52012DC0068

1.         Uvod

Novo izhodišče, ki razširja in poglablja ekonomsko upravljanje v EMU

V zadnjem desetletju so se nakopičila velika in stalna makroekonomska neravnotežja, ki so spadala med temeljne vzroke za trenutno gospodarsko krizo, pokazala pa so se kot veliki in stalni zunanji primanjkljaji in presežki, stalne izgube konkurenčnosti, večja zadolženost ter nepremičninski baloni. Povzročila so makroekonomske težave za zadevne države članice in tudi resna prelivanja, ki prispevajo k tveganjem v euroobmočju.

To poročilo o mehanizmu opozarjanja je prvi korak pri izvajanju novega postopka nadzora za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij (v nadaljnjem besedilu: postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem).  Vključuje tudi končno obliko preglednice kazalnikov (predstavljeno v tabeli 1 in točki 2). Nadzor za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem je nov instrument okrepljenega okvira za ekonomsko upravljanje v EU. Sprejet je bil kot del svežnja za upravljanje, t.i. šesterčka, ki med drugim tudi zagotavlja znatno okrepitev nadzora nad fiskalnimi politikami. Nadzor makroekonomskih neravnotežij v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem je sestavni del „evropskega semestra“, ki celostno in vnaprej obravnava izzive ekonomske politike, s katerimi se srečuje Unija pri zagotavljanju vzdržnosti javnih financ, konkurenčnosti, stabilnosti finančnega trga in gospodarske rasti.

Vloga in področje uporabe poročila o mehanizmu opozarjanja

Poročilo o mehanizmu opozarjanja služi kot začetno orodje za pregled, s katerim Komisija opredeli države članice, za katere meni, da je zaradi njihovega razvoja potrebna temeljita analiza za ugotovitev, ali obstajajo neravnotežja[1] oziroma ali nastajajo tveganja. Treba je poudariti, da so v naslednjih temeljitih študijah podrobno analizirane gonilne sile opazovanega razvoja, da se določi narava neravnotežij. Samo na podlagi takšnih temeljitih analiz in če je to primerno, bo Komisija predlagala priporočila politike v okviru preventivnega ali korektivnega dela postopka. Temeljite študije in predlogi za priporočila bodo del evropskega semestra.

Potreba po dodatni analizi temelji na oceni preglednice kazalnikov, ki jo je Komisija oblikovala po posvetovanju s Svetom, Evropskim parlamentom in Evropskim odborom za sistemska tveganja (glej točko 2 ter tabeli 1 in 2 spodaj)[2]. Treba je poudariti, da kazalniki iz preglednice niso razloženi avtomatsko. Države se ocenjujejo, tako da se opazuje razvoj kazalnikov v času ter se upoštevajo nedavni razvoj in napovedi. Poleg tega se pri oceni upošteva kombinacija dodatnih pomembnih informacij. Komisija posebej upošteva tudi širši sklop kazalnikov (glej točko 2, tabela 3), ki sta jih Svet in Evropski parlament opredelila kot zlasti pomembne kazalnike pri ekonomski razlagi preglednice.

Pod točko 2 je predstavljena oblika preglednice mehanizma opozarjanja.  Pod točko 3 je predstavljena horizontalna in tematska razlaga situacije na podlagi razlage preglednice. Pod točko 4 je predstavljena analiza preglednice po posameznih državah. Pod točko 5 so navedene glavne ugotovitve in zaključki. 

Tabela 1. Kazalniki iz preglednice in okvirni pragi (*)

|| Zunanja neravnotežja in konkurenčnost || Notranja neravnotežja

Kazalnik || 3-letno povprečje salda tekočega računa kot % BDP || neto stanje mednarodnih naložb kot % BDP || (3-letna) sprememba realnega efektivnega menjalnega tečaja v %, deflatorji HICP glede na 35 industrijskih držav (a) || (5-letna) sprememba deležev na izvoznih trgih v % || (3-letna) sprememba nominalnih stroškov dela na enoto v % (b) || medletna sprememba deflacioniranih cen stanovanj v % (c) || kreditni tok zasebnega sektorja kot % BDP (d), (e) || dolg zasebnega sektorja kot % BDP (d), (e) || javnofinančni dolg kot % BDP (f) || 3-letna povprečna stopnja brezposelnosti

Vir podatkov || Plačilnobilančna statistika, Eurostat. || Plačilnobilančna statistika, Eurostat. || Zbirka kazalnikov za cenovno in stroškovno konkurenčnost GD ECFIN. || Plačilnobilančna statistika, Eurostat. || Eurostat || Harmonizirani indeks cen stanovanj Eurostata, dopolnjen s podatki ECB, OECD in BIS. || Eurostat za letne podatke in četrtletne sektorske račune, ECB za četrtletne podatke. || Eurostat za letne podatke in četrtletne sektorske račune, ECB za četrtletne podatke. || Eurostat (postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem – opredelitev iz Pogodbe). || EUROSTAT

Okvirni pragi || +6/–4 % || –35 % spodnji kvartil || +/–5 % za euroobmočje +/–11 %, zunaj euroobmočja spodnji in zgornji kvartil euroobmočja –/+ s. o. euroobmočja || –6 % spodnji kvartil || +9 %, euroobmočje +12 %, zunaj euroobmočja zgornji kvartil, euroobmočje + 3 odst. t. || +6 % zgornji kvartil || +15 % zgornji kvartil || 160 % zgornji kvartil || +60 % || +10 %

Obdobje za izračun pragov || 1970–2007 || prvo razpoložljivo leto (sredina 90. let prejšnjega stol.)–2007 || 1995–2007 || 1995–2007 || 1995–2007 || || 1995–2007 || 1994–2007 || || 1994–2007

Nekateri dodatni kazalniki za ekonomsko razlago || neto posojanje/izposojanje glede na preostali svet (kapitalski račun + saldi tekočega računa kot % BDP) || neto zunanji dolg kot % BDP || realni menjalni tečaj glede na ostalo euroobmočje || deleži na izvoznih trgih na podlagi količine blaga; produktivnost dela; gibanje rasti skupne faktorske produktivnosti || nominalni stroški dela na enoto (ULC) (spremembe v 1, 5, 10 letih); dejanski ULC glede na ostalo euroobmočje; drugi ukrepi glede produktivnosti || realna cena stanovanj (spremembe v 3 letih); nominalna cena stanovanj (spremembe v 1 in 3 letih); stanovanjska gradnja || kazalnik za spremembo finančnih obveznosti nekonsolidiranega finančnega sektorja in finančni vzvod || dolg zasebnega sektorja na podlagi konsolidiranih podatkov || ||

Opombe:  (a) za trgovinske partnerje EU se uporablja HICP, medtem ko za trgovinske partnerje, ki niso člani EU, deflator temelji na CPI, ki je po metodologiji podoben HICP; (b) indeks razmerja nominalne kompenzacije na zaposlenega in realnega BDP na zaposleno osebo; (c) spremembe cen stanovanj glede na deflator porabe Eurostata; (d) zasebni sektor je opredeljen kot nefinančne družbe; gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva; (e) vsota posojil in vrednostnih papirjev, ki niso delnice; obveznosti, nekonsolidirane; (f) vzdržnost javnih financ ne bo ocenjena v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, če je to že vključeno v Pakt za stabilnost in rast. Kljub temu je ta kazalnik del preglednice, ker javno zadolževanje prispeva k skupni zadolženosti države in zato k splošni ranljivosti države. (*) Do konca leta 2012 je predvideno oblikovanje splošnejšega kazalnika bančnega/finančnega sektorja.

Tabela 2: Preglednica za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem za leto 2010

|| Zunanja neravnotežja in konkurenčnost || Notranja neravnotežja

Leto 2010 || 3-letno povprečje salda tekočega računa kot % BDP || neto stanje mednarodnih naložb kot % BDP || (3-letna) sprememba realnega efektivnega menjalnega tečaja v % z deflatorji HIPC || (5-letna) sprememba deležev na izvoznih trgih v % ||  (3-letna) sprememba nominalnih ULC v % || medletna sprememba deflacioniranih cen stanovanj v % || kreditni tok zasebnega sektorja kot % BDP || dolg zasebnega sektorja kot % BDP || dolg javnega sektorja kot % BDP || 3-letna povprečna brezposelnost

Pragi || -4/+6% || -35% || ±5% & ±11% || -6% || +9%  & +12% || +6% || 15% || 160% || 60% || 10%

BE || -0,6 || 77,8 || 1,3 || -15,4 || 8,5 || 0,4 || 13,1 || 233 || 96 || 7,7

BG || -11,1 || -97,7 || 10,4 || 15,8 || 27,8 || -11,1 || -0,2 || 169 || 16 || 7,5

CZ || -2,5 || -49,0 || 12,7 || 12,3 || 5,1 || -3,4 || 1,7 || 77 || 38 || 6,1

DK || 3,9 || 10,3 || 0,9 || -15,3 || 11,0 || 0,5 || 5,8 || 244 || 43 || 5,6

DE || 5,9 || 38,4 || -2,9 || -8,3 || 6,6 || -1,0 || 3,1 || 128 || 83 || 7,5

EE || -0,8 || -72,8 || 5,9 || -0,9 || 9,3 || -2,1 || -8,6 || 176 || 7 || 12,0

IE || -2,7 || -90,9 || -5,0 || -12,8 || -2,3 || -10,5 || -4,5 || 341 || 93 || 10,6

EL || -12,1 || -92,5 || 3,9 || -20,0 || 12,8 || -6,8 || -0,7 || 124 || 145 || 9,9

ES || -6,5 || -89,5 || 0,6 || -11,6 || 3,3 || -3,8 || 1,4 || 227 || 61 || 16,5

FR || -1,7 || -10,0 || -1,4 || -19,4 || 7,2 || 5,1 || 2,4 || 160 || 82 || 9,0

IT || -2,8 || -23,9 || -1,0 || -19,0 || 7,8 || -1,4 || 3,6 || 126 || 118 || 7,6

CY || -12,1 || -43,4 || 0,8 || -19,4 || 7,2 || -6,6 || 30,5 || 289 || 62 || 5,1

LV || -0,5 || -80,2 || 8,5 || 14,0 || -0,1 || -3,9 || -8,8 || 141 || 45 || 14,3

LT || -2,3 || -55,9 || 9,1 || 13,9 || 0,8 || -8,7 || -5,3 || 81 || 38 || 12,5

LU || 6,4 || 96,5 || 1,9 || 3,2 || 17,3 || 3,0 || -41,8 || 254 || 19 || 4,9

HU || -2,1 || -112,5 || -0,5 || 1,4 || 3,9 || -6,7 || -18,7 || 155 || 81 || 9,7

MT || -5,4 || 9,2 || -0,6 || 6,9 || 7,7 || -1,6 || 6,9 || 212 || 69 || 6,6

NL || 5,0 || 28,0 || -1,0 || -8,1 || 7,4 || -3,0 || -0,7 || 223 || 63 || 3,8

AT || 3,5 || -9,8 || -1,3 || -14,8 || 8,9 || -1,5 || 6,4 || 166 || 72 || 4,3

PL || -5,0 || -64,0 || -0,5 || 20,1 || 12,3 || -6,1 || 3,8 || 74 || 55 || 8,3

PT || -11,2 || -107,5 || -2,4 || -8,6 || 5,1 || 0,1 || 3,3 || 249 || 93 || 10,4

RO || -6,6 || -64,2 || -10,4 || 21,4 || 22,1 || -12,1 || 1,7 || 78 || 31 || 6,6

SI || -3,0 || -35,7 || 2,3 || -5,9 || 15,7 || 0,7 || 1,8 || 129 || 39 || 5,9

SK || -4,1 || -66,2 || 12,1 || 32,6 || 10,1 || -4,9 || 3,3 || 69 || 41 || 12,0

FI || 2,1 || 9,9 || 0,3 || -18,7 || 12,3 || 6,8 || 6,8 || 178 || 48 || 7,7

SE || 7,5 || -6,7 || -2,5 || -11,1 || 6,0 || 6,3 || 2,6 || 237 || 40 || 7,6

UK || -2,1 || -23,8 || -19,7 || -24,3 || 11,3 || 3,4 || 3,3 || 212 || 80 || 7,0

Opomba: (1) Preseèni datum je 30. januar 2012; * Države programa (IE, EL, PT, RO). LV je zaključila program plačilnobilančne pomoči 19. januarja 2012, vendar ostaja pod nadzorom po izteku programa.   

Tabela 3:  Dodatni kazalniki, uporabljeni pri ekonomski razlagi preglednice za postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, 2010

Leto 2010 || Medletna rast realnega BDP v % || Bruto investicije v osnovna sredstva kot % BDP || Bruto domači odhodki za raziskave in razvoj kot % BDP || Saldo tekočega računa kot % BDP, plačilnobilančni podatki || Neto posojanje/izposojanje glede na preostali svet kot % BDP, plačilnobilančni podatki || Neto zunanji dolg kot % BDP || Prilivi FDI kot % BDP || Neto trgovinska bilanca energetskih proizvodov kot % BDP || (3-letna) sprememba REER v primerjavi z euroobmočjem (17) v % || Medletna sprememba deležev na izvoznih trgih v %, obseg || Medletna rast produktivnosti dela v % || Medletna rast zaposlovanja v % || (10-letna) sprememba nominalnih ULC v % || (10-letna) sprememba efektivnih ULC v primerjavi z euroobmočjem (17) v % || 3-letna sprememba nominalnih cen stanovanj v % || Stanovanjska gradnja kot % BDP || Dolg zasebnega sektorja kot % BDP, konsolidirani podatki || Finančne obveznosti fin. sektorja, nekonsolidirana medletna rast

BE || 2.3 || 20.2 || 2.0 || 1.5 || 1.3 || -121.8 || 5.7 || n.p. || 1.9 || -5.6 || 1.4 || 0.8 || 22.5 || 4.0 || 6.3 || n.p. || 130.6 || -2.1

BG || 0.2 || 23.5 || 0.6 || -1.3 || -0.5 || 43.6 || 4.9 || -5.9 || : || 3.9 || 6.4 || -5.9 || 72.9 || : || -11.8 || 4.3 || 151.2 || -2.2

CZ || 2.7 || 24.4 || 1.6 || -3.1 || -2.2 || 0.5 || 3.4 || -3.5 || : || 3.0 || 4.5 || -0.9 || 27.1 || : || 4.0 || 4.4 || 71.6 || 2.5

DK || 1.3 || 17.2 || 3.1 || 5.5 || 5.6 || 25.4 || -2.4 || 1.1 || : || -10.4 || 3.6 || -2.0 || 34.5 || : || -14.1 || 4.2 || 244.1 || 7.8

DE || 3.7 || 17.5 || 2.8 || 5.7 || 5.7 || -5.8 || 1.4 || -2.9 || -1.4 || -0.7 || 3.2 || 0.5 || 4.3 || -16.7 || 3.6 || 5.3 || 111.8 || 0.0

EE || 2.3 || 18.8 || 1.6 || 3.6 || 7.2 || 24.1 || 8.1 || -1.5 || 8.0 || 7.7 || 7.4 || -4.1 || 73.8 || 42.4 || -44.5 || 3.3 || n.p. || -10.1

IE || -0.4 || 11.5 || 1.8 || 0.5 || 0.1 || -295.9 || 12.7 || n.p. || -5.2 || -12.4 || 4.0 || -4.2 || 28.7 || 9.4 || -33.8 || 3.0 || 292.8 || 5.9

EL || -3.5 || 16.6 || n.p. || -10.1 || -9.2 || 97.4 || 0.1 || -4.2 || 5.1 || -11.7 || -1.7 || -1.9 || 36.6 || 13.7 || 2.8 || 4.8 || 124.1 || 8.5

ES || -0.1 || 22.9 || 1.4 || -4.6 || -4.0 || 91.7 || 1.8 || -3.0 || 1.0 || -6.8 || 2.6 || -2.3 || 29.2 || 8.5 || -9.9 || 7.5 || 213.9 || -1.8

FR || 1.5 || 19.3 || 2.3 || -1.7 || -1.7 || 23.5 || 1.3 || -2.4 || -0.1 || -6.0 || 1.4 || 0.2 || 22.6 || 3.7 || 0.0 || 6.1 || 137.4 || 2.9

IT || 1.5 || 19.7 || 1.3 || -3.5 || -3.5 || 51.3 || 0.4 || -3.4 || 0.8 || -4.7 || 2.3 || -0.7 || 30.5 || 11.5 || 2.3 || 5.3 || 125.4 || 1.4

CY || 1.1 || 18.6 || 0.5 || -9.9 || -9.7 || 18.4 || 3.3 || n.p. || 0.6 || -5.8 || 1.1 || 0.0 || 32.8 || 9.2 || -6.5 || 6.0 || 289.0 || -7.6

LV || -0.3 || 19.5 || 0.6 || 3.0 || 4.9 || 53.5 || 1.6 || -4.8 || : || 2.9 || 4.7 || -3.7 || 86.0 || : || -46.8 || 2.0 || 135.8 || -0.1

LT || 1.4 || 16.3 || 0.8 || 1.5 || 4.2 || 39.4 || 2.1 || -7.2 || : || 2.5 || 6.9 || -5.2 || 28.6 || : || -32.9 || 1.9 || 76.7 || 0.0

LU || 2.7 || 18.4 || 1.6 || 7.7 || 7.1 || -3312.0 || 386.0 || n.p. || 1.8 || -18.8 || 0.8 || 1.7 || 37.5 || 16.6 || 5.0 || 3.4 || 201.6 || 10.0

HU || 1.3 || 18.0 || 1.2 || 1.1 || 2.9 || 60.3 || 1.4 || -5.0 || : || -2.9 || 0.9 || 0.0 || 53.7 || : || 1.4 || 2.5 || 134.8 || 3.2

MT || 2.9 || 17.7 || 0.6 || -3.9 || -2.2 || -176.2 || 12.8 || n.p. || 3.6 || -2.0 || 0.6 || 2.2 || 32.9 || 11.2 || 7.4 || 2.8 || 164.7 || 18.5

NL || 1.7 || 18.2 || 1.8 || 6.6 || 5.8 || 30.7 || -1.7 || -2.9 || -0.9 || -4.6 || 2.2 || -0.3 || 24.2 || 6.8 || -3.8 || 5.0 || 222.0 || 7.0

AT || 2.3 || 20.5 || 2.8 || 3.0 || 3.1 || 30.2 || 1.0 || -3.0 || 0.2 || -1.2 || 1.7 || 0.9 || 13.2 || -2.8 || 5.6 || 4.2 || 149.7 || -1.5

PL || 3.9 || 19.9 || 0.7 || -4.6 || -2.8 || 33.5 || 1.9 || n.p. || : || -3.8 || 3.5 || 0.6 || 12.8 || : || n.p. || 2.6 || 71.1 || 13.5

PT || 1.4 || 19.8 || 1.6 || -10.0 || -8.9 || 84.4 || 0.6 || n.p. || -2.1 || -8.8 || 3.0 || -1.5 || 24.9 || 4.8 || 6.3 || 3.8 || 224.4 || 10.2

RO || -1.6 || 24.0 || 0.5 || -4.0 || -3.7 || 38.3 || 1.8 || -2.2 || : || 2.4 || 0.2 || -1.8 || 225.5 || : || n.p. || n.p. || 76.7 || 4.5

SI || 1.4 || 21.6 || 2.1 || -0.8 || -0.8 || 31.7 || 0.8 || -5.1 || 3.3 || -2.3 || 4.0 || -1.7 || 52.2 || 30.4 || -2.6 || 3.2 || 118.4 || -3.4

SK || 4.2 || 22.2 || 0.6 || -3.5 || -1.9 || 23.9 || 0.6 || n.p. || 12.8 || 2.4 || 5.7 || -2.0 || 33.9 || 15.7 || -1.2 || 2.7 || 69.0 || 1.6

FI || 3.6 || 18.8 || 3.9 || 1.8 || 1.9 || 28.5 || 2.9 || -2.9 || 2.1 || -8.0 || 5.1 || -1.5 || 21.8 || 3.2 || 8.9 || 6.5 || 155.0 || 19.0

SE || 5.6 || 17.8 || 3.4 || 6.7 || 6.5 || 62.3 || -0.3 || -1.7 || : || -0.7 || 4.4 || 1.1 || 15.6 || : || 13.3 || 3.2 || 221.0 || 2.1

UK || 2.1 || 14.9 || 1.8 || -3.3 || -3.1 || 46.3 || 2.2 || n.p. || : || -5.7 || 1.9 || 0.3 || 30.0 || : || -2.1 || 3.1 || n.p. || 8.0

Opomba: (1) „n. p.“ pomeni, da podatki trenutno niso na voljo; (2) Presečni datum je 30. januar 2012; * Države programa (IE, EL, PT, RO). LV je 19. januarja 2012 zaključila svoj program plačilnobilančne pomoči.  

2.         zasnova preglednice

Komisija je preglednico oblikovala v skladu s členom 4 Uredbe[3] in po upoštevanju pripomb[4] Evropskega parlamenta[5], Sveta[6] in Evropskega odbora za sistemska tveganja, kar zadeva vprašanja, povezana s stabilnostjo finančnega trga[7]. Kazalniki iz preglednice (glej tabelo 1) so javno dostopni[8].

Pri izbiri kazalnikov in pragov za prvo izdajo preglednice je Komisija upoštevala glavna načela iz zakonodaje. Preglednica vsebuje omejeno število ustreznih, praktičnih, preprostih, merljivih in razpoložljivih kazalnikov. Viri Eurostata so uporabljeni, če so na voljo, sicer so izbrani nadomestni viri podatkov najboljše kakovosti (npr. ECB). Izbrani kazalniki so namenjeni zgodnjemu prepoznavanju neravnotežij, ki se pojavijo kratkoročno, ter neravnotežij, ki nastanejo zaradi strukturnih in dolgoročnih gibanj. Zato so pri izbiri kazalnikov upoštevane zlasti najpomembnejše razsežnosti makroekonomskih neravnotežij in izguba konkurenčnosti, pri čemer je poseben poudarek na nemotenem delovanju euroobmočja. Poudariti je treba, da je nadzor javnega dolga omejen na njegovo prispevanje k makroekonomskim neravnotežjem, medtem ko je vzdržnost javnih financ vključena že v Pakt za stabilnost in rast[9].

Stopnje okvirnih pragov so določene preudarno, da se prepreči preveliko število lažnih alarmov, pri čemer niso tako stroge, da bi omogočale opredelitev že ustaljenih težav. V tabeli 2 so navedene vrednosti kazalnikov iz preglednice. Te temeljijo na podatkih do leta 2010, ki je zadnje polno leto, za katerega so podatki trenutno na voljo. Zasenčena območja označujejo, kje vrednost kazalnika presega opredeljene okvirne prage. Ti pragi so enaki za vse države (razen za kazalnike o realnih efektivnih menjalnih tečajih in stroških dela na enoto, pri katerih obstaja razlika med državami v euroobmočju in državami zunaj euroobmočja). Poleg tega so pri oceni upoštevani tudi najnovejši podatki in gospodarske napovedi iz jesenske napovedi Komisije, objavljene 10. novembra 2011. Vrednosti kazalnikov za prejšnja leta in zadnje obdobje so navedene v spremni statistični prilogi[10].

Ocena neravnotežij ne temelji na mehanični uporabi kazalnikov iz preglednice in povezanih pragov. Zadevna ocena je rezultat ekonomske razlage preglednice, dopolnjene z dodatnimi informacijami in kazalniki, ki ustrezno upoštevajo okoliščine posamezne države in institucij. Evropski parlament je v resoluciji[11] opozoril na potrebo po sprejetju celovitega pristopa, ki izraža dejavnike produktivnosti in gibanje brezposelnosti. Poleg tega je Evropski parlament priporočil, da se učinki prelivanja v analizi preglednice upoštevajo v celoti. Zato so v skladu z navedeno uredbo upoštevani dodatni kazalniki, ki so navedeni v tabeli 3. To med drugim vključuje dodatne vidike, povezane s splošnim makroekonomskim položajem (vključno s pogoji rasti in naložbami), nominalno in realno konvergenco v euroobmočju in zunaj njega, vključno z dodatnimi vidiki uspešnosti trgovanja in posebnosti gospodarstev, ki zmanjšujejo razvojni zaostanek (vključno s kazalnikoma neposrednih tujih naložb (FDI) in neto zunanjega dolga). Ti izražajo tudi potencial za razvoj neravnotežij in sposobnost prilagajanja posameznega gospodarstva, kot je produktivnost. Kot so Svet, Evropski parlament in ESRB priporočili v pripombah o predlogu Komisije za preglednico, je vključeno tudi stanje finančnih trgov, ki so imeli pomembno vlogo v trenutni krizi[12]. Ta sklop dodatnih kazalnikov je sestavni del ekonomske razlage preglednice in s tem povezane izbire držav članic, za katere se na podlagi natančnih pregledov zdi, da je dodatna preiskava utemeljena.

3.         Tematska razlaga preglednice

Razlike med tekočimi računi so se s krizami zmanjšale, vendar niso bile odpravljene …

Znatno zmanjšanje gospodarske dejavnosti med krizo je povzročilo znatno zmanjšanje zunanjih neravnotežij. Zlasti v državah članicah, ki so na začetku recesije imele velike primanjkljaje tekočega računa, so bili izvedeni bistveni popravki, ki so temeljili na precej manjšem povpraševanju v zasebnem sektorju in ustreznem zmanjšanju uvoza. Hkrati je bilo v več državah članicah z velikimi presežki tekočega računa nedavno povpraševanje v zasebnem sektorju razmeroma prožnejše, vendar manj dinamično, in/ali je bil njihov izvoz oviran zaradi manjšega svetovnega povpraševanja, kar je prispevalo k temu, da so se presežki tekočega računa nekoliko zmanjšali.

Vendar veliki primanjkljaji in presežki tekočega računa niso povsem izginili. Kazalnik iz preglednice o saldu tekočega računa (3-letno povprečje saldov tekočega računa kot % BDP) še vedno kaže primanjkljaje, ki presegajo okvirni prag 4 % BDP, in sicer v Bolgariji, Španiji, na Cipru, Malti, v Poljski in Slovaški, čeprav se je v nekaterih državah članicah primanjkljaj tekočega računa v zadnjem obdobju še naprej zmanjševal.

Potencialna ranljivost, ki izhaja iz zunanjih primanjkljajev, se lahko zmanjša, če se ti primanjkljaji financirajo na sorazmerno varne načine, kot so FDI ali kapitalski transferji. Prilivi FDI so bili v več državah članicah, ki zmanjšujejo razvojni zaostanek, pred krizo veliki: v zadnjih petih letih so na primer prilivi FDI zajemali več kot polovico primanjkljajev tekočega računa v Bolgariji, Češki, Estoniji, na Malti in Slovaškem. Podobno pozitivni saldo na kapitalskem računu, na katerem se kapitalski transferji iz tujine običajno zabeležijo, v večini držav članic, ki zmanjšujejo razvojni zaostanek, ni bil zanemarljiv[13].

Po drugi strani imajo nekatere države članice še naprej stalne presežke tekočega računa: Luksemburg in Švedska sta presegli 6-odstotni okvirni prag, medtem ko sta Nemčija in Nizozemska tik pod njim.

V jesenski napovedi Komisije za leto 2011 je navedena dodatna omejitev saldov tekočega računa v naslednjih dveh letih, čeprav bodo zmanjšanja primanjkljajev verjetno v večini primerov zmerna, medtem ko naj bi se na primer presežki na Nizozemskem povečali (glej graf 1).

Ključno vprašanje glede prihodnosti je, ali bodo neravnotežja tekočega računa ostala zmerna ali se bodo še enkrat povečala, ko se bodo izboljšali tržni pogoji. Nekatera pretekla neravnotežja je povzročila čezmerna rast povpraševanja na podlagi preveč optimističnih pričakovanj glede prihodnje rasti dohodka v nekaterih državah članicah. Če nedavni popravki odražajo ponovno oceno takšnih pričakovanj in ne samo cikličnega zmanjšanja proizvodnje, se lahko izkažejo za trajnostne. Po drugi strani so bile prilagoditve relativnih cen v večini primerov omejene, kar dejansko pušča odprto vprašanje o strukturni naravi teh ponovnih uskladitev in s tem o njihovi trajnosti.

Graf 1: Saldi tekočega računa kot % BDP

Vir: Evropska komisija.

… in neto zunanje obveznosti so v veliko primerih še vedno visoke.

Neto stanja mednarodnih naložb (NIIP)[14], izražena kot delež BDP, so v večini držav s primanjkljajem v tekočem računu ohranila visoke negativne vrednosti. Razloga za to sta stalen primanjkljaj tekočega računa, ki se je sicer zmanjšal, in šibka dinamika rasti. Neto stanje mednarodnih naložb presega okvirni prag –35 % v več državah članicah: v Bolgariji, Češki, Estoniji, Španiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Slovaškem, Poljskem in za nizko stopnjo v Sloveniji. Ranljivost je manjša, če je delež obveznosti, pri katerih je treba odplačati glavnico ali obresti, na primer posojila ali dolg iz naslova portfeljskih naložb, nizek. Kazalnik neto zunanjega dolga[15] (NED, glej tabelo 3) kaže, da so takšne obveznosti v več državah članicah, ki zmanjšujejo razvojni zaostanek, predvsem zaradi visokih stopenj FDI precej nizke. Po drugi strani pa so v Španiji, na Madžarskem, v Litvi in Latviji precej visoke.

Gibanje zunanjega položaja pred krizo se je ujemalo z odstopanji cenovne konkurenčnosti …

Države članice z visokim in stalnim primanjkljajem tekočega računa so imele v letih pred krizo velike kumulativne izgube glede cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Rast plač je v veliko državah EU pogosto presegala izboljšanje produktivnosti, zato so se povečali stroški dela na enoto (ULC). Vedno večje odstopanje je ugotovljeno tudi na podlagi gibanja realnih efektivnih menjalnih tečajev (REER), ki izkazuje cenovno konkurenčnost glede na glavne trgovinske partnerje. To lahko kaže na pregrevanje, morebitno strukturno togost proizvodnih trgov in trgov dela in/ali neustrezne odzive na področju plač na pretrese v posameznih državah, vendar je lahko v nekaterih državah članicah tudi znak zmanjševanja razvojnega zaostanka. V več državah članicah z visokim zunanjim primanjkljajem so se stroški dela povečali zlasti v nemenjalnih sektorjih, vendar ne izključno v njih. Zato so bila sredstva prerazporejena v te sektorje, kar je povzročilo dodaten pritisk na zunanji položaj.

Zaradi krize se je to gibanje prekinilo in izvajati so se začele prilagoditve[16]. Vendar kazalnik iz preglednice (triletna sprememba indeksa ULC) kaže, da je veliko držav članic v obdobju 2008–2010 še vedno presegalo okvirne prage (9 % za države v euroobmočju in 12 % za države zunaj euroobmočja)[17]: Bolgarija, Luksemburg, Poljska, Slovenija, Slovaška in Finska. Prekinitve ali spremembe gibanj pred krizo je mogoče ugotoviti tudi na podlagi kazalnika gibanja REER (ki temelji na deflatorjih HICP in izkazuje triletno spremembo v odstotkih). V državah članicah, ki presegajo okvirne prage, so gibanje spodbudile zlasti spremembe nominalnih menjalnih tečajev. To velja za Slovaško (pred vstopom v euroobmočje) in Češko, saj je vrednost njunih valut znatno zrasla. Za Združeno kraljestvo pa je značilno bistveno zmanjšanje vrednosti. REER se je v Estoniji povečal zlasti zaradi višje inflacije v primerjavi z njenimi trgovinskimi partnerji, k temu pa je prispevala predvsem večja odzivnost domače inflacije na povečanje svetovnih cen primarnih proizvodov in izrazitejše povečanje vladno nadzorovanih cen. Ne glede na pogosto zelo velike spremembe dolgoročne izgube cenovne konkurenčnosti v večini držav članic niso bile v celoti odpravljene. Dodatna ponovna uskladitev relativnih cen in izboljšanje konkurenčnosti bi omogočila nujno sektorsko prerazporeditev in prispevala k trajnosti zunanjega prilagajanja.

… medtem ko se je delež celotne EU na svetovnih izvoznih trgih zmanjšal, so nekatere države članice izgubile več kot druge.  

Spremembe deležev na svetovnih izvoznih trgih blaga in storitev (sprememba v odstotkih v petletnem obdobju) kažejo na morda pomembne strukturne izgube splošne konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu za več držav članic: zmanjšanje tržnega deleža je v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji, na Cipru, Nizozemskem, v Avstriji, na Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu presegalo 6-odstotni okvirni prag. V več navedenih državah je zmanjšanje deležev na izvoznih trgih še bolj izrazito, če se upošteva daljše obdobje (glej graf 2). Poleg izgube cenovne/stroškovne konkurenčnosti lahko to kaže tudi na počasno izboljšanje necenovne konkurenčnosti, nizko zmožnost izkoriščanja novih prodajnih možnosti ali preusmeritev sredstev v nemenjalni sektor med znatnim povečanjem domačega črpanja sredstev. Pogosto so se ti deleži na svetovnih izvoznih trgih zmanjšali zlasti, ker so izvozi teh držav članic rasli počasneje kot svetovna trgovina – delež izvoza celotne EU se je zmanjšal. Vendar je bila izvozna uspešnost Belgije, Danske, Francije, Italije, Cipra, Avstrije, Finske in Združenega kraljestva manj dinamična tudi v primerjavi z drugimi državami EU, kar dokazuje zmanjševanje deležev njihovega izvoza glede na celoten izvoz vseh držav članic EU (glej graf 2)[18].

Graf 2: Spremembe deležev na izvoznih trgih v odstotkih

Vir: Evropska komisija.

Vpliv zadolževanja na gospodinjstva in gospodarske družbe

Zaradi daljšega obdobja rasti posojil pred krizo so se morali gospodarski subjekti v veliko državah članicah soočiti z visoko stopnjo nakopičenega dolga (glej graf 3). Ta proces deloma odraža okrepitev povezovanja finančnega trga in njegovo poglobitev ter konvergenca nominalnih obrestnih mer. Poleg tega so bili vzrok za hitro rast posojil tudi drugi dejavniki, kot so nesorazmerja cen premoženja, ki so se še povečala zaradi ugodne obdavčitve premoženja in posojilnih standardov, kot je potrdilo splošno povečanje deleža posojil za nakup stanovanj glede na skupna posojila v obdobju pred krizo. Celotno zadolževanje zasebnega sektorja presega 160-odstotni okvirni prag v več kot dvanajstih državah članicah: v Belgiji, Bolgariji, na Danskem, v Estoniji, Španiji, na Cipru, v Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu. Zaradi visoke stopnje dolga zasebnega sektorja se poveča izpostavljenost zasebnega sektorja spremembam poslovnega cikla, inflacije in obrestnih mer. Poleg tega zapiranje pozicij s prekomernim finančnim vzvodom ogroža rast in finančno stabilnost. Posamično so k nakopičenju dolga v Belgiji, Španiji, na Cipru, v Sloveniji in na Švedskem prispevale zlasti nefinančne družbe. Medtem ko lahko sposobnost podjetij za odplačevanje dolga (dolg glede na BDP ali dodano vrednost) služi kot izhodišče za analizo zadolženosti podjetij, bo natančnejši pregled deleža sredstev, ki se financirajo z dolgom, in njihove strukture zapadlosti opredelil dejanske potrebe po zmanjševanju finančnega vzvoda ter hitrost tega zmanjševanja. Poleg tega se je finančni vzvod predvsem zaradi sektorja gospodinjstev povečal na Danskem, Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, pri čemer je stopnja dolga gospodinjstev presegla njihovo stopnjo BDP. Ta razvoj je sovpadel z akumuliranimi povečanji cen stanovanj nad 150 % v zadnjem ciklu (to se ujema samo s povečanji cen stanovanj v Španiji in na Irskem).

Povečanje cen na stanovanjskih trgih je bilo izjemno …

Zadolženost gospodinjstev je tesno povezana z gibanjem na stanovanjskem trgu: za desetletje pred krizo sta značilna rast posojil za gospodinjstva in povečanje cen stanovanj. Cikel stanovanjskih cen v EU je bil najbolj izrazit, pri čemer so se cene povprečno kumulativno povečale za več kot 40 %. Cene stanovanj so se v obdobju gospodarske rasti na primer v polovici držav članic več kot podvojile. Poleg tega so se dejanske cene stanovanj v približno dveh tretjinah držav članic povprečno povečale za več kot 6 % na leto, v nekaterih primerih pa je povprečna letna stopnja rasti dosegla od 20 % do 35 %. Čeprav sta se trajanje in hitrost tega povečanja v posameznih državah znatno razlikovala, so cene stanovanj v veliki večini držav članic dosegle vrh v obdobju 2007–2008. Zaradi pričakovanj glede nadaljnjega povečanja cen stanovanj se je povečal tudi obseg gradbenega sektorja. Visoke stanovanjske naložbe so bile tesno povezane s povečanjem cen stanovanj v veliko državah članicah, kot so Danska, Španija, Litva, Malta, Švedska in Združeno kraljestvo.

… vendar poteka prilagoditev, čeprav nista znana njen obseg in trajanje.

Potekajo izboljšave: povečanje dejanskih cen stanovanj je bilo leta 2010 v vseh državah članicah, razen na Finskem in Švedskem, nižje od 6-odstotnega okvirnega praga. Nedavne prilagoditve so bile razmeroma velike, pri čemer so bili v državah, v katerih so se pred krizo cene najbolj in najhitreje povečale, v večini primerov popravki najbolj izraziti, kar kaže na to, da so bile cene pred krizo previsoke. Izrazita prilagoditev po znatnem kumulativnem povečanju dejanskih cen stanovanj je bila izvedena na primer v Bolgariji, na Danskem, v Estoniji, Španiji, Litvi, Latviji in na Slovaškem. Ne glede na te popravke je v več državah, v katerih so se cene stanovanj prav tako znatno in hitro povečale, na primer v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, na Malti, v Sloveniji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu, še vedno možno dodatno omejevanje, ker sta izrazitost popravnega obdobja in razpon obdobja najvišjih cen v ciklu stanovanjskih cen običajno neposredno povezana. Poleg tega bosta na gibanje cen stanovanj v bližnji prihodnosti verjetno vplivala poslabšanje kreditnih pogojev in nizka rast BDP. Pomemben dejavnik bodo tudi pogoji ponudbe.

Zmanjševanje finančnega vzvoda se je začelo …

Na splošno se je ponudba posojil zasebnemu sektorju v nekaterih državah članicah bistveno upočasnila, pri čemer se je začel proces zmanjševanja finančnega vzvoda. Na podlagi podatkov o zasebnih kreditnih tokovih je mogoče ugotoviti, da se je prilagajanje začelo leta 2009, pri čemer je sledilo hitri rasti posojil leta 2008. Rast posojil je leta 2010 presegla 15-odstotni okvirni prag le na Cipru. Počasna rast posojil lahko skupaj z večjimi neto prihranki zaradi omejenega domačega povpraševanja negativno povratno vpliva na rast BDP. Na podlagi empiričnih dokazov je mogoče ugotoviti, da prilagoditve bilanc stanja v zasebnem sektorju zaradi krize povprečno trajajo več kot pet let, v nefinančnem podjetniškem sektorju pa še dlje. Glede na to h gospodarski rasti bistveno prispevata neto izvoz in gibanje produktivnosti.

… zato so gospodarstva EU bolj ranljiva.

Med finančno krizo je postalo jasno, da je zelo pomembna skupna zadolženost države članice in da sta dolg zasebnega sektorja ter javnofinančni dolg med sabo tesno povezana[19]. Zato je treba dolg v zasebnem sektorju obravnavati skupaj z javnofinančnim dolgom, ker bi se vpliv zmanjšanja finančnega vzvoda v zasebnem sektorju lahko povečal zaradi sedanje krize državnega dolga, kar obremenjuje zelo zadolžene javne sektorje. To lahko velja predvsem za države članice z zelo zadolženimi javnimi in zasebnimi sektorji, kot je Belgija[20] ali Združeno kraljestvo (glej graf 3). Čeprav zadolževanje zasebnega sektorja v Italiji ni čezmerno, lahko visoka stopnja javnega dolga in potreba po konsolidaciji javnih financ pomenita pritisk za bilančno stanje zasebnega sektorja. Dodatna težava so lahko glede na veliko negotovost na mednarodnih finančnih trgih tudi večji dolgovi nerezidentov, ker povečujejo ranljivost države v primeru pomanjkanja kapitala ali nenadne ustavitve pritoka kapitala. V zvezi z zunanjim zadolževanjem je zlasti za Španijo in Madžarsko značilna kombinacija visokega zasebnega in neto zunanjega dolga. Če je dolg izražen v tuji valuti, se lahko ranljivost zaradi nihanja menjalnih tečajev dodatno poveča.

Graf 3: Stopnje nakopičenega dolga po sektorjih kot % BDP (2010)

Opomba: Zasebni dolg temelji na nekonsolidiranih podatkih.

Vir: Evropska komisija.

Poteka prilagajanje v realnem gospodarstvu  

Prilagoditev zunanjih neravnotežij ter izboljšanje bilanc stanja gospodinjstev in podjetij sta zlasti v državah članicah z izrazitimi neravnotežji pred krizo precej težavna. Takšno prilagoditev je spodbudil zlasti razvoj domačega povpraševanja, pri čemer je bila pogosto povezana z znatnim povečanjem stopenj brezposelnosti. To lahko kaže na omejeno prilagoditev cen/plač, vendar tudi na stalen proces sektorske prerazporeditve. Pri prilagoditvi makroekonomskim neravnotežjem so pogosto potrebni prehodi delovne sile in kapitala v različne sektorje gospodarstva, zlasti iz umetno napihnjenih nepremičninskih sektorjev v menjalne sektorje. Ta proces je običajno (zaradi različnih zahtev glede usposobljenosti v zadevnih sektorjih) postopen in še vedno ni končan.

Stopnje brezposelnosti so v zadnjih letih visoke, pri čemer kazalnik iz preglednice (triletna povprečna stopnja brezposelnosti) presega 10-odstotni okvirni prag v Estoniji, Španiji, Latviji, Litvi in na Slovaškem. Glede na ta kazalnik so tudi v veliko drugih državah članicah stopnje brezposelnosti precej visoke in se poleg tega na splošno povečujejo. Nedavna recesija je znatno vplivala na stopnjo strukturne brezposelnosti. Prerazporeditev dela po sektorjih v gospodarstvu v večini držav članic poteka počasi in povzroča visoke ravni brezposelnosti, ki vključujejo potencialne znatne izgube človeškega kapitala in zmanjšanje splošne učinkovitosti. Poleg tega bodo na pričakovanja glede brezposelnosti verjetno vplivali sedanja negotovost in manjši zagon rasti, obseg sektorske prerazporeditve v gospodarstvu in proces zmanjšanja finančnega vzvoda, ki zdaj poteka v veliko državah članicah.

Prilagoditev je bolj zahtevna v okolju z nizko rastjo produktivnosti. Zmanjševanje produktivnosti je v veliko državah članicah prispevalo h kopičenju makroekonomskih neravnotežij in izgubam konkurenčnosti v obdobju pred krizo. Hkrati je potrebna prilagoditev stroškov dela in relativnih cen bolj preprosta, kadar se produktivnost stalno povečuje, saj je v tem primeru pritisk na spremembe nominalnih plač in cen manjši.

4.         Pripombe o razlagi preglednice za posamezne države

Spodaj navedene pripombe ne veljajo za države članice, za katere se v skladu s programi izvaja nadzor. Te države članice so Grčija, Irska in Portugalska v euroobmočju ter Romunija zunaj euroobmočja.

Belgija: vrednosti kazalnikov iz preglednice za spremembo deležev na izvoznih trgih, bruto dolg zasebnega sektorja in javni dolg presegajo okvirne prage. V zvezi z zunanjo konkurenčnostjo je ugotovljeno zmanjšanje deležev na izvoznih trgih skupaj s poslabšanjem salda tekočega računa, čeprav vrednost ne presega okvirnega praga in je slabši saldo blaga delno izravnan z dobrim saldom storitev. Ta gibanja je mogoče pojasniti z zmanjšanjem stroškovne konkurenčnosti, ki je med drugim posledica povečanja ULC, ki presega povečanje v euroobmočju, in tudi težav, ki niso povezane s stroškovno učinkovitostjo. Na notranji ravni kazalnik dolga zasebnega sektorja znatno presega ustrezni prag. Treba pa je upoštevati nekatere omejitve, vključno z učinkom posojil med gospodarskimi družbami na nefinančni podjetniški dolg in dejstvom, da je dolg gospodinjstev večinoma vezan na hipotekarna posojila, medtem ko je stopnja varčevanja gospodinjstev še vedno visoka. Ne glede na to je treba stopnjo bruto dolga zasebnega sektorja obravnavati v povezavi z visokimi stopnjami javnega dolga.

Bolgarija: pred krizo je imela Bolgarija velik primanjkljaj tekočega računa, kar je prispevalo k primanjkljaju NIIP, to pa je posledica pritoka kapitala (večinoma v obliki FDI) in rasti zasebnih posojil. Kriza je prispevala k izrazitemu popravku primanjkljaja tekočega računa, ki naj bi se leta 2011 in pozneje spremenil v manjši presežek. Izboljšanje je posledica manjšega uvoza in tudi velike uspešnosti izvoza pri zmanjševanju razvojnega zaostanka. Bolgarija spada med države EU, v katerih so se ULC najbolj povečali, čeprav so povečanja plač z začetnih zelo nizkih osnov del procesa konvergence, ki zdaj poteka, vendar bi lahko srednjeročno in dolgoročno upočasnila proces zmanjševanja razvojnega zaostanka. Zadolženost zasebnega sektorja se je hitro povečala na ravni nad okvirnim pragom predvsem zaradi povečanj podjetniškega dolga, medtem ko dolg gospodinjstev in dolg javnega sektorja ostajata omejena.

Češka: v zadnjem desetletju ima država primanjkljaj tekočega računa, ki je pod pragom, pri čemer se je v zadnjih letih zlasti zaradi boljše trgovinske bilance zmanjšal. NIIP so zaradi tega presegle okvirni prag, vendar je treba opozoriti na nedaven neugoden vpliv vrednotenja na sredstva in obveznosti. Zaradi prevladujočega financiranja v obliki FDI ter razmeroma omejenega dolga zasebnega in javnega sektorja je neto zunanji dolg skoraj enak nič. Kljub izgubi cenovne konkurenčnosti zaradi izrazitega povečanja REER in rasti ULC se je povečal delež na izvoznih trgih.

Danska: država ima na tekočem računu trajen presežek, ki je zlasti posledica velikega izvoza storitev, prihodkov od izvoza nafte in plina ter dobička iz tujih naložb. Kljub temu se je v zadnjih letih zmanjšala izvozna uspešnost, kar dokazuje kazalnik za delež na izvoznih trgih, ki presega prag. Poleg tega se je zaradi pogodb, ki določajo visoke nominalne plače, v obdobju pregrevanja ter nizke rasti produktivnosti cenovna konkurenčnost Danske nekoliko zmanjšala. Razcvet danskega stanovanjskega trga, ki se je začel umirjati leta 2007, je bil povezan s hitro rastjo posojil in povečanjem dolga zasebnega sektorja, zlasti gospodinjstev. Medtem ko so se cene posojil in stanovanj v zadnjih letih delno prilagodile, je stopnja dolga zasebnega sektorja še vedno zelo visoka in presega okvirni prag, čeprav je to na ravni gospodinjstev delno posledica večjih prispevkov v zasebne pokojninske sheme in obsežne varnostne mreže.

Nemčija: v zadnjem desetletju je Nemčija beležila stalne presežke tekočega računa. K temu je delno prispevala izvozna uspešnost skupaj z znova pridobljeno cenovno konkurenčnostjo, delno pa tudi omejene domače naložbe in razmeroma visoke stopnje varčevanja gospodinjstev. Vendar se je domače povpraševanje v zadnjih letih počasi okrepilo, kar prispeva k postopnemu zmanjšanju presežka tekočega računa in se lahko obravnava kot del ponovnega uravnoteženja. Čeprav je ugotovljeno zmanjšanje deležev na izvoznih trgih blaga, je to gibanje v primerjavi s povprečjem euroobmočja manj izrazito. Na notranji ravni je zadolževanje zasebnega sektorja razmeroma omejeno, medtem ko kazalnik za javnofinančni dolg presega okvirni prag, vendar se bo leta 2011 predvidoma zmanjšal, k temu pa naj bi prispevala postopna uvedba v ustavi določene zavore dolga.

Estonija: v zadnjem desetletju je imela Estonija stalen primanjkljaj tekočega računa, dokler ni bil med krizo izveden bistven popravek; v tem obdobju se je njen delež na izvoznih trgih kljub izgubam cenovne konkurenčnosti (z nizke začetne ravni cen) bistveno povečal. V zadnjih letih je prišlo do prilagoditve plač in stroškov. Na splošno se negativna NIIP postopno povečujejo, pri čemer so višja od okvirnega praga: vendar je to zlasti posledica FDI, kar pomeni, da je neto zunanji dolg precej nižji. Zadolževanje zasebnega sektorja presega okvirni prag, vendar je močan proces zmanjševanja finančnega vzvoda. Delež dolga zasebnega sektorja naj bi se v kombinaciji z visoko nominalno rastjo BDP zmanjšal. Brezposelnost je visoka, vendar se zaradi velike prožnosti na trgu dela hitro zmanjšuje.

Španija: špansko gospodarstvo je zdaj v obdobju prilagajanja, ki je sledilo izrazitim zunanjim in notranjim neravnotežjem, nastalim med dolgim obdobjem razcveta stanovanjskega trga in znatnega povečanja posojil v letih pred krizo. Primanjkljaj tekočega računa je velik, vendar se v času velikega gospodarskega upada in zaradi boljše izvozne uspešnosti začel zmanjševati, čeprav še vedno presega okvirni prag. Od leta 2008 naprej so se izgube cenovne in stroškovne konkurenčnosti delno izboljšale. Čeprav trenutno poteka prilagajanje neravnotežij, bo za ponovno vzpostavitev bolj uravnoteženega stanja glede pokritja velikega notranjega in zunanjega dolga ter prerazporeditve sredstev iz gradbenega sektorja potrebnega več časa. Na zmanjševanje zaposlovanja, povezano z zmanjšanjem obsega gradbenega sektorja in gospodarsko recesijo, je negativno vplivalo tudi počasno prilagajanje plač, zato se je brezposelnost povečevala.

Francija: na podlagi ekonomske razlage preglednice so ugotovljene težave na zunanji in notranji ravni. Zmanjšanje tržnega deleža Francije v svetovnem izvozu presega okvirni prag in je med največjimi v EU. Postopno se je poslabšala trgovinska bilanca in to se odraža kot poslabšanje salda tekočega računa, čeprav ne presega okvirnega praga. Razlog za težave glede zunanjega položaja francoskega gospodarstva so tudi izgube cenovne in necenovne konkurenčnosti. V zvezi s tem sta zmanjšanje donosnosti francoskih podjetij in posledice za naložbe pomembna dejavnika, ki ju je treba dodatno analizirati. Stopnja zadolženosti zasebnega sektorja se je postopno povečala in dosegla stopnjo okvirnega praga, hkrati pa se je povečal javni dolg.

Italija: vrednosti iz preglednice presegajo okvirne prage na področju konkurenčnosti in javnega dolga. Znatno slabšanje konkurenčnosti Italije od sredine 90. let prejšnjega stoletja naprej dokazuje stalno zmanjšanje tržnih deležev. To zmanjšanje le delno vpliva na stalno poslabšanje zunanjega položaja Italije, pri čemer je treba upoštevati razmeroma omejeno rast domačega povpraševanja. Glavni razlog za to je neugodno gibanje produktivnosti. Medtem ko je v Italiji zadolženost zasebnega sektorja predvsem zaradi finančnega položaja gospodinjstev razmeroma omejena, javni dolg vzbuja skrb, zlasti zaradi šibke rasti in strukturnih pomanjkljivosti. To pa lahko obremeni bilančno stanje zasebnega sektorja.

Ciper: glede na to, da vrednosti več kazalnikov presegajo okvirne prage, so na podlagi ekonomske razlage preglednice ugotovljeni zelo različni izzivi na zunanji in notranji ravni. Ciprsko gospodarstvo ima v zadnjem desetletju stalen primanjkljaj tekočega računa, ki je posledica zlasti vse večjega domačega povpraševanja. Na podlagi gibanja ciprskega tekočega računa je mogoče ugotoviti velike razlike pri menjavi blaga in storitev, kar kaže na prehod ciprskega gospodarstva na terciarni sektor. Negativna bilanca blagovne menjave se le delno izravna s presežkom menjave storitev. Za Ciper je bila v letih pred krizo značilna izguba cenovne konkurenčnosti, ki je v zadnjih letih bolj omejena. Zasebni sektor, za katerega je značilna zelo visoka stopnja finančnega vzvoda, še naprej zmanjšuje visoko stopnjo neporavnanega dolga, ki sicer obstaja skupaj z znatnimi sredstvi. Zaradi poslabšanja gospodarske napovedi in fiskalnega stanja ter posledic izpostavljenosti bančnega sektorja Grčiji so izzivi glede prilagoditve neravnotežjem v drugih gospodarskih sektorjih še večji.

Latvija: poleg hitre rasti negativnih NIIP je Latvija imela do leta 2008 velik in stalen primanjkljaj tekočega računa, čeprav je neto zunanji dolg ob upoštevanju FDI nižji. Zaradi krize se je stanje bistveno spremenilo, saj je bil izveden neposreden in nenaden popravek primanjkljaja tekočega računa, zaradi katerega je bilo treba izvesti odločen program prilagoditve, ki je bil podprt s plačilnobilančno pomočjo, ki se izteče januarja 2012. Preteklo stalno zmanjševanje cenovne konkurenčnosti se je izravnalo z notranjo prilagoditvijo, vključno z zmanjšanjem plač in števila zaposlenih. Za obdobje razcveta so bili značilni tudi izrazita rast posojil, znatno povečanje cen stanovanj in povečanje obsega gradbeništva. Zato se je hitro povečal dolg zasebnega sektorja, kar je spodbudilo proces zmanjšanja finančnega vzvoda in znatno prilagoditev cen stanovanj v obdobju recesije. Čeprav je brezposelnost še vedno visoka, se je po tem, ko je konec leta 2009 dosegla najvišjo vrednost, hitro zmanjšala.

Litva: do leta 2008 je Litva imela velik primanjkljaj tekočega računa in izgubo cenovne konkurenčnosti, kar je zlasti posledica domačega razcveta. Zaradi izrazitega in pomembnega procesa prilagoditve v letih krize je zdaj stanje tekočega računa bolj uravnoteženo. REER se je zlasti zaradi znižanja nominalnih plač zmanjšal. Litva je tudi pred letom 2008 uspela z nizke stopnje povečati delež na izvoznih trgih. Medtem ko so NIIP še vedno negativna in znatno presegajo okvirni prag, je neto zunanji dolg ob upoštevanju financiranja v obliki FDI precej nižji. S finančno krizo sta se zaključili širitev bančnega sektorja in izrazita dinamika plač, v zasebnem sektorju se je začelo zmanjševanje finančnega vzvoda, kreditni tokovi kot odstotni delež BDP so postali negativni in izveden je bil znaten popravek cen stanovanj. Čeprav je brezposelnost še vedno visoka, se je po tem, ko je konec leta 2010 dosegla najvišjo vrednost, hitro zmanjšala.

Luksemburg: vrednost kazalnika iz preglednice za saldo tekočega računa presega prag, kar je posledica trgovinskega presežka zaradi izrazite specializacije države na področju finančnih storitev. Vendar to ni povezano z omejenim domačim povpraševanjem ampak s koncentracijo gospodarskih dejavnosti in delovnih mest v državi. V Luksemburgu se je cenovna konkurenčnost zaradi hitrega povečanja plač in majhne rasti produktivnosti zmanjšala, vendar je treba opozoriti, da se ob tem povečuje delež Luksemburga na izvoznih trgih storitev. Zadolževanje zasebnega sektorja presega okvirni prag, hkrati pa so značilni obsežni in nestanovitni kreditni tokovi. Razlog za to ni čezmerno zadolževanje zasebnega sektorja, ampak zlasti najemanje in dajanje posojil znotraj mednarodnih nefinančnih družb. Stopnja dolga gospodinjstev je razmeroma omejena. Realne cene stanovanj so se v zadnjem desetletju kumulativno zelo povečale, popravek pa je za zdaj omejen.

Madžarska: vrednosti kazalnikov iz preglednice za delež javnega dolga in NIIP znatno presegata okvirna praga. To je posledica stalnega primanjkljaja tekočega računa v letih pred krizo. Zaradi krize je bila izvedena izrazita prilagoditev, ker se je domače povpraševanje povsem ustavilo, vendar je primanjkljaj NIIP še vedno velik, čeprav se znatno financira z FDI. V obdobju pred krizo je bila značilna tudi zelo velika rast posojil, ki so zlasti za gospodinjstva financirana predvsem v tuji valuti. Povečanje zunanje finančne izpostavljenosti v zasebnem sektorju je povezano z visoko stopnjo javnega dolga, ki se še povečuje in je financiran tudi v tuji valuti. Vlada je novembra 2011 uradno zaprosila za preventivno finančno pomoč EU in MDS[21].

Malta: to gospodarstvo ima v zadnjem desetletju stalen primanjkljaj tekočega računa, ki se je v zadnjih letih zmanjšal, pri čemer so NIIP na Malti pozitivna. Vendar še vedno ni jasno, ali je zmanjšanje zunanjega primanjkljaja strukturno ali ne. Preteklo zmanjšanje deleža na izvoznih trgih je posledica zmanjšanja tradicionalnih proizvodnih dejavnosti, vendar storitveni sektor to gibanje spreminja. Na domači ravni so se cene stanovanj znatno povečale, vendar kaže, da so se zdaj začele zmanjševati.

Nizozemska: v letih pred krizo je imela Nizozemska stalen in velik presežek tekočega računa, ki je temeljil zlasti na trgovinski bilanci, vključno z učinkom pozitivnega neto izvoza plina. Vendar je zdaj ta stopnja pod pragom, čeprav se bo po napovedih Komisije v naslednjih letih povečala. Čeprav so se nominalni stroški dela na enoto nekoliko povečali, je bilo zmanjšanje deležev na izvoznih trgih omejeno. Presežek kaže tudi na visoko stopnjo varčevanja v podjetniškem sektorju in omejene naložbe. Notranja tveganja za gospodarstvo na Nizozemskem so povezana zlasti z razmeroma visokim dolgom zasebnega sektorja in trgom nepremičnin. V letih pred krizo se je dolg gospodinjstev glede na razpoložljivi dohodek in cene stanovanj povečal, kar je delno povezano z davčnimi spodbudami za gospodinjstva za najemanje velikih hipotekarnih posojil. Hkrati je neto stanje finančnih sredstev gospodinjstev pozitivno.

Avstrija: v zvezi z zunanjo uspešnostjo ima Avstrija stalen presežek tekočega računa. Hkrati so na podlagi kazalnika za delež na izvoznih trgih ugotovljene izgube, čeprav je bila rast ULC omejena. Dolg zasebnega sektorja se je postopno povečeval in zdaj nekoliko presega okvirni prag, kar velja tudi za javni dolg. Vendar za Avstrijo relativno ni bil značilen razcvet domačega stanovanjskega trga ali znatno povečanje cen premoženja ali posojil konec prvega desetletja 21. stoletja, ampak so zadolževanje pospešile zlasti gospodarske družbe. Na podlagi nedavnega gibanja za leto 2011 se pričakuje, da se zasebno zadolževanje ne bo več povečevalo in da bo v zasebnem sektorju, vključno z nefinančnimi družbami, vzpostavljeno neto stanje posojil.

Poljska: čeprav vrednosti kazalnikov iz preglednice za saldo tekočega računa in NIIP presegata okvirna praga, ju je treba obravnavati glede na proces zmanjševanja razvojnega zaostanka, pri čemer je treba upoštevati, da sta bila financirana zlasti z razmeroma stabilnim pritokom FDI in sredstev EU. V obdobju 2006–2008 je ugotovljena omejena izguba cenovne konkurenčnosti zaradi povečanja nominalnega menjalnega tečaja, vendar se je to gibanje po letu 2009 spremenilo. Kljub tem izgubam se je delež Poljske na izvoznih trgih znatno povečal, omejeno pa so se povečali tudi nominalni ULC. Prišlo je do razmeroma velike rasti posojil in povečanje prvotno nizke stopnje dolga zasebnega sektorja, ki je delno financiran v tuji valuti.

Slovenija: dva kazalnika iz preglednice leta 2010 presegata prag. V letih pred krizo sta bila za Slovenijo značilna velika rast in veliko domače povpraševanje skupaj z manjšo izgubo cenovne konkurenčnosti in postopnim povečanjem primanjkljaja tekočega računa. Na podlagi nekaterih elementov je ugotovljeno pregrevanje, zlasti glede rasti posojil zasebnega sektorja, dodane vrednosti v gradbeništvu in cen nepremičnin. Slovensko gospodarstvo je svetovna kriza zelo prizadela. To je privedlo do nekaterih, morda začasnih prilagoditev v zunanjem saldu, ki pa so še v začetni fazi. Visoka zadolženost nefinančnih družb, vključno z gradbenim sektorjem, se odraža v stečajih gospodarskih družb, razmerju med posojili in kapitalom ter zaostalih plačilih posojil.

Slovaška: v zadnjem desetletju je imela Slovaška na tekočem računu velik in stalen primanjkljaj, ki je bil delno financiran s kapitalskimi transferji iz tujine. Kljub temu kazalnik za tekoči račun še naprej presega okvirni prag, čeprav je razlika le neznatna. Največji delež v neto stanju mednarodnih naložb, ki se postopno poslabšuje, predstavljajo neposredne tuje naložbe, ki so bile namenjene zlasti produktivnim izvoznim sektorjem. Izguba cenovne konkurenčnosti, ugotovljena na podlagi vrednosti kazalnika REER, ki presega okvirni prag, je zlasti posledica izrazite nominalne rasti valute, pri čemer jo je spremljala velika rast produktivnosti, izvoza in deleža v svetovni trgovini. Stopnji zadolževanja javnega in zasebnega sektorja na splošno ostajata nizki.

Finska: več kazalnikov iz preglednice, povezanih z zunanjimi položaji, kot je zmanjšanje deleža na izvoznih trgih, presega okvirne prage. V zadnjem desetletju je tekoči račun v presežku, čeprav upada, kar odraža svetovno upočasnitve in tudi strukturne spremembe v izvoznih sektorjih. Čeprav so bile izgube cenovne konkurenčnosti v večini zadnjega desetletja razmeroma omejene, so v zadnjih letih zaradi počasnega prilagajanja plač glede na manjšo produktivnost nekoliko večje. Na podlagi preglednice je mogoče ugotoviti tudi, da se je stopnja zadolženosti zasebnega sektorja v zadnjem desetletju zlasti zaradi večjega obsega hipotekarnih posojil stalno povečevala, pri čemer zdaj presega okvirni prag. Cene stanovanj so se v zadnjem desetletju kljub nekaterim manjšim zmanjšanjem v obdobju 2008–2009 povečale. Leta 2010 so se cene začele ponovno povečevati, in sicer s hitrostjo nad okvirnim pragom, od druge polovice leta 2011 pa se je povečevanje cen začelo umirjati.

Švedska: država ima stalno visok presežek tekočega računa, ki presega okvirni prag. To kaže na pozitivno stanje varčevanja zasebnega in javnega sektorja ter v določenem obsegu tudi na omejene domače naložbe zlasti v gradbenem sektorju.  Kazalniki gibanja stroškov, kot sta kazalnika za stroške dela na enoto in realne efektivne menjalne tečaje, ne kažejo na izgubo cenovne konkurenčnosti. Na notranji ravni ima Švedska zelo visoko stopnjo dolga zasebnega sektorja, ki znatno presega okvirni prag. Zadolženost gospodinjstev se je povečala in je zdaj kljub nedavni počasnejši rasti posojil visoka. Razlog za to je izrazito povečanje cen stanovanj v zadnjih petnajstih letih, ki so se šele prek kratkim začele umirjati.

Združeno kraljestvo: delež Združenega kraljestva na izvoznih trgih se je v zadnjem desetletju zmanjšal, pri čemer kazalnik presega prag, vendar se je stanje v zadnjih letih nekoliko stabiliziralo. Do te izgube tržnih deležev je prišlo kljub znatnim zmanjšanjem REER v zadnjih letih. Hkrati je Združeno kraljestvo imelo primanjkljaj tekočega računa, ki je bil pod okvirnim pragom. Visoka stopnja zasebnega dolga je zaskrbljujoča tudi zaradi slabega stanja javnih financ, za katerega je značilen visok javni dolg, ki se povečuje. Dolg gospodinjstev je zlasti posledica hipotekarnih posojil v povezavi z znatnim kumulativnim povečanjem cen stanovanj. Čeprav so se stopnja dolga gospodinjstev in cene stanovanj zmanjšale, so še vedno visoke, kar pomeni, da je treba ta neravnotežja dodatno zmanjšati, pri čemer je pomembna hitrost prilagoditve.

5.         Glavne ugotovitve in sklepi

To prvo izvajanje postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem poteka v problematičnem gospodarskem okolju, ki ga zaznamujejo zlasti težave glede državnega dolga. V vseh državah članicah poteka prilagoditev učinku krize, čeprav se njihovi posamezni izzivi razlikujejo po obsegu in resnosti. Kot je navedeno v zadnjem letnem pregledu rasti[22], ki ga je pripravila Komisija, poleg odprave velikih neravnotežij, ki so se v prejšnjih letih poglobila, Unija in države članice obravnavajo tudi medsebojno povezane izzive odpravljanja nizke rasti in visoke stopnje brezposelnosti, zagotavljanja vzdržnosti javnih financ in ponovne vzpostavitve stabilnosti v finančnem sistemu. Cilj zmanjšanja neravnotežij je priznan tudi v okviru G20, kjer je bil sprejet postopek nadzora za spodbujanje urejenega ponovnega uravnoteženja pogojev svetovne rasti.

Prilagoditev makroekonomskih neravnotežij zaradi krize poteka v veliko državah članicah, zlasti v državah, ki imajo ali so imele velike zunanje primanjkljaje in velika neravnotežja v bilancah stanja gospodinjstev in/ali podjetij ter v javnem sektorju. Ta proces še ni končan, pri čemer je v več državah članicah prispeval k znatnemu povečanju stopenj brezposelnosti in kratkoročnemu zmanjšanju ravni gospodarske dejavnosti. Kot je bilo poudarjeno v letnem pregledu rasti, bodo reforme, ki zaradi pozitivnega učinka na potencialno proizvodnjo in sposobnost prilagajanja spodbujajo rast produktivnosti, zlasti pomembne za države članice, ki so jih prizadela ekonomska neravnotežja[23]. V trenutnem okolju so tveganja za nastanek novih neravnotežij, odvisnih od povpraševanja, na splošno nizka, čeprav se lahko pritiski na trgih premoženja ponovno pojavijo, ko se zopet začne rast.

Glede na to, da se v državah, ki sodelujejo v programu, že izvaja okrepljen gospodarski nadzor njihovih gospodarskih razmer in politik, se te države ne pregledujejo v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem[24]. To zadeva Grčijo, Irsko, Portugalsko in Romunijo. Latvija je zaključila program plačilnobilančne pomoči 19. januarja 2012, vendar ostaja pod nadzorom po izteku programa in se zato preučuje v tem poročilu.

Komisija na podlagi ekonomske razlage preglednice meni, da je utemeljena poglobljena analiza za natančnejšo preučitev vprašanj, ki zajemajo več držav članic. Širok pristop odraža dejstvo, da je to prva uporaba nadzora v skladu s tem postopkom in mora zato poskrbeti tudi za prilagoditev predhodno nakopičenim neravnotežjem. Te države članice so: Belgija, Bolgarija, Danska, Španija, Francija, Italija, Ciper, Madžarska, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo.

Opredeljene države članice se soočajo z različnimi izzivi in potencialnimi tveganji, vključno z učinki prelivanja. Nekatere države članice morajo odpraviti nakopičena notranja in zunanja neravnotežja. Znižati morajo visoke stopnje skupne zadolženosti in ponovno povečati konkurenčnost, da se izboljšajo njihove možnosti za rast in izvozna uspešnost. Temeljita analiza bo pomagala oceniti gonilne sile produktivnosti, konkurenčnosti in razvoja trgovine ter posledice višje stopnje zadolženosti in stopnje s tem povezanimi neravnotežji v več državah članicah. Nekatere države se spopadajo s hitrim prilagajanjem, deloma zaradi učinkov zmanjševanja razvojnega zaostanka, ta razvoj pa je morda treba natančneje preučiti. Kljub splošno dobri makroekonomski uspešnosti je v nekaterih državah mogoče opaziti gibanje na trgih premoženja, vključno zlasti na področju nepremičnin, in stalno naraščanje zadolževanja v zasebnem sektorju, kar tudi zahteva dodatno analizo.

Na podlagi ekonomske razlage kazalnikov iz preglednice je potrebna dodatna horizontalna analiza gonilnih sil in posledic velikih in stalnih presežkov tekočega računa za politiko, zlasti v nekaterih državah članicah v euroobmočju. Komisija bo v naslednjih mesecih izvedla dodatno analizo odstopanja gospodarske uspešnosti v državah članicah in med drugim tudi raziskala trgovinske in finančne povezave med državami s primanjkljajem in presežkom ter preučila potrebo po dodatni ponovni vzpostavitvi ravnovesja na ravni euroobmočja in v globalnem okviru. Ocenila bo tudi vlogo, ki jo imajo strukturni dejavniki, vključno z delovanjem trgov storitev, prek njihovega učinka na domačo porabo in naložbe kot gonilna sila stalnih presežkov, pri čemer se na njihovi podlagi oblikujejo potrebne smernice politike. V tem okviru bo Komisija tudi nadalje preučila vlogo, ki jo imajo učinki zmanjševanja razvojnega zaostanka.

Komisija v okviru večstranskega nadzora in v skladu s členom 3(4) Uredbe poziva Svet in Euroskupino k razpravi o tem poročilu. Poleg tega pričakuje povratne informacije Evropskega parlamenta in drugih zainteresiranih strani. Ob upoštevanju teh razprav bo začela pripravljati podrobne preglede za zadevne države članice.

[1]       Opredelitev neravnotežij je mogoče najti v členu 2  Uredbe o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij. 

[2]       Svet je preglednico podprl v sklepih Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 7. novembra 2011. Evropski parlament je 15. decembra 2011 sprejel resolucijo. ESRB se je odzval v pismu z dne 9. decembra 2011.

[3]       Uredba (EU) št. 1176/2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij.

[4]       Delovni dokument služb Komisije, vključno s predlogom predvidene preglednice, za katerega je bilo izvedeno posvetovanje, je na voljo na: SPLETNEM NASLOVU. Poleg tega bo Komisija objavila osnovni dokument z dodatnimi dokazi o utemeljenosti in značilnostih izbranih kazalnikov.

[5]       Resolucija Evropskega parlamenta, sprejeta 15. decembra 2011:         http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/index_en.htm.

[6]       Sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 8. novembra 2011;           http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/125976.pdf

[7]       Stališča ESRB o predvidenih kazalnikih iz preglednice, pomembnih za stabilnost finančnega trga: http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/index_en.htm.

[8]       http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/index_en.htm.

[9]       Poleg tega je treba pri razlagi kazalnika o razvoju brezposelnosti upoštevati tudi druge, v prihodnost usmerjene kazalnike iz preglednice, pri čemer je cilj boljše razumevanje morebitne resnosti makroekonomskih neravnotežij v smislu njihovega morebitnega trajanja in sposobnosti gospodarstva za prilagajanje.

[10]     http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/index_en.htm.

[11]     Glej opombo 7.

[12]     Opozoriti je treba, da ta vidik izražajo tudi nekateri kazalniki iz preglednice, zlasti za kreditna gibanja in cene stanovanj. Do konca leta 2012 je predvideno oblikovanje kazalnika o bančnem/finančnem sektorju, ki bo pravočasno vključen v preglednico za naslednji evropski semester.

[13]     Ti transferji vključujejo tudi kapitalske prilive iz strukturnih skladov EU. V primerih Slovaške in Poljske bi bila z vključitvijo salda tekočega računa vrednost kazalnika dejansko znotraj omejitev okvirnih pragov. Do velikih prilivov iz strukturnih skladov EU so bile upravičene tudi Grčija, Španija in Portugalska.

[14]     Statistični podatki o neto stanju mednarodnih naložb kažejo neto finančni položaj (obveznosti, zmanjšane za sredstva) države glede na preostali svet. Podatki zajemajo neposredne in portfeljske naložbe, izvedene finančne instrumente ter druge naložbe in rezervna sredstva.

[15]     Neto zunanji dolg kaže neto položaj države glede na preostali svet, kar zadeva obveznosti, ki zahtevajo, da dolžnik v prihodnosti plača glavnico in/ali obresti. Neto zunanji dolg je mogoče izpeljati iz NIIP z izključitvijo nedolžniških zunanjih obveznosti (npr. lastniškega kapitala).

[16]     Rast ULC je bila leta 2009 hitrejša, ker so znatna zmanjšanja produktivnosti zaradi proizvodnih izgub in kopičenja delovne sile presegala pogosto znatne popravke plač. Vendar se je povprečna rast ULC leta 2010 znatno upočasnila, leta 2011 pa je bila zmerna.

[17]     Okvirni pragi v preglednici se lahko razlikujejo za države članice v euroobmočju in države članice zunaj euroobmočja, kadar je to gospodarsko upravičeno. V zvezi z ULC je takšno razlikovanje utemeljeno z dejstvom, da je v večini držav članic zunaj euroobmočja, tj. v tistih, ki so pristopile k EU leta 2004 ali pozneje, od zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja potekala trgovinska liberalizacija, ki je povzročila običajen proces faktorske cenovne konvergence, s katero je povezana razmeroma večja rast stroškov dela.

[18]     Te ugotovitve na splošno veljajo tudi, če se upošteva sprememba deležev na izvoznih trgih na podlagi obsega blagovne menjave.

[19]     Vlade so prevzele velike pogojne obveznosti za zasebni sektor, ki lahko vplivajo na njihovo kreditno sposobnost, tudi če ne vplivajo neposredno na stopnjo dolga. Obstajajo tudi povratni učinki zasebnega sektorja na državni sektor, ker lahko udeleženci zasebnega sektorja (ne le finančne institucije) postanejo pomembni posojilodajalci za državo, zato postanejo ranljivi za fiskalne težave.

[20]     Čeprav je dolg zasebnega sektorja na podlagi konsolidiranih podatkov v Belgiji zaradi večjega deleža posojil znotraj gospodarskih družb nižji.

[21]     Uradna pogajanja se še niso začela.

[22]     http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/news/documents/pdf/ags_en.pdf

[23]     Glej tudi prilogo o makroekonomskem poročilu k letnemu pregledu rasti: http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/news/documents/pdf/annex_2_en.pdf.

[24]     To je tudi v skladu s pristopom iz predloga Komisije, ki je bil predstavljen 23. novembra 2011, za uredbo o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članic euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo – COM(2011) 819 končno.