31.7.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 229/49

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: „Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu“

(COM(2011) 702 final)

2012/C 229/09

Poročevalec: Ivan VOLEŠ

Evropska komisija je 9. novembra 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: „Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu“

COM(2011) 702 final.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. maja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 481. plenarnem zasedanju 23. in 24. maja 2012 (seja z dne 23. maja) s 195 glasovi za, 2 glasovoma proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Izkoriščanje potenciala evropskih malih in srednjih podjetij (MSP) za prodor na trge tretjih držav, zlasti tiste s hitro gospodarsko rastjo, je lahko pomemben dejavnik pri spodbujanju rasti in zaposlovanja. Internacionalizacija MSP mora biti zato sestavni del vseh politik EU v zvezi s temi podjetji.

1.2   Internacionalizacija zajema širok spekter dejavnosti, kot so izvoz, uvoz, neposredne tuje naložbe, podizvajalske pogodbe, tehnično sodelovanje in druge dejavnosti. Odbor zato obžaluje, da se v tem sporočilu obravnava večinoma podpora izvoznikom in vlagateljem.

1.3   Glede na tesno povezavo med internacionalizacijo in inovacijami Odbor priporoča, da nova programa Obzorje 2020 in COSME postaneta bolj dostopna in prijazna za MSP. Za podporo internacionalizacije je treba uporabiti tudi Evropski socialni sklad.

1.4   Pri evropski podpori internacionalizaciji bi bilo treba upoštevati, da je pomoč na voljo tudi na nacionalni ravni, zato te ne bi smeli podvajati, temveč jo dopolnjevati, če je to v pristojnosti EU, in sicer z odpiranjem trgov, sklepanjem dvostranskih in večstranskih sporazumov, odpravo ovir, zagotavljanjem informacij na področju carine, varstva pravic intelektualne lastnine, zaščite naložb, standardov, predpisov, javnih razpisov, boja proti korupciji itd.

1.5   EESO poziva k boljšemu usklajevanju in skupnemu vodenju politike internacionalizacije med generalnimi direktorati Komisije, Svetom, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim parlamentom in mrežo nacionalnih predstavnikov MSP.

1.6   Predlagani spletni portal bi lahko služil svojemu namenu, vendar le, če bo zajemal vse razpoložljive vire informacij, bo povezan z nacionalnimi portali in v prihodnje zagotavljal najpomembnejše informacije v vseh uradnih jezikih EU.

1.7   EESO opozarja na nezadostno izkoriščanje potenciala Evropske podjetniške mreže (Enterprise Europe Network) in pozdravlja predlog za spremembo njene upravljavske strukture. Poziva, da se v upravljanje mreže vključijo podjetniške organizacije.

1.8   Evropska politika podpore za vstop MSP na trge tretjih držav bi morala biti tesno povezana z njihovimi čezmejnimi dejavnostmi na enotnem trgu, saj so ravno to dejavnosti, pri katerih večina od teh podjetij pridobi svoje izkušnje glede tujih trgov, ta politika pa bi morala vključevati tudi podporo za vstop MSP na enotni trg in odstranitev s tem povezanih ovir.

1.9   Ena od največjih pomanjkljivosti sedanjega evropskega in nacionalnega sistema podpore je, da MSP skoraj ne vedo, da takšna podpora obstaja, ustrezne informacije o podpori je težko najti in so v nerazumljivem jeziku, dostop do natančnih navodil o postopkih pa je otežen. EESO priporoča, da se v dejavnosti obveščanja vključijo predvsem predstavniške organizacije MSP.

1.10   Pomemben pogoj za internacionalizacijo MSP je dostop do finančnih sredstev, še posebej v obdobju krize. EESO zato Komisijo poziva, naj oblikuje nove finančne instrumente za podporo internacionalizacije MSP, npr. zavarovanje izvoznega financiranja, zavarovanje za mednarodne dejavnosti in enostavno pridobivanje posojil prek zavarovanih kreditnih kartic.

1.11   Odbor poziva k poenotenju pogojev za različne regionalne programe, kot so East Invest, AL Invest in Medinvest, da bi jih lahko MSP lažje uporabljala. Poziva tudi k ponovni preučitvi sedanjih pravil, po katerih lahko podporo za udeležbo pri ukrepih teh programov pridobijo le MSP partnerskih držav.

1.12   EESO predlaga vrsto konkretnih ukrepov na evropski ravni, ki bi lahko ustrezno dopolnjevali obstoječo pomoč, kot npr. uvedba evropske nagrade za izvoz MSP, uporaba vseevropskih pobud, kot so evropska nagrada za podjetništvo, oglaševanje o internacionalizaciji MSP v okviru tedna MSP, vzpostavitev in vzdrževanje zbirke podatkov o najboljših izkušnjah ponudnikov podpore ter oživitev pobud za povezovanje podjetij, kot sta Europartenariat ali Interprise.

1.13   EESO podpira zamisel o sklicu letnega foruma, ki bi ocenil rezultate internacionalizacije, in poziva, naj forum postane redna platforma, ki bi učinkovito povezovala socialne partnerje in druge zainteresirane strani, vključno z EESO.

1.14   EESO priporoča, da se izbranim prednostnim geografskim območjem (države BRIK – Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) dodajo tudi drugi vodilni trgi, kot so trgi v zalivskih državah in jugovzhodne Azije ter drugih držav.

2.   Kratka vsebina dokumenta Komisije

2.1   Evropska unija mora najti nove vire rasti in zaposlovanja. Veliki trgi tretjih držav, kot so Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija, z visokimi stopnjami ali potencialom rasti predstavljajo pomembne priložnosti za podjetja EU. S podpiranjem dejavnosti MSP zunaj EU se torej izboljšuje tudi konkurenčnost Unije, kot je navedeno v strategiji Evropa 2020 in drugih dokumentih (1).

2.2   Komisija je novembra 2011 objavila sporočilo Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu  (2), v katerem je predlagala celovit pregled sistema podpore za internacionalizacijo MSP na ravni EU, da bi to podporo razširili ter povečali njeno učinkovitost in preglednost.

2.3   Medtem ko je v zadnjih treh letih 25 % MSP s sedežem v EU izvažalo na notranji trg, je bilo zunaj EU dejavnih le 13 % teh podjetij, kar kaže na velik neizkoriščen potencial v tretjih državah, zlasti v inovativnih predelovalnih dejavnostih in ustvarjalnih sektorjih.

2.4   Cilji, ki jih želi doseči Komisija, so: MSP zagotoviti lahko dostopne informacije, izboljšati medsebojno povezanost podpornih dejavnosti, povečati stroškovno učinkovitost, zapolniti vrzeli na področju storitev, ki jih zagotavljata javni in zasebni sektor na nacionalni ravni, ter zagotoviti enak dostop za MSP iz vseh držav članic EU.

2.5   Za dosego teh ciljev želi Komisija uporabiti zlasti naslednje instrumente: zagotavljanje dostopa do informacij za MSP, ustvarjanje evropske razsežnosti v ponudbi storitev za MSP na prednostnih trgih, podpiranje grozdov in mrež ter racionalizacija novih dejavnosti na prednostnih trgih ob spoštovanju treh načel, tj. dopolnjevanja, trajnosti in učinkovitosti pri porabi javnih sredstev z določitvijo posebnih, merljivih, dosegljivih, ustreznih in časovno določenih (angl. specific, measurable, achievable, relevant, timed – SMART) ciljev. Komisija je na podlagi opredeljenih meril določila prednostna geografska območja. Internacionalizacijo MSP bi bilo treba vključiti v druge politike EU.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   EESO pozdravlja obravnavano sporočilo Komisije in se povečini strinja z njeno analizo in sklepi. Ugotavlja, da je to sporočilo bolj osredotočeno na mehanizem dodeljevanja pomoči kot pa na njeno vsebino in cilje. Odbor opozarja na svoja prejšnja mnenja, v katerih je pred kratkim predstavil svoje stališče o problematiki internacionalizacije MSP, in sicer Pregled Akta za mala podjetja  (3), Kako podpreti MSP pri prilagajanju spremembam na svetovnem trgu  (4) in Zunanja razsežnost evropske industrijske politike  (5).

3.2   EESO se strinja, da bi morala biti politika podpore za vstop malih in srednjih podjetij na trge tretjih držav del strategije za konkurenčnost EU, strategije Evropa 2020 in drugih politik EU, ter poudarja potrebo po uskladitvi teh politik, da bi se uporabile za spodbujanje internacionalizacije MSP.

3.3   Odbor zato obžaluje, da to sporočilo obravnava večinoma podporo izvoznikom, ki neposredno izvažajo na trge tretjih držav. Internacionalizacija MSP zajema tudi izvoz, uvoz, neposredne tuje naložbe, tehnično sodelovanje, podizvajalska razmerja in druge dejavnosti, prek katerih so MSP vključena v vrednostno verigo.

3.4   Informacijsko podporo in podporo za usposabljanje je treba razširiti na druga področja internacionalizacije, da bi koristi zagotovili kar najširšemu krogu uporabnikov, pri tem pa je treba jasno razlikovati med potrebami različnih kategorij podjetij glede na njihovo velikost in njihove izkušnje na področju mednarodnega delovanja.

3.5   Objavljene statistične podatke o številu MSP, ki bi lahko bila vključena v internacionalizacijo, je treba obravnavati previdno (6), pri tem pa upoštevati, da nezanemarljivo število MSP želi zgolj zadovoljiti potrebe lokalnih trgov, na primer potrebe po manjših storitvah, izdelkih domače obrti za lokalne potrebe itd.

3.6   EESO poudarja, da si je treba stalno in dosledno prizadevati za ugodno poslovno okolje za MSP, pri čemer je treba zlasti zmanjšati upravno obremenitev in pretirano urejanje s predpisi, ki ogrožata konkurenčnost evropskih podjetij na trgih tretjih držav, ter sistematično odpravljati vse ovire pri internacionalizaciji MSP.

3.7   Inovacije spodbujajo internacionalizacijo podjetij, s čimer se lahko hkrati poveča uspešnost podjetij (7). V trenutnem večletnem finančnem okviru EU pa je MSP namenjenih le 15 % sredstev iz sedmega okvirnega programa iz postavke za program Sodelovanje  (8). Novi programi Obzorje 2020, COSME in 4. steber Evropskega socialnega sklada bi lahko veliko prispevali k izboljšanju konkurenčnosti s pomočjo inovacij in torej k oblikovanju boljših pogojev za internacionalizacijo evropskih MSP ter posledično k večji rasti in ustvarjanju delovnih mest. Vendar pa je treba MSP seznaniti s temi programi, jim omogočiti dostop do njih in olajšati njihovo uporabo.

3.8   Pomoč za internacionalizacijo MSP bo učinkovita le, če bodo ponudniki podpore tako na evropski kot na nacionalni ravni spremenili pristop in prešli z uniformnih in standardiziranih storitev na ciljno usmerjene, proaktivne in prilagojene storitve, ki upoštevajo zadevni sektor, življenjski cikel podjetja, razpoložljivost virov, konkurenčni položaj in pogoje znotraj podjetja, na primer znanje jezikov ter poznavanje kulture in lokalnega poslovnega okolja (9).

3.9   Cilji, za katere si prizadevajo podjetja, so dobiček, rast in tržni delež. Vstop na tuje trge lahko prispeva k njihovi uresničitvi, vendar pa ni avtomatično jamstvo za uspeh. Medtem ko polovica MSP, ki delujejo v tujini, ustvarja dobiček, to ne velja za drugo polovico. Cilj dodeljene podpore bi moral biti čim večje zmanjšanje tveganj za neuspeh zaradi pomanjkanja informacij in izkušenj.

3.10   Podpora internacionalizacije MSP je v pristojnosti držav članic, ki imajo veliko število javno kot tudi zasebno financiranih programov podpore (več kot 300) (10), zato je treba skrbno pretehtati, kakšno dodano vrednost bo lahko prinesla nova vrsta pomoči na ravni EU, da bi se izognili podvajanju ali prekrivanju z obstoječo pomočjo. Zato bi bilo koristno, da nacionalni organi, ki podpirajo internacionalizacijo MSP, redno izmenjujejo informacije in usklajujejo svoje dejavnosti s pristojnimi direktorati Komisije.

3.11   Prispevek Evrope bi se moral osredotočiti predvsem na odpiranje trgov in lajšanje dostopa do njih, sklepanje dvostranskih in večstranskih sporazumov, odpravo tarifnih in netarifnih ovir ter zagotavljanje informacij (prek podatkovne zbirke o dostopu do trgov – MADB (Market Access Database)), zlasti o posebnih in skupnih področjih, kot so varstvo pravic industrijske lastnine, standardi, carinske dajatve, izvozna in uvozna dokumentacija, predpisi, zdravstveni, fitosanitarni in veterinarski predpisi, boj proti korupciji in javna naročila. EU bi morala od partnerskih držav dosledno zahtevati, naj priznajo nacionalna potrdila držav članic, ki so priznana na enotnem trgu, s čimer bi preprečili diskriminacijo nekaterih držav članic Unije.

3.12   Pomoč EU bi bilo treba uporabiti tudi za ustvarjanje enakih pogojev delovanja MSP iz manjših in novih držav članic, ki nimajo možnosti za zastopanje na trgih tretjih držav.

3.13   Strogo bi bilo treba upoštevati načelo partnerstva med javnimi institucijami in predstavništvi podjetij (gospodarskimi zbornicami, združenji, ki zastopajo interese MSP, podjetniškimi in panožnimi združenji). Združenja socialnih partnerjev, zlasti na regionalni in lokalni ravni, bi morala uveljaviti politike in uporabiti potrebna sredstva za podporo internacionalizacije MSP, hkrati pa zagotoviti njihovo pravilno uporabo. To načelo partnerstva bi moralo upoštevati nacionalne interese in različne oblike podpore ter svobodno konkurenco med podjetji in ponudniki podpore. Javne institucije držav članic, ki zagotavljajo storitve internacionalizacije, ne bi smele delovati v konkurenci s podjetji ali organizacijami, ki predstavljajo podjetja.

3.14   EESO obžaluje, da obravnavano sporočilo ne vsebuje predloga za boljše usklajevanje in skupno upravljanje strategij internacionalizacije na evropski ravni. Pristojnosti generalnih direktoratov Komisije (podjetništvo in industrija, trgovina, enotni trg, razvojna pomoč, obdavčenje in carinska unija itd.) na področju internacionalizacije MSP niso jasno razmejene. Sodelovanje je treba izboljšati tudi med temi generalnimi direktorati Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje na eni strani in na drugi strani med Svetom, mrežo predstavnikov MSP, Evropskim parlamentom, diplomatskimi predstavništvi držav članic v tretjih državah ter drugimi organi, ki izvajajo politiko internacionalizacije in sodelujejo pri njenem oblikovanju.

4.   Posebne ugotovitve in priporočila glede predlogov Komisije

4.1   Predlagani pregled trenutnega stanja bi se moral osredotočiti predvsem na oceno učinkovitosti obstoječih podpornih ukrepov in instrumentov EU, opredelitev obstoječih vrzeli v nacionalnih podpornih programih in zapolnjevanje teh vrzeli s pomočjo EU.

4.2   Skrbno bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi novega evropskega informacijskega portala, zlasti z vidika stroškov, pri tem pa upoštevati naslednja načela:

—	Nov portal ne bi smel povzročiti podvajanja obstoječih nacionalnih portalov.

—	Portal bi moral povezati vse obstoječe vire informacij Evropske unije in držav članic, tako da bi bile informacije lahko dostopne na enem mestu.

—	Skupne informacije iz evropskih virov bi morale biti na voljo v uradnih jezikih.

—

Informacije iz lastnih virov EU bi morale biti osredotočene na opredeljevanje in odpravljanje ovir za dostop do trga, carinske predpise, certificiranje, zdravstvene, fitosanitarne in veterinarske predpise, spodbude za naložbe in njihovo zaščito, varstvo pravic industrijske in intelektualne lastnine, javna naročila itd.

—	MSP bi bilo treba seznaniti s smernicami OECD za večnacionalna podjetja, ki se nanašajo tudi nanje (11).

—	Informacije je treba prilagoditi potrebam vseh tistih, ki sodelujejo pri internacionalizaciji: izvoznikov, uvoznikov, vlagateljev, podizvajalcev, pa tudi posebnostim posameznih sektorjev.

4.3   EESO obžaluje, da niso predvideni ukrepi za podporo elektronskega trgovanja, ki bi lahko postalo pomembno področje za internacionalizacijo MSP. V zvezi s tem je treba uresničiti cilje EU glede širokopasovnega interneta, zlasti na podeželskih in obrobnih območjih, s čimer bi olajšali dostop MSP do informacij, ki so nujno potrebne za njihovo internacionalizacijo.

4.4   EESO ceni prispevek Evropske podjetniške mreže – Enterprise Europe Network (EEN) k navezovanju stikov in trgovinskih odnosov med podjetji EU v nekaterih državah, čeprav hkrati meni, da bi lahko njen potencial veliko bolje izkoristili, kar dokazuje dejstvo, da ima večina evropskih MSP zelo malo informacij o njenem obstoju. Storitve, ki jih ponuja ta mreža, bi morale čim bolje odražati dejanske zahteve in potrebe MSP. V številnih regijah predstavniške organizacije MSP niso del Evropske podjetniške mreže. EESO zato poudarja, da je treba zagotoviti novo upravno strukturo mreže, in poziva podjetniške organizacije, ki so MSP najbližje, naj sodelujejo pri vodenju te mreže.

4.5   Evropska podpora vstopu MSP na trge tretjih držav bi morala zajemati tudi različne vrste podpore MSP na enotnem trgu in odpravo ovir, ki jim onemogočajo izkoriščanje priložnosti, predvidenih v Aktu za enotni trg. Za MSP je ponavadi značilno, da mednarodne trgovinske dejavnosti najprej izvajajo v okviru enotnega trga, šele nato pa se razširijo na trge tretjih držav

4.6   Iz vseh raziskav in študij je razvidno, da MSP sploh ne poznajo razpoložljivih pomoči in programov. Jezik, ki ga uporabljajo evropske in nacionalne institucije, mora biti preprost, razumljiv in prilagojen značilnostim MSP. EESO priporoča, da se pripravi jasen in zgoščen vodnik po labirintu vseh možnih vrst pomoči in izboljša razširjanje informacij o obstoječih vrstah pomoči evropskih institucij. V razširjanje informacij in ozaveščanje o teh pomočeh je treba zlasti vključiti organizacije, ki zastopajo interese MSP, na primer gospodarske zbornice, panožna združenja in združenja MSP, in jim nuditi finančno podporo, ki jo potrebujejo za zagotavljanje potrebnih svetovalnih storitev.

4.7   Kar zadeva akcijski načrt Komisije (12), bi EESO želel izboljšati dostop MSP do finančnih sredstev, ki je ključnega pomena za njihovo morebitno internacionalizacijo, zlasti v sedanji gospodarski in finančni krizi v EU. EESO zato poziva Komisijo, naj oblikuje nove finančne instrumente za podporo internacionalizacije MSP, npr. zavarovanje izvoznega financiranja, zavarovanje za mednarodne dejavnosti in enostavno pridobivanje posojil prek zavarovanih kreditnih kartic (13).

4.8   Novi regionalno usmerjeni programi bi morali za razliko od sedanjih programov, kot sta East Invest in Al Invest, temeljiti na enakih finančnih in upravnih pogojih. Odbor poziva Komisijo k ponovni preučitvi sedanjih pravil, po katerih lahko podporo za sodelovanje v ukrepih teh programov pridobijo le MSP partnerskih držav. Poleg tega bi morali olajšati sodelovanje MSP iz držav članic pri izvajanju programov; v ta namen bi bilo treba razširiti podporo in kriti tudi začetne stroške sodelovanja pri dejavnostih programa.

4.9   EESO pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi MSP iz držav članic, ki nimajo svojega predstavništva na ključnih trgih tretjih držav, omogočila dostop do pomoči in informacij, ki jih zagotavljajo druge države članice EU. Vendar opozarja, da takšno sodelovanje ne bo lahko vzpostaviti. Treba bo pojasniti, ali lahko storitve, ki se financirajo iz javnih sredstev posamezne države članice, uporabljajo MSP iz drugih držav članic.

4.10   To oviro bi lahko premagali tako, da bi v najpomembnejših partnerskih državah postopoma vzpostavili evropske centre za podporo MSP pri trgovanju. V odločanje o naravi in obliki njihovega poslovanja bi morale biti neposredno vključene predstavniške organizacije MSP. EESO priporoča, da se organizacijam, ki zastopajo MSP na nacionalni ravni in ravni EU, zagotovi potrebna finančna podpora, da bodo njihove službe bolj prepoznavne.

4.11   EESO poziva, naj organizirana civilna družba (tj. delodajalci, sindikati, potrošniki, združenja MSP itd.), pa tudi EESO in organizacije, kot so Eurochambres, UEAPME, Business Europe, ETUC in morda tudi evropska panožna združenja v sektorjih, ki so najbolj pomembni za internacionalizacijo, sodelujejo na letnem forumu za oceno internacionalizacije MSP. Ta forum bi moral biti redna usklajevalna platforma, ki med drugim spremlja način dodeljevanja znatnih sredstev za različne programe in vrste pomoči ter njihovo učinkovitost glede na jasno določena merila.

4.12   EESO predlaga oblikovanje evropske nagrade za najboljšega izvoznika med MSP, ki bi se podeljevala vsako leto, denimo na zasedanju foruma.

4.13   Javne uprave bi lahko za seznanjanje z dosežki na področju internacionalizacije pogosteje uporabljale evropsko nagrado za podjetništvo in nagrado Evropska podjetniška regija, ki jo podeljuje Odbor regij.

Teden MSP, organiziran vsako leto, bi moral vključevati pobude v podporo internacionalizaciji in omogočiti izmenjavo najboljših praks na tem področju med državami članicami.

EESO poziva k oblikovanju in vzdrževanju spletne zbirke podatkov o najboljših praksah evropskih gospodarskih zbornic, združenj in organizacij, ki zastopajo MSP, in panožnih organizacij na področju internacionalizacije ter k usmerjenemu razširjanju teh informacij prek organizacij, ki zastopajo MSP.

4.14   EESO predlaga, da se ponovno oživijo pobude za povezovanje podjetij na ravni EU, ki so se že izkazale kot uspešne in so jih v preteklosti za svojo internacionalizacijo uporabljala številna MSP iz držav kandidatk, na primer t. i. pobudi Europartenariat ali Interprise.

4.15   Kar zadeva geografsko usmeritev internacionalizacije MSP, se EESO strinja s poudarkom na državah BRIK, ki ustvarjajo visoko gospodarsko rast, hkrati pa predlaga, da se je treba usmeriti tudi na druge vodilne trge v zalivskih državah, državah jugovzhodne Azije in drugih državah. EESO poleg tega priporoča, da se opredelijo prednostni sektorji, na katere bi se morala osredotočiti internacionalizacija MSP.

4.16   EESO priporoča veliko večjo vključenost „predstavnikov MSP“ v državah članicah, v katerih delujejo, pri internacionalizaciji MSP, ki bi morala postati tudi ena od najpomembnejših prednostnih nalog nacionalnih politik za podporo MSP.

---

(1)  Glej sporočilo o celostni industrijski politiki, COM(2010) 614 final; pregled Akta za mala podjetja, COM(2011) 78 final; sporočilo o trgovinski politiki, COM(2010) 612 final; sporočilo o aktu za enotni trg, COM(2010) 608 final.

(2)  Glej COM(2011) 702 final, 9.11.2011.

(3)  UL C 376, 22.12.2011, str. 51.

(4)  UL C 255, 22.9.2010, str. 24.

(5)  UL C 218, 23.7.2011, str. 25.

(6)  Glej študijo EIM, str. 5. MSP predstavljajo 25 % celotnega izvoza EU-27, od tega približno polovica izvaža na trge izven enotnega trga (13 %). MSP predstavljajo 29 % celotnega uvoza EU-27, tudi v tem primeru jih polovica uvaža iz tretjih držav (14 %). 7 % MSP v EU-27 je vključenih v tehnološko sodelovanje s tujim partnerjem, 7 % je podizvajalcev tujim partnerjem, 7 % ima tuje podizvajalce in 2 % MSP sta dejavna na področju tujih neposrednih naložb.

(7)  Pregled uspešnosti MSP. Do SMEs create more and better jobs? (Ali MSP ustvarjajo številčnejša in boljša delovna mesta?), EIM, november 2011, str. 77.

(8)  Poročilo o udeležbi MSP v sedmem okvirnem programu za obdobje 2007–2011, Evropska komisija, januar 2012.

(9)  Fabio Antoldi, Can European SMEs really intercept the international paths of fast growth?, prispevek k seminarju Evropskega parlamenta, 24. januar 2012, str. 31.

(10)  Glej končno poročilo študije EIM Opportunities for the internationalization of European SMEs (Možnosti za internacionalizacijo evropskih MSP), str. 30.

(11)  Smernice OECD za večnacionalna podjetja, 2000.

(12)  Glej Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP, COM(2011) 870 final.

(13)  Glej madžarsko kartico Széchenyi, ki MSP omogoča, da pridobijo posojila brez zavarovanja, za katera jamči država: www.iapmei.pt/conferencia/1_Laslo_Krisan.ppt.

---