletna stran EU za tehnične ovire v trgovini

Da bi zagotovil neposreden dostop do obvestil in olajšal usklajevanje med vsemi sodelujočimi, je center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino v letu 2004 vzpostavil svoje spletišče za tehnične ovire v trgovini[19]. To spletišče zagotavlja javnosti dostop do zbirke podatkov o tehničnih ovirah v trgovini, ki obsega vse obrazce za obveščanje, osnutke besedil in pripombe, ki jih je Evropska komisija poslala in prejela.

Spletišče zagotavlja pregled vsakega uradnega obvestila o tehničnih ovirah v trgovini: priglašeni dokumenti, morebitni prevodi, ki so na voljo, in pripombe, ki jih je Evropska komisija poslala in prejela, so na voljo na eni sami spletni strani za vsako uradno obvestilo. Prikaz vseh dokumentov zagotavlja popolno preglednost ukrepov, ki jih je EU sprejela na podlagi Sporazuma o TBT. Poleg tega se lahko gospodarski subjekti in druge zainteresirane strani naročijo na sistem obveščanja o novih uradnih obvestilih in si ogledajo mesečni pregled dejavnosti centra EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino.

Število naročnikov na sistem obveščanja kaže, da se uporaba spletišča EU za tehnične ovire v trgovini od leta 2004 povečuje. Leta 2011 je bilo v sistemu obveščanja registriranih 529 zasebnih ali javnih subjektov (v primerjavi s 182 leta 2005), v zbirki podatkov pa je bilo opravljenih 15 000 poizvedb. Tretjina naročnikov je iz tretjih držav. Center EU za informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino je svojo zbirko podatkov večkrat predstavil Odboru za tehnične ovire v trgovini, nanj pa so se obrnile druge članice STO, ki želijo razviti lastna spletišča.

3.           Odziv EU na najnovejše dogodke

3.1.        Prilagajanje vedno večjemu številu uradnih obvestil o tehničnih ovirah v trgovini

EU je bila pri spremljanju ukrepov tretjih držav vedno proaktivna in se uspešno spopada z vedno večjim številom uradnih obvestil o tehničnih ovirah v trgovini. Število uradnih obvestil o tehničnih ovirah v trgovini narašča eksponentno. Leta 1995, ko je začel veljati Sporazum o TBT, je bilo priglašenih manj kot 400 osnutkov besedil, to število pa se je od takrat več kot potrojilo; leta 2011 je bilo takih primerov 1 216[20]. Članice STO so v zadnjih 16 letih skupno priglasile skoraj 15 000 besedil. Število uradnih obvestil se je najbolj povečalo med letoma 2004 in 2009: v prvih desetih letih postopka obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini se je le rahlo povečalo (z manj kot 400 leta 1995 na 638 leta 2004), nato pa se je v šestih letih to število s 638 povečalo na skoraj 1 500 (glej graf pod točko 1 delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2012) 189).

Glavni razlog za to povečanje je povečanje števila članic STO, in sicer s 128 v začetku na 153 leta 2011. Med novimi članicami je nekaj pomembnih akterjev, kot so Kitajska, ki se je pridružila leta 2001, Saudova Arabija (2005), Vietnam (2007) in Ukrajina (2008). Na to so vplivale tudi kampanje za ozaveščanje, ki so jih organizirali sekretariat STO in nacionalni centri za informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino. Poleg tega so sekretariat STO in članice STO financirali projekte tehnične pomoči na področju tehničnih ovir za trgovino na regionalni in nacionalni ravni in sodelovali v njih. Še en pomemben razlog je povečana zakonodajna dejavnost članic STO v zadnjih petih letih v nastajajočih sektorjih, kot sta energijska učinkovitost ali informacije za potrošnike. In ne nazadnje, finančna kriza, ki je ogrozila nacionalna gospodarstva, bi lahko vodila do povečanja zakonodajne dejavnosti.

EU pozorno opazuje in spremlja ta vedno širši zakonodajni okvir. To se kaže tudi v številu pripomb EU glede uradnih obvestil tretjih držav, ki je sorazmerno s povečanjem uradnih obvestil o tehničnih ovirah v trgovini. Zato se je med letoma 2004 in 2009 število pripomb s strani EU skoraj podvojilo, s 47 na 91 na leto. Leta 2011 je EU poslala 102 pripombi, kar je največ doslej (glej graf pod točko 1 delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2012) 189). Prav tako dejavno sodeluje na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini, na katerih svoje pisne pripombe dopolnjuje z ustnimi izjavami in zahteva spremljanje svojih pripomb. EU je ena najaktivnejših članic v Odboru za tehnične ovire v trgovini, kjer podaja pripombe o uradnih obvestilih drugih članic STO, za katere je verjetno, da bodo ustvarila nepotrebne ovire za trgovino. Glede na priglašeni osnutek lahko EU zahteva umik, spremembo, odlog ali pojasnilo. Obstajajo številni primeri uspešnega sodelovanja s tretjimi državami, ki je imelo ugoden rezultat za EU in mednarodno trgovino.

Primeri dosežkov na podlagi postopka v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino: Umik: kolumbijski osnutek predpisa o alkoholnih pijačah[21] je uvajal zahteve glede označevanja, ki so bile prestroge in bi pomenile precejšnje stroške za gospodarske subjekte. Po posredovanju EU na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini in njenih pisnih pripombah so kolumbijski organi predpis umaknili. Sprememba: v uradnem obvestilu Brazilije o ugotavljanju skladnosti za varnost igrač[22] je bil predlagan obremenjujoč in diskriminacijski postopek za ugotavljanje skladnosti. Na zahtevo EU in več drugih trgovinskih partnerjev je Brazilija leta 2010 spremenila predpis in ublažila svoj postopek ugotavljanja skladnosti za uvožene igrače. Odlog: Indija je svoje obvestilo o pnevmatikah za motorna vozila prvič predložila leta 2006[23]. Po prejemu pisnih pripomb iz EU in njenem večkratnem posredovanju na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini je bilo sprejetje osnutka odloženo. Spremenjena različica je bila predložena leta 2010[24]. Pojasnilo: glede uradnega obvestila Kitajske o nadzoru in upravljanju inšpekcijskih pregledov in karantene uvoza trdnih odpadkov je Kitajska pojasnila, da bodo uvozniki, ki so akreditirani v skladu z nekaterimi evropskimi standardi, prav tako upravičeni do zahtevane registracije[25].

3.2.        Odzivanje na dejavno sodelovanje več članic STO

EU se prilagaja tudi pojavu novih udeležencev v postopku v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino in njihovim kritičnim mnenjem na njene zakonodajne možnosti. Precejšnjega povečanja števila uradnih obvestil v zadnjih letih ni mogoče pripisati samo velikim državam, ampak tudi manjšim globalnim akterjem, kot so Saudova Arabija, Katar in Bahrajn. Dejavno sodelovanje držav v razvoju, npr. Ugande, ki je leta 2010 priglasila največ besedil, je potrdilo ta razvoj.

V postopku dejavno sodeluje vedno več članic STO, ki priglasijo vse več besedil in o njih podajajo tudi vse več pripomb. Druge članice STO pogosto podajajo pripombe na besedila, ki jih priglasi EU. Leta 2011 je center EU za informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino prejel 25 pripomb tretjih držav, zlasti Kitajske, Nove Zelandije, Japonske in ZDA (glej graf pod točko 2 delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2012) 189). V Odboru za tehnične ovire v trgovini je od vseh članic STO v zadnjih letih največ pripomb prejela EU. EU pozorno spremljajo številni trgovinski partnerji, saj je velik izvozni trg s 500 milijoni potencialnih kupcev, ki je pogosto v ospredju zakonodajnega razvoja, spodbuja visoko stopnjo varstva potrošnikov in sledi velikopotezni okoljski politiki.

EU na vse prejete pripombe odgovori z razlago svoje zakonodaje, pri čemer jo po potrebi zagovarja ali spremeni. Na pripombe v pisni obliki, ki jih center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino prejme preko postopka uradnega obveščanja, odgovori v pisni obliki, na izjave drugih članic STO med sestanki Odbora za tehnične ovire v trgovini pa odgovarja ustno. Evropska komisija v imenu EU odgovori na vsako pisno pripombo članic STO posamezno. Večina vprašanj, ki so se od leta 1995 pojavila v zvezi z zakonodajo EU, je bila povezana s kmetijskim sektorjem, registracijo kemikalij, dobrim počutjem živali in okoljsko primerno zasnovo/označevanjem izdelkov.

Primeri odzivnosti EU: Sprememba: uredba Komisije o proizvodih iz vinskega sektorja iz leta 2002[26] je bila po njeni priglasitvi in pripombah tretjih držav večkrat spremenjena. Ko je bila leta 2008 priglašena nova uredba Komisije o proizvodih iz grozdja in vina[27], je bilo spremenjenih 11 določb osnutka, pri katerih so bile upoštevane pisne pripombe štirih različnih članic STO. Upoštevanje pomislekov drugih strani: EU je odgovorila na pisne pripombe in pomisleke, ki so bili izraženi ustno na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini. Pomisleki tretjih držav glede uredbe REACH[28] so bili upoštevani pri smernicah, ki so namenjene olajšanju izvajanja te uredbe. Pojasnilo: leta 2010 je več članic STO na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini izrazilo zaskrbljenost, da bi evropski okvir za akreditacijo, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 765/2008[29], zmanjšal zmožnost neevropskih organov za ugotavljanje skladnosti glede opravljanja nalog na reguliranem področju. EU je pojasnila, da so bila nova pravila oblikovana samo za namene notranjega trga in da nova uredba ne vpliva na možnosti sprejemanja ali priznavanja rezultatov tujih presoj skladnosti.

3.3.        Soočanje z izzivom preglednosti

V skladu s splošnim trendom je tudi EU znatno povečala število svojih uradnih obvestil na leto. V zadnjih desetih letih se je njihovo število več kot potrojilo, s 17 na 63. Leta 2008 se je število uradnih obvestil EU v primerjavi s prejšnjim letom podvojilo (glej graf pod točko 2 delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2012) 189). Število uradnih obvestil držav članic je od leta 1995 naprej nihalo, v zadnjih treh letih pa se je ustalilo pri 54 uradnih obvestilih na leto (glej graf pod točko 3 delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2012) 189). Vendar pa v primerjavi s številom uradnih obvestil držav članic na podlagi notranjega postopka uradnega obveščanja[30] to število ostaja nizko.

Glede 60- do 90-dnevnega obdobja za predložitev pripomb, odobrenega drugim članicam STO pred sprejetjem priglašene zakonodaje, statistika kaže, da je bilo v praksi obdobje za predložitev pripomb v primerjavi s 46 dnevi leta 1997 v zadnjih petih letih od 58 do 61 dni[31]. V zvezi z uradnimi obvestili EU je bilo leta 2011 povprečno število dni, odobreno za predložitev pripomb, 65 (glej graf pod točko 4 delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2012) 189). Ta napredek je dal članicam STO več priložnosti za analizo tehničnih predpisov tretjih držav in pripomogel k izboljšanju postopka v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino. Kot je poudarjeno v zadnjem pregledu trgovinske politike EU, ki ga je izvedla STO, pa bi lahko bilo obdobje za predložitev pripomb v zvezi z uradnimi obvestili držav članic EU še daljše[32].

Napredek glede preglednosti je sorazmeren z ukrepi, ki so jih članice STO sprejele za večjo ozaveščenost o postopku v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini. Vsakodnevno je treba pozorno spremljati notranje usklajevanje, s katerim se zagotovi, da se v ustrezni fazi priglasi vsa zakonodaja, ki sodi na področje uporabe Sporazuma o STO, nacionalni upravni organi pa morajo biti obveščeni o taki zakonodaji. Evropska komisija je bila na tem področju še zlasti aktivna, saj je redno organizirala seminarje za svoje službe in države članice EU. Center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino je med letoma 2008 in 2011 za službe Komisije organiziral tri seminarje.

4.           Večstranske razprave o preglednosti postopka uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini

4.1.        Težave, ki jih je še treba rešiti

Odbor za tehnične ovire v trgovini je objavil in natančno določil podrobna priporočila o preglednosti,[33] s katerimi se je izboljšalo izvajanje postopka uradnega obveščanja s strani članic STO[34]. Vendar pa nekatere članice STO še vedno ne upoštevajo osnovnih obveznosti glede postopka uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini, na primer preprostega uradnega obveščanja ali obveščanja v fazi priprave. To se pogosto zgodi zaradi pomanjkanja usklajenosti med nacionalnimi upravnimi organi, na podlagi katere bi bil organ za obveščanje seznanjen z razvojem zakonodaje, ki jo je treba priglasiti, ali pa zaradi nezmožnosti organa za obveščanje, da obveznost glede uradnega obveščanja naloži upravnemu organu, ki je pooblaščen za predlagano zakonodajo. Nekatere članice STO ne priglasijo zakonodaje, ki jo sprejmejo zakonodajni organi (kot je na primer parlament), saj se je o usklajevanju med organom za obveščanje in zakonodajnim organom težje dogovoriti.

Poleg tega možnosti predložitve pripomb o predlaganih tehničnih predpisih in postopkih za ugotavljanje skladnosti ne izkoristijo vse članice STO. Številne članice s težavo spremljajo uradna obvestila ali zberejo tehnično strokovno znanje, potrebno za analizo določenih uradnih obvestil. Podobno tudi vsi informacijski centri članic STO ne delujejo v celoti. Nekateri le redko odgovarjajo, drugi samo sporočijo, da so o poizvedbi obvestili pristojne organe, pogosto pa kljub večkratnemu opominjanju ni zagotovljenega nobenega odgovora. To močno ovira rezultate postopka, ki je zaradi tega manj učinkovit.

Glede področja uporabe Sporazuma o TBT in obveznosti uradnega obveščanja je še vedno nekaj nejasnosti. Dve nedavni odločitvi odbora STO[35] bi morali pomagati pri nadaljnji opredelitvi področja uporabe Sporazuma, vendar ostajajo negotovosti, zlasti glede zahtev za proizvodne metode, ki niso povezane z izdelki (in nimajo nobenega vpliva na tehnične značilnosti končnega proizvoda), in glede prostovoljnega označevanja, povezanega z nekaterimi zahtevami, ki ne uvaja izrecnega označevanja.

Za članice STO in gospodarske subjekte je še vedno velik izziv analiza priglašenih besedil v razmeroma kratkem 60-dnevnem obdobju za predložitev pripomb, zlasti, kadar je treba osnutek besedila prevesti. Proračun za prevajanje je še vedno preveč omejen. Izredno pomembno je povečati ozaveščenost gospodarskih subjektov o postopku in možnosti pošiljanja pripomb organom članic STO. To velja zlasti za združenja ali nacionalna podjetja, zlasti MSP, ki imajo omejene notranje vire za analizo predlaganih predpisov in odziv v potrebnem času.

In ne nazadnje, Odbor za tehnične ovire v trgovini ne bi smel postati forum, ki samo poroča o pomislekih industrije. Javnim organom mora nuditi možnost, da izmenjajo mnenja o predlaganih tehničnih predpisih in postopkih za ugotavljanje skladnosti na podlagi vseh povezanih vidikov politike.

4.2.        Redne razprave na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini in triletni pregledi

Redni sestanki Odbora za tehnične ovire v trgovini ter zlasti pregled delovanja in izvajanja Sporazuma o TBT, ki se v skladu s členom 15.4 Sporazuma o TBT izvede vsaka tri leta, so priložnosti za razpravo o nekaterih težavah in izzivih, povezanih s postopkom uradnega obveščanja, in za njihovo razjasnitev. Komisija triletne preglede redno uporablja za predlaganje načinov za izboljšanje preglednosti postopka uradnega obveščanja. EU dejavno sodeluje v vseh razpravah glede triletnega pregleda, k petemu triletnemu pregledu[36], opravljenem novembra 2009, pa je prispevala razpravo o preglednosti[37].

Triletni pregledi niso pomembni samo glede vprašanj, povezanih s postopkom uradnega obveščanja, ampak tudi glede drugih sistemskih vprašanj, povezanih s Sporazumom o TBT: dobre zakonodajne prakse, postopkov za ugotavljanje skladnosti, standardov, tehnične pomoči in delovanja Odbora za tehnične ovire v trgovini. Odbor za tehnične ovire v trgovini je zato postal pomemben forum, na katerem lahko članice STO razpravljajo o vprašanjih, povezanih z mednarodno trgovino z blagom in političnimi pristopi. Komisija s pomočjo Odbora redno predstavlja politične pristope EU drugim članicam STO ter z uporabo dobre zakonodajne prakse na področju razvoja tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti spodbuja zbliževanje zakonodaj.

Komisija zagotavlja tudi preglede programov EU in držav članic za tehnično pomoč državam v razvoju, ki obsegajo pomoč pri zadevah v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino[38]. Na sestanku Odbora za tehnične ovire v trgovini junija 2011 je Švedska predstavila svoj program spremljanja za obdobje 2008–2011, namenjen pomoči pri vzpostavitvi in delovanju centrov za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino v sedmih podsaharskih afriških državah[39]. Poleg svojih programov za tehnično pomoč je center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino na zahtevo nekaterih članic STO gostil druge članice STO, ki so želele vedeti, kako je center organiziran in kako deluje[40]. Strokovnjaki na področju tehničnih ovir za trgovino iz Evropske komisije so prav tako sodelovali na seminarjih o tehnični pomoči, ki jih je STO organizirala v različnih regijah sveta.

5.           Sklepne ugotovitve in pot naprej

Postopek uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini je učinkovito sredstvo za seznanjanje z zakonodajnim razvojem, povezanim z blagom v tretjih državah. Če članice STO izpolnjujejo obveznost uradnega obveščanja, se lahko druge članice STO seznanijo z novimi tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti ter se na konkreten način odzovejo na tehnične ovire za trgovino. Hkrati ta postopek omogoča, da postanejo splošne težnje v ostalih članicah STO ali v posamezni članici STO splošno znane, ter tako zagotavlja pomembne informacije za trgovinsko in industrijsko politiko EU.

Da bi lahko ta postopek v celoti izkoristili, je seveda temeljnega pomena, da EU sama spoštuje načela in izpolnjuje obveznosti iz Sporazuma o TBT. Če EU ne upošteva pravil, tega tudi ne more zahtevati od drugih. Zakonodaja EU in držav članic mora zato slediti načelom Sporazuma o TBT ter biti priglašena v skladu s pravili in kar najbolj pregledno.

Predložitev predlagane zakonodaje na vpogled drugim članicam STO je lahko tudi zelo koristno. Pripombe drugih članic lahko pomagajo pri opredelitvi težav, ki niso bile odkrite, ali vidikov, ki niso bili upoštevani pri pripravi zakonodaje[41].

Postopek daje zakonodajnim organom po vsem svetu tudi možnost, da primerjajo pristope k politiki in razmislijo o razlogih za sprejemanje zakonodaje na drugačen način. Postopek uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini je tako instrument za primerjavo in lahko po potrebi prispeva k določeni stopnji zbliževanja na nacionalni ravni. Prav tako pomaga EU pri tem, da druge seznanja s svojimi zakonodajnimi odločitvami in jih uveljavlja. Te odločitve temeljijo na podrobni analizi na podlagi dokazov, obsežnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in celoviti oceni tveganja. Poleg tega daje EU možnost, da razloge za svoje odločitve pojasni drugim državam.

Komisija, države članice in gospodarski subjekti trenutno učinkovito uporabljajo postopek. Kljub temu pa Komisija meni, da so mogoče nekatere izboljšave, zaradi česar namerava sprejeti naslednje ukrepe:

Ukrep 1: Nadaljnje ozaveščanje z namenom spodbujanja pripomb gospodarskih subjektov EU, vključno z MSP

Komisija bo službe Komisije, gospodarske subjekte in države članice še naprej obveščala o prednostih postopka, vključno z možnostjo pošiljanja pripomb neposredno Komisiji. Še naprej bo organizirala seminarje in konference z državami članicami in gospodarskimi subjekti, vključno z MSP, in države članice spodbujala k ozaveščanju nacionalnih gospodarskih subjektov.

Komisija bo v okviru izvajanja Sporočila Komisije, s katerim podpira gospodarske dejavnosti MSP zunaj EU[42], nadaljevala tudi s preučevanjem, kako bi lahko MSP še bolj pomagala, da bi bolj dejavno sodelovala v postopku uradnega obveščanja. Komisija bo zagotovila, da bo prihodnji večjezikovni spletni portal[43], ki bo zagotavljal informacije o tujih trgih, pomembne za podjetja, in pregled razpoložljivih podpornih dejavnosti, povezanih s trgi zunaj EU, vseboval tudi povezavo na zbirke podatkov o tehničnih ovirah v trgovini[44]. Komisija namerava leta 2012 tudi izboljšati svojo spletno stran za tehnične ovire v trgovini, da bo bolj prijazna gospodarskim subjektom, vključno z MSP.

Ukrep 2: Zagotavljanje pravice gospodarskim subjektom do pridobivanja informacij o veljavnih zahtevah za dostop na trg s strani centrov za informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino

Sporazum o TBT od članic STO zahteva, da vzpostavijo center za informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino, ki mora odgovarjati na vsa razumna vprašanja drugih članic in zainteresiranih strani glede sprejetih ali predlaganih tehničnih predpisov, postopkov za ugotavljanje skladnosti in standardov[45]. S tem je za gospodarske subjekte vzpostavljen kanal za neposredno komunikacijo z organi drugih članic STO, od katerih lahko pridobijo informacije o zahtevah za dostop na trg, povezanih s tehničnimi predpisi, postopki za ugotavljanje skladnosti in standardi. Tak neposreden komunikacijski kanal je lahko koristen pri posebnih vprašanjih, kadar drugi viri informacij, na primer podatkovna zbirka EU o dostopu do trgov[46] ali spletne strani tretjih držav, ne vsebujejo dovolj informacij. Komisija namerava zato centre za informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino oglaševati na prenovljeni spletni strani za tehnične ovire v trgovini. Glede na razpoložljive človeške vire bo Komisija preučila tudi možnost zagotavljanja pomoči evropskim gospodarskim subjektom, ki potrebujejo informacije, na primer, če na poizvedbe, ki jih pošljejo na informacijske centre drugih članic STO, ne prejmejo nobenega odgovora.

Ukrep 3: Nadaljnje usklajevanje z drugimi pomembnimi instrumenti trgovinske in industrijske politike EU

Komisija bo postopek uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini še naprej uporabljala v okviru svoje trgovinske in industrijske politike ter poskušala ustvariti večjo sinergijo med različnimi vidiki politike. Delovne skupine za dostop do trgov v delegacijah EU v tretjih državah lahko, na primer, če imajo vire za spremljanje uradnih obvestil o tehničnih ovirah v trgovini, nudijo dragoceno pomoč pri oblikovanju mreže za zbiranje pripomb podjetij EU v tretjih državah, vzpostavitev povezave s službami Komisije s sedežem v Bruslju in spremljanje pristojnih organov v tretjih državah. Kjer bo mogoče, bo Komisija nadaljevala z uporabo obstoječih ali novih zakonodajnih dialogov in pogajanj o trgovinskih sporazumih, s pomočjo katerih bo obravnavala sistemske ali posebne ovire za trgovino, ki so bile opredeljene s pomočjo postopka uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini. Komisija bo prav tako še naprej spodbujala popolno skladnost z obveznostjo uradnega obveščanja in preko pogajanj o poglavjih v sporazumih o prosti trgovini, ki se nanašajo na tehnične ovire za trgovino, vključno z določbami o preglednosti, z ustreznimi priporočili Odbora za tehnične ovire v trgovini.

Ukrep 4: Nadaljnja podpora delovanju postopka uradnega obveščanja o tehničnih ovirah v trgovini na večstranski in dvostranski ravni

Komisija bo še naprej razvijala in izboljševala delovanje postopka z dejavnim sodelovanjem na sestankih Odbora za tehnične ovire v trgovini. V okviru šestega triletnega pregleda, rok za katerega je november 2012, namerava predložiti še eno razpravo o preglednosti postopka uradnega obveščanja. Komisija bo tudi preučila, kako bi bilo mogoče še dodatno pomagati državam v razvoju, da bi lahko učinkoviteje sodelovale v postopku uradnega obveščanja. To bi lahko vključevalo večjo pomoč centrov za obveščanje in informacije zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino, zlasti tistih v sosednjih državah EU.

Komisija bo razmislila o spodbujanju sekretariata STO, da bi nadalje razvil svoj sistem za upravljanje informacij na področju tehničnih ovir v trgovini[47], ki bi tako postal učinkovito orodje za vse članice STO, omogočil hitrejšo objavo uradnih obvestil in članicam omogočil, da na preprost način pridobijo vse potrebne informacije o uradnih obvestilih ter bolje sodelujejo pri postopku.

Ukrep 5: Največja možna skladnost s pravili o uradnem obveščanju

Komisija je zavezana k zagotavljanju, da so predlogi Komisije in izvedbena zakonodaja, ki jo sprejme Komisija, skladni s Sporazumom o TBT in priglašeni v fazi priprave, s 60- do 90-dnevnim obdobjem za predložitev pripomb za druge članice STO. Zagotovila bo tudi, da se pripombe drugih članic STO preučijo in upoštevajo pred dokončnim izoblikovanjem zakonodaje. V postopku sprejemanja je treba predvideti dovolj časa, da bo mogoča uskladitev z obveznostjo uradnega obveščanja.

Ukrep 6: Nadaljnja prizadevanja za izboljšanje preglednosti običajnega zakonodajnega postopka

V zvezi s predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu, ki vsebujejo tehnične predpise in postopke za ugotavljanje skladnosti, je Komisija začela obveščati članice STO o bistvenih spremembah, ki jih je uvedla v zakonodajnem postopku, kadar so ti predlogi vzbudili zanimanje drugih članic STO in kadar je redni postopek to omogočal[48]. Da bi izboljšali preglednost, bi lahko na novo začelo teči obdobje za predložitev pripomb, ki bi drugim članicam STO omogočilo, da pripombe o uvedenih spremembah predložijo v rednem postopku in prejete pripombe pošljejo sozakonodajalcem. Komisija bo to možnost preučila za vsak posamezen primer.

Ukrep 7: Več usklajevanja z državami članicami

Za usklajeno, učinkovito trgovinsko politiko in čim boljši izkoristek postopka mora EU delovati usklajeno. Države članice morajo v celoti izpolnjevati obveznosti iz Sporazuma o TBT in podpreti politiko EU glede preglednosti postopka uradnega obveščanja z učinkovitim usklajevanjem svojih ukrepov. Komisija bo države članice še naprej obveščala o pomembnih vidikih postopka in najnovejšem razvoju. Države članice poziva, da tudi same zagotovijo usklajenost.

[1]                      http://ec.europa.eu/enterprise/tbt/index.cfm?fuseaction=library.viewLibrary&section_id=1&dspLang=en

[2]               Sporočilo Evropske komisije Trgovina, rast in svetovne zadeve – trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020 – COM(2010) 612 final; Sporočilo Evropske komisije Celostna industrijska politika za dobo globalizacije: konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti – COM(2010) 614 final.

[3]               Sporočilo Evropske komisije Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast – COM(2010) 2020 final.

[4]               Pravila, ki so v Sporazumu o TBT določena glede standardov, v tem poročilu ne bodo obravnavana.

[5]               Organ, ki pošlje obvestilo, mora navesti cilj in utemeljitev ukrepa pod točko 7 obrazca za obveščanje, ki je priložen osnutku tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti.

[6]               Glej člene 2.8, 2.7 in 6.3 Sporazuma o TBT.

[7]               Priporočilo Odbora za tehnične ovire v trgovini: Dokument STO G/TBT/1/Rev.10, točka 7.

[8]               Člena 2.9.2 in 5.6.2 Sporazuma o TBT.

[9]               Priporočilo Odbora za tehnične ovire v trgovini: Dokument STO G/TBT/1/Rev.10, točka 7.

[10]             Glej zbirko podatkov Evropske komisije o tehničnih ovirah v trgovini: http://ec.europa.eu/enterprise/tbt/ ali Sistem STO za upravljanje informacij na področju tehničnih ovir v trgovini: http://tbtims.wto.org.

[11]             Člen 10 Sporazuma o TBT.

[12]             Priporočilo Odbora za tehnične ovire v trgovini: Dokument STO G/TBT/1/Rev.10, točka 7.

[13]             Enota ENTR/C/3 „Obveščanje o tehničnih predpisih“.

[14]             Člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

[15]             Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

[16]             Za večjo osveščenost gospodarskih subjektov je Komisija 29. marca 2007 v Bruslju organizirala obsežno konferenco. Konference se je udeležilo 150 oseb. Za več informacij glej: http://ec.europa.eu/enterprise/tbt/index.cfm?fuseaction=library.viewLibrary&section_id=175&dspLang=en.

[17]             Sporočilo Evropske Komisije Globalna Evropa: okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom – COM(2007) 183 final.

[18]             Najbolje bi bilo, če bi Komisija pripombe prejela 3 tedne pred končnim rokom, ki ga je članica STO, ki je poslala obvestilo, določila v obrazcu za obveščanje.

[19]             http://ec.europa.eu/enterprise/tbt/.

[20]             Številke, predstavljene v tem poročilu, ne vsebujejo obvestila o dodatkih/popravkih.

[21]             G/TBT/N/COL/120.

[22]             G/TBT/N/BRA/259, 313 in 339.

[23]             G/TBT/N/IND/20.

[24]             G/TBT/N/IND/40.

[25]             G/TBT/N/CHN/649.

[26]             G/TBT/N/EEC/15.

[27]             G/TBT/N/EEC/264.

[28]             G/TBT/N/EEC/52.

[29]             G/TBT/N/EEC/152.

[30]             Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, UL L 24, 21.7.1998, str. 37.

[31]             Šestnajsti letni pregled izvajanja in uporabe Sporazuma o TBT: Dokument STO G/TBT/29, str. 6.

[32]             „Pregled trgovinske politike: Evropska Unija“, Poročilo sekretariata STO, 2011, str. 46: „Pri približno 17 % uradnih obvestil posameznih držav članic je bilo obdobje za predložitev pripomb oziroma obdobje med datumom objave uradnega obvestila in datumom njegovega sprejetja krajše od 60 dni“ (obravnavano obdobje: oktober 2008–januar 2011).

[33]             Dokument STO G/TBT/1/Rev.10.

[34]             Npr. 60- do 90-dnevno obdobje za predložitev pripomb, odgovori, ki morajo biti podani v enem od treh uradnih jezikov STO, neposreden dostop do priglašenega besedila preko oblike obvestila, izmenjava neuradnih prevodov, sporočanje sprejetih in objavljenih besedil itd.

[35]             Združene države – Ukrepi v zvezi z uvozom, trženjem in prodajo tuna ter proizvodov iz tuna (DS 381) in Združene države – Nekatere zahteve glede označevanja porekla (DS 384, DS 386).

[36]             Dokument STO G/TBT/26.

[37]             Dokument STO G/TBT/W/309.

[38]             Dokument STO G/TBT/W/303.

[39]             Burundi, Etiopija, Kenija, Ruanda, Tanzanija, Uganda in Zambija.

[40]             V letu 2007 je gostil indijsko delegacijo, v letu 2009 uradnika kitajskega centra za informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino in v letu 2011 tunizijsko delegacijo.

[41]             Kljub analizi in oceni učinka, vključno z oceno posledic za mednarodno trgovino, ki jo Komisija redno izvaja pred predložitvijo zakonodajnih predlogov.

[42]             Sporočilo Evropske komisije Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu, COM(2011) 702 final.

[43]             Glej točko 4.2.2 sporočila Evropske komisije Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu.

[44]             http://ec.europa.eu/enterprise/tbt/.

[45]             Glej člen 10 Sporazuma o TBT.

[46]             http://madb.europa.eu/.

[47]             http://tbtims.wto.org/web/pages/search/notification/Search.aspx.

[48]             V teh primerih je Center EU za obveščanje in informacije v zvezi s tehničnimi ovirami za trgovino druge članice STO z dopolnilom k prvotnemu uradnemu obvestilu obvestil o stališču, ki sta ga zavzela Svet in Evropski parlament, vendar pa s tem ni začelo teči novo obdobje za predložitev pripomb o uvedenih spremembah.