15.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/8

—

Sklepe Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 14. novembra 2006 o učinkovitosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju (1),

—

Sklepe Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. novembra 2008 – Pripraviti mlade na 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu (2),

—

Sklepe Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (3),

—

Sklepe Sveta z dne 26. novembra 2009 o izobraževanju otrok iz migrantskih družin (4),

—

Sklepe Sveta z dne 11. maja 2010 o socialni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja (5);

1.

Visokokakovostna predšolska vzgoja in varstvo (PVV) (9) v marsičem kratkoročno in dolgoročno koristi posameznikom in družbi nasploh. S tem ko dopolnjujeta osrednjo vlogo družine, PVV postavljata temelje za osvajanje jezikov, uspešno vseživljenjsko učenje, vključevanje v družbo, osebni razvoj in zaposljivost. Če so v formativnih letih postavljeni trdni temelji, se otrok kasneje laže uči, poleg tega pa je bolj verjetno, da se bo učil vse življenje, učni rezultati so bolj pravični, družba pa ima manj stroškov zaradi izgubljenega talenta in javne porabe za socialno varstvo, zdravje in celo pravosodje;

2.

visokokakovostna PVV koristita vsem otrokom, predvsem tistim, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ter iz migrantskih ali romskih družin ali imajo posebne učne potrebe, med katerimi so tudi tiste, ki so posledica invalidnosti. Z zmanjševanjem razlik v uspešnosti ter spodbujanjem kognitivnega, jezikovnega, socialnega in čustvenega razvoja lahko pomaga prekiniti krog prikrajšanosti in umika iz družbe, ki pogosto vodi do zgodnje opustitve šolanja in prenašanja revščine iz ene generacije v drugo;

3.

v tem pogledu lahko vsesplošno dostopna visokokakovostna PVV močno prispevata k uspehu strategije Evropa 2020 in zlasti k uresničitvi dveh krovnih ciljev EU: znižanje zgodnje opustitve šolanja na manj kot 10 % in zmanjšanje števila ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov;

4.

ker je v okviru PVV mogoče zgodaj odkriti učne težave in zgodaj posredovati, nam lahko pomaga prepoznavati majhne otroke s posebnimi učnimi potrebami in, če je mogoče, olajšati njihovo vključevanje v redno šolo;

5.

države članice so v zadnjih letih na splošno dosegle precejšen napredek pri povečanju dostopnosti PVV, vendar si morajo še naprej prizadevati, da bi do leta 2020 dosegle cilj 95-odstotne udeležbe, ki je bil določen v strateškem okviru „ET2020“ (10), in zlasti da bi PVV postala dostopnejša otrokom iz socialno ogroženih družin;

6.

zagotavljanje visokokakovostnih PVV je tako pomembno kot zagotavljanje njegove razpoložljivosti in cenovne dostopnosti, zato je treba pozornost nameniti temam, kot so okolje in infrastruktura, kadrovanje, učni načrt, upravljanje in zagotavljanje kakovosti;

7.

potreben je sistematičen pristop k storitvam PVV na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, za kar sta potrebna sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani – vključno z družinami – in tesno prepletanje različnih politik, kot so izobraževanje, kultura, socialne zadeve, zaposlovanje, zdravje in pravosodje;

8.

povečanje deleža moških v PVV je velikega pomena za spremembo dojemanja tega področja in za to, da se pokaže, da niso le ženske tiste, ki so sposobne varstva in vzgoje. Vzorniki obeh spolov pozitivno vplivajo na otroke in lahko pripomorejo preprečevati stereotipno pojmovanje spolov. Delovno okolje, ki ga sestavljata oba spola, bogati izkušnje otrok, lahko pa tudi pomaga zmanjševati spolno segregacijo na trgu dela;

9.

PVV sta ponavadi deležna manj pozornosti kot katera koli druga stopnja izobraževanja in usposabljanja, kljub dokazom, da so smotrne naložbe v kakovostno predšolsko vzgojo veliko učinkovitejše kot kasnejše posredovanje in da so zelo koristne za vse življenje, kar velja zlasti za socialno ogrožene;

10.

na ravni EU je bilo izvedenih razmeroma malo raziskav oziroma je zbranega malo gradiva o vzgoji najmlajših, s katerim(-i) bi lahko podkrepili oblikovanje in izvajanje politik PVV v državah članicah. Z obstoječimi izsledki je treba seznaniti širši krog ljudi in jih dopolniti z obsežnejšimi raziskavami o PVV in njegovih učinkih v državah članicah, pri tem pa upoštevati kulturno raznolikost in zabeležiti primere dobre prakse in izkušenj;

1.

zagotavljanje pravičnega dostopa do visokokakovostnih, vključujočih PVV, zlasti za otroke iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ter iz migrantskih ali romskih družin ali s posebnimi učnimi potrebami, med katerimi so tudi tiste, ki so posledica invalidnosti;

2.

zasnova smotrnih modelov financiranja (vključno s ciljno usmerjenim financiranjem), pri katerih bo zagotovljeno pravo ravnotežje med javnimi in zasebnimi naložbami v skladu z nacionalnimi in lokalnimi razmerami;

3.

spodbujanje medsektorskih in povezovalnih pristopov k vzgojnim in varstvenim storitvam, da bi celostno zadostili vsem potrebam otrok – kognitivnim, socialnim, čustvenim, psihološkim in fizičnim – ter bi zagotovili tesno sodelovanje med domom in PVV ter nemoten prehod med različnimi stopnjami izobraževanja;

4.

spodbujanje profesionalizacje osebja v PVV, s poudarkom na razvoju njihovih kompetenc, kvalifikacij in delovnih razmer, ter krepitev ugleda tega poklica. Poleg tega pa oblikovanje politik, katerih cilj bo pritegniti, usposobiti in zadržati ustrezno usposobljen kader v PVV ter uravnovesiti zastopanost spolov;

5.

zavzemanje za razvojno primerne programe in učne načrte, ki spodbujajo usvajanje kognitivnih in nekognitivnih spretnosti, hkrati pa upoštevajo pomen igre, ki je prav tako ključnega pomena za učenje v zgodnji mladosti;

6.

podpiranje staršev v njihovi vlogi glavnih vzgojiteljev otrok v zgodnji mladosti in spodbujanje služb PVV, naj tesno sodelujejo s starši, družinami in skupnostmi, da se ti začnejo bolj zavedati priložnosti, ki jih nudi PVV, in pomena učenja od zgodnjega otroštva;

7.

spodbujanje zagotavljanja kakovosti z vsemi ključnimi zainteresiranimi stranmi, tudi družinami;

8.

spodbujanje evropskih raziskav in zbiranja podatkov o PVV, po potrebi v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, da se v zvezi s PVV izboljša znanstvena podlaga oblikovanja politike in izvajanje programov –,

1.

analizirajo in ocenijo sedanje službe PVV na lokalni, regionalni in nacionalni ravni glede na njihovo razpoložljivost, cenovno dostopnost in kakovost, kot je opisano v teh sklepih;

2.

pripravijo ukrepe za zagotavljanje splošnega pravičnega dostopa do PVV in izboljšanje njegove kakovosti;

3.

smotrno vlagajo v PVV, kar predstavlja dolgoročni ukrep za povečanje rasti;

1.

pomaga državam članicam pri opredelitvi in izmenjavi dobre prakse s pomočjo odprte metode usklajevanja;

2.

razširi znanstveno podlago PVV, tako da se opre na mednarodne raziskave in jih dopolni z raziskavami po vsej EU ter omogoči lažjo dostopnost izsledkov;

3.

v strateškem okviru „ET2020“ spremlja napredek pri uresničevanju cilja „ET2020“ za udeležbo v predšolskem izobraževanju in pri doseganju ciljev glede širšega dostopa in boljše kakovosti iz teh sklepov ter o njem poroča;

1.

prek odprte metode usklajevanja in vključujoč vse zainteresirane strani sodelujejo pri oblikovanju te politike z ustreznimi sektorji (kot so izobraževanje, kultura, socialne zadeve, zaposlovanje, zdravje in pravosodje), da bi pripravili referenčna orodja na evropski ravni, na podlagi katerih se bo oblikovala politika PVV na ustrezni lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

2.

brez poseganja v pogajanja o prihodnjem finančnem okviru smotrno uporabijo vse ustrezne instrumente EU na področju vseživljenjskega učenja in raziskav ter evropske strukturne sklade v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in tako spodbujajo zgoraj navedene cilje.