14.11.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 332/1

---

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU

ZAKLJUČNI RAČUN EVROPSKE UNIJE – ZA PRORAČUNSKO LETO 2010

2011/C 332/01

KAZALO

Izjava, priložena konsolidiranemu zaključnemu računu

DEL I:

Konsolidirani računovodski izkazi evropske unije in pojasnila

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom

DEL II:

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna evropske unije in pojasnila

Poročila o izvrševanju proračuna

Pojasnila k poročilom o izvrševanju proračuna

IZJAVA, PRILOŽENA KONSOLIDIRANEMU ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije za leto 2010 je bil pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih predložile institucije in organi v skladu s členom 129(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije. Izjavljam, da je bil pripravljen v skladu z naslovom VII navedene finančne uredbe ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Od računovodij teh institucij in organov, ki potrjujejo zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropske unije ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa Evropske komisije, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropske unije v vseh pomembnih vidikih.

DEL I

Konsolidirani računovodski izkazi evropske unije in pojasnila

VSEBINA – DEL I

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz sprememb v čistih sredstvih

Pojasnila k računovodskim izkazom:

1.	Pomembne računovodske usmeritve

2.	Pojasnila k bilanci stanja

3.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

4.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

5.	Pogojna sredstva in obveznosti ter druga razkritja

6.	Finančni popravki in izterjave

7.	Obvladovanje finančnih tveganj

8.	Razkrivanje povezanih strank

9.	Dogodki po datumu bilance stanja

10.	Subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo

11.	Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

BILANCA STANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009 (popravljeno)
NEKRATKOROČNA SREDSTVA:
Neopredmetena sredstva	2.1	108	72
Opredmetena osnovna sredstva	2.2	4 813	4 859
Dolgoročne finančne naložbe	2.3	2 555	2 379
Posojila	2.4	11 640	10 764
Dolgoročno predhodno financiranje	2.5	44 118	41 544
Dolgoročne terjatve	2.6	40	55
		63 274	59 673
KRATKOROČNA SREDSTVA:
Zaloge	2.7	91	77
Kratkoročne finančne naložbe	2.8	2 331	1 791
Kratkoročno predhodno financiranje	2.9	10 078	9 436
Kratkoročne terjatve	2.10	13 501	8 958
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.11	22 063	23 372
		48 064	43 634
SREDSTVA SKUPAJ		111 338	103 307
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI:
Prejemki zaposlenih	2.12	(37 172)	(37 242)
Dolgoročne rezervacije	2.13	(1 317)	(1 469)
Nekratkoročne finančne obveznosti	2.14	(11 445)	(10 559)
Druge nekratkoročne obveznosti	2.15	(2 104)	(2 178)
		(52 038)	(51 448)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI:
Kratkoročne rezervacije	2.16	(214)	(213)
Kratkoročne finančne obveznosti	2.17	(2 004)	(40)
Obveznosti iz poslovanja	2.18	(84 529)	(93 884)
		(86 747)	(94 137)
OBVEZNOSTI SKUPAJ		(138 785)	(145 585)
ČISTA SREDSTVA		(27 447)	(42 278)
Rezerve	2.19	3 484	3 323
Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic (1)	2.20	(30 931)	(45 601)
ČISTA SREDSTVA		(27 447)	(42 278)
Za podrobnosti o popravkih nekaterih zneskov za leto 2009 glej pojasnila 2.5.2, 2.9.2, 2.10.3 in 3.4.1.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2010	2009 (popravljeno)
PRIHODKI IZ POSLOVANJA
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov	3.1	122 328	110 537
Drugi prihodki iz poslovanja	3.2	8 188	7 532
		130 516	118 069
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Upravni odhodki	3.3	(8 614)	(8 133)
Odhodki iz poslovanja	3.4	(103 764)	(102 504)
		(112 378)	(110 637)
PRESEŽEK IZ POSLOVANJA		18 138	7 432
Prihodki iz finančnih poslov	3.5	1 178	835
Odhodki za finančne posle	3.6	(661)	(594)
Gibanje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih	2.12	(1 003)	(683)
Delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov	3.7	(420)	(103)
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		17 232	6 887
Za podrobnosti o popravkih nekaterih zneskov za leto 2009 glej pojasnila 2.5.2, 2.9.2, 2.10.3 in 3.4.1.

IZKAZ DENARNIH TOKOV

v mio. EUR
	Pojasnilo	2010	2009 (popravljeno)
Poslovni izid za zadevno leto		17 232	6 887
Poslovanje	4.2
Amortizacija neopredmetenih sredstev		28	22
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev		358	448
(Razveljavitev) izgube zaradi oslabitve naložb		0	(17)
(Povečanje)/zmanjšanje posojil		(876)	(7 199)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnega predhodnega financiranja		(2 574)	(12 521)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih terjatev		15	(10)
(Povečanje)/zmanjšanje zalog		(14)	7
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja		(642)	827
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev		(4 543)	2 962
Povečanje/(zmanjšanje) dolgoročnih rezervacij		(152)	128
Povečanje/(zmanjšanje) nekratkoročnih finančnih obveznosti		886	7 210
Povečanje/(zmanjšanje) drugih nekratkoročnih obveznosti		(74)	(48)
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih rezervacij		1	(134)
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih finančnih obveznosti		1 964	(79)
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja		(9 355)	4 207
Proračunski presežek iz prejšnjega leta, obravnavan kot nedenarni prihodki		(2 254)	(1 796)
Drugo gibanje nedenarnih sredstev		(149)	54
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih		(70)	(313)
Naložbenje	4.3
(Povečanje)/zmanjšanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev		(374)	(464)
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnih naložb		(176)	(284)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih naložb		(540)	(239)
ČISTI DENARNI TOK		(1 309)	(352)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		(1 309)	(352)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	2.11	23 372	23 724
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	2.11	22 063	23 372
Za podrobnosti o popravkih nekaterih zneskov za leto 2009 glej pojasnila 2.5.2, 2.9.2, 2.10.3 in 3.4.1.

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

v mio. EUR
	Rezerve (A)		Zneski, ki bodo vpoklicani od držav članic (B)		Čista sredstva = (A)+(B)
	Rezerva za pošteno vrednost	Druge rezerve	Skupni presežek/(primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2008	41	3 074	(63 225)	12 686	(47 424)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		196	(196)		0
Gibanje poštene vrednosti	28				28
Drugo (popravljeno)		(1)	28		27
Dodelitev poslovnega izida za leto 2008		(15)	12 701	(12 686)	0
Proračunski rezultat za leto 2008, knjižen v dobro držav članic			(1 796)		(1 796)
Poslovni izid za zadevno leto (popravljeno)				6 887	6 887
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2009 (popravljeno)	69	3 254	(52 488)	6 887	(42 278)
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad		273	(273)		0
Gibanje poštene vrednosti	(130)				(130)
Drugo		4	(21)		(17)
Dodelitev poslovnega izida za leto 2009 (popravljeno)		14	6 873	(6 887)	0
Proračunski rezultat za leto 2009, knjižen v dobro držav članic			(2 254)		(2 254)
Poslovni izid za zadevno leto				17 232	17 232
STANJE NA DAN 31. DECEMBRA 2010	(61)	3 545	(48 163)	17 232	(27 447)

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

KAZALO

1.	Pomembne računovodske usmeritve

2.	Pojasnila k bilanci stanja

3.	Pojasnila k izkazu poslovnega izida

4.	Pojasnila k izkazu denarnih tokov

5.	Pogojna sredstva in obveznosti ter druga razkritja

6.	Finančni popravki in izterjave

7.	Obvladovanje finančnih tveganj

8.	Razkrivanje povezanih strank

9.	Dogodki po datumu bilance stanja

10.	Subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo

11.	Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo

1.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1   PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Konsolidirani zaključni račun Evropske unije zajema zaključne račune Evropske unije, Evropske skupnosti za atomsko energijo in Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji). Ti zaključni računi se vodijo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje navedene finančne uredbe.

Evropska unija je v skladu s členom 133 finančne uredbe pripravila konsolidirane računovodske izkaze za leto 2010 v skladu s pravili računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS), če teh ni, pa iz mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Ta računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, morajo uporabljati vse institucije in organi EU, ki so vključeni v konsolidacijo, za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da bi se uskladil proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije. Računovodski izkazi se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

1.2   RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri EU kot osebi javnega prava je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in prikazati, kako odgovorno oseba javnega prava ravna s sredstvi, ki so ji zaupana. Ta dokument je bil pripravljen ob zavedanju teh ciljev. Člen 124 finančne uredbe določa računovodska načela, ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov:

—	časovna neomejenost delovanja,

—	previdnost,

—	dosledna uporaba računovodskih metod,

—	primerljivost informacij,

—	pomembnost,

—	brez neto izravnave,

—	prednost dejanskosti pred navideznostjo,

—	računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

Za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli morajo vodstveni kadri pripraviti ocene, ki vplivajo na sporočene zneske nekaterih postavk v konsolidirani bilanci stanja in v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, pa tudi na s tem povezana razkritja pogojnih sredstev in obveznosti.

1.3   KONSOLIDACIJA

Obseg konsolidacije

Konsolidirani računovodski izkazi EU zajemajo vse pomembne nadzorovane subjekte (institucije in agencije), pridružene subjekte in skupna podjetja, kar pomeni 43 nadzorovanih subjektov, 5 skupnih podjetij in 4 pridružene subjekte. Popoln seznam subjektov, vključenih v konsolidacijo, je naveden v pojasnilu 10. V primerjavi z letom 2009 se je obseg konsolidacije razširil za tri nadzorovane subjekte (eno institucijo in dve agenciji), en pridružen subjekt ter eno skupno podjetje. Ta vključitev nima pomembnega vpliva na konsolidirane računovodske izkaze.

Nadzorovani subjekti

Odločitev o vključitvi subjekta v konsolidacijo temelji na konceptu nadzora. Nadzorovani subjekti so vsi subjekti, za katere je Evropska unija neposredno ali posredno pooblaščena, da usmerja njihovo finančno in poslovno politiko, da bi lahko imela koristi od dejavnosti teh subjektov. To pooblastilo mora biti neposredno izvršljivo. Nadzorovani subjekti so v celoti vključeni v konsolidacijo, ki se začne s prvim dnem obstoja nadzora in se konča, ko takega nadzora ni več.

Najpogostejši kazalniki nadzora znotraj Evropske unije so: ustanovitev subjekta na podlagi ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje, financiranje subjekta iz splošnega proračuna, obstoj glasovalnih pravic v upravnih organih, revizija, ki jo opravi Evropsko računsko sodišče, in razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament. Jasno je, da je treba opraviti oceno na ravni subjekta, da se lahko sprejme odločitev, ali eno ali več zgornjih meril zadostuje za sprožitev nadzora.

V skladu s tem pristopom za institucije (razen ECB) in agencije EU (razen agencij iz nekdanjega drugega stebra) velja, da so pod izključnim nadzorom EU in so zato vključene v konsolidacijo. Poleg tega tudi za Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji velja, da je nadzorovani subjekt.

Vsi pomembni medsebojni posli in stanja med nadzorovanimi subjekti EU se izločijo. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Skupna podjetja

Skupno podjetje je pogodbeni dogovor, po katerem Evropska unija in ena ali več strank („podvižnikov“) opravljajo gospodarsko dejavnost pod skupnim nadzorom. Skupni nadzor je pogodbeno dogovorjena delitev neposrednega ali posrednega nadzora nad dejavnostjo, iz katere pritekajo možne storitve.

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih skupno nadzorovanih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida EU, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah EU. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost skupnega podjetja v zaključnem računu EU na datum bilance stanja.

Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in skupno nadzorovanimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni. Računovodske usmeritve skupnih podjetij se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je Evropska unija sprejela za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah.

Pridruženi subjekti

Pridruženi subjekti so subjekti, na katere ima Evropska unija znaten neposreden ali posreden vpliv, vendar jih ne nadzoruje. Obstoj znatnega vpliva se predpostavlja, če ima Evropska komisija v njih neposredno ali posredno 20 % ali več glasovalnih pravic.

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi in se na začetku pripoznajo po nabavni vrednosti. Delež Evropske unije v rezultatih pridruženih subjektov se pripozna v izkazu poslovnega izida EU, njen delež v gibanju rezerv pa v rezervah EU. Začetni stroški in vsa gibanja (dodatni prispevki, delež v rezultatih in gibanju rezerv, oslabitve ter dividende) dajejo knjigovodsko vrednost pridruženega subjekta v zaključnem računu EU na datum bilance stanja. Znesek, dobljen iz razdelitve čistega dobička pridruženega subjekta, zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva. Neiztrženi dobički in izgube iz poslov med Evropsko unijo in pridruženimi subjekti so neznatni ter zato niso izločeni.

Računovodske usmeritve pridruženih subjektov se lahko razlikujejo od računovodskih usmeritev, ki jih je sprejela Evropska unija za podobne posle in dogodke v podobnih okoliščinah. V primerih, ko ima Evropska unija 20-odstotni ali večji delež v skladu investicijskega kapitala, si na sklad ne prizadeva znatno vplivati. Taki skladi se zato obravnavajo kot za prodajo razpoložljivi finančni instrumenti in kapitalska metoda se zanje ne uporablja.

Subjekti, ki niso vključeni v konsolidacijo in katerih sredstva upravlja Komisija

Sredstva sistema zdravstvenega zavarovanja za osebje Evropske unije, Evropskega razvojnega sklada in Jamstvenega sklada za udeležence v njihovem imenu upravlja Komisija, vendar teh subjektov Evropska unija ne nadzoruje in zato niso konsolidirani v zaključnem računu – za več informacij o zadevnih zneskih glej pojasnilo 11.

1.4   PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.4.1    Valuta in osnova za preračunavanje

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so predstavljeni v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta Evropske unije.

Posli in stanja

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Drugačne metode preračunavanja se uporabijo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih po tečaju na dan, ko so bila nabavljena.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra:

Devizni tečaj eura

Valuta	31.12.2010	31.12.2009
BGN	1,9558	1,9558
CZK	25,0610	26,4730
DKK	7,4535	7,4418
EEK	15,6466	15,6466
GBP	0,8607	0,8881
HUF	277,9500	270,4200
LVL	0,7094	0,7093
LTL	3,4528	3,4528
PLN	3,9750	4,1045
RON	4,2620	4,2363
SEK	8,9655	10,2520
CHF	1,2504	1,4836
JPY	108,6500	133,1600
USD	1,3362	1,4406

Spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev, izraženih v tuji valuti in razvrščenih kot razpoložljivih za prodajo, ki izhajajo iz tečajnih razlik, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih in obveznostih, knjiženih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Tečajne razlike pri nedenarnih finančnih sredstvih, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, so vključene v rezervo za pošteno vrednost.

1.4.2    Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, rezervacije, finančno tveganje v zvezi z zalogami in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.5   BILANCA STANJA

1.5.1    Neopredmetena sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Ta sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, ko so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

1.5.2    Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi ali gradnji sredstva.

Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot posebno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v Evropsko unijo in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida v proračunskem obdobju, v katerem so nastali. Ker Evropska unija ne najema posojil za financiranje pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev, v zvezi s temi nakupi ni nobenih stroškov izposojanja.

Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker ta sredstva še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Amortizacijske stopnje

Vrsta sredstva	Enakomerna časovna amortizacijska stopnja
Zgradbe	4 %
Naprave, stroji in oprema	10 % do 25 %
Pohištvo	10 % do 25 %
Vgrajena oprema	10 % do 33 %
Vozila	25 %
Računalniška strojna oprema	25 %
Druga opredmetena osnovna sredstva	10 % do 33 %

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo prihodkov, zmanjšanih za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu poslovnega izida.

Najemi

Kadar nosi večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, Evropska unija, se najemi opredmetenih osnovnih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Vsaka najemnina se dodeli med obveznosti in finančne stroške, tako da se doseže stalna obrestna mera za neporavnani del financiranja. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene v druge obveznosti (nekratkoročne in kratkoročne). Obresti finančnih stroškov se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida med trajanjem najema, tako da se doseže stalna obrestna mera za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi dobo koristnosti sredstva ali skozi dobo trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, najemodajalec, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Najemnine, plačane za poslovne najeme, se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida po metodi enakomernega časovnega amortiziranja med trajanjem najema.

1.5.3    Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

1.5.4    Naložbe

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih

Deleži v pridruženih subjektih in skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. Stroški kapitala se v primeru znamenj oslabitve prilagodijo tako, da se upošteva delež povečanj ali zmanjšanj čistih sredstev pridruženih subjektov in skupnih podjetij, ki jih je mogoče po začetnem pripoznanju pripisati Evropski uniji, ter po potrebi odpišejo do višine nižje nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost se določi, kakor je opisano v pojasnilu 1.5.3. Če razlog za oslabitev pozneje preneha obstajati, se izguba zaradi oslabitve razveljavi na knjigovodsko vrednost, ki bi bila določena, če ne bi bila priznana izguba zaradi oslabitve.

Naložbe v sklade tveganega kapitala

Razvrstitev in merjenje

Naložbe v sklade tveganega kapitala so razvrščene kot za prodajo razpoložljiva sredstva (glej pojasnilo 1.5.5) in so v skladu s tem izkazane po pošteni vrednosti, dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tečajnimi razlikami), pa se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost.

Upoštevanje poštene vrednosti

Ker naložbe v sklade tveganega kapitala nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo od postavke do postavke po nabavni vrednosti ali pripisani čisti vrednosti sredstva, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Neiztrženi dobički, ki izhajajo iz merjenja poštene vrednosti, se pripoznajo skozi rezerve, neiztržene izgube pa se ocenijo glede oslabitve sredstev, da se ugotovi, ali se pripoznajo kot izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida ali kot spremembe rezerve za pošteno vrednost.

1.5.5    Finančna sredstva

Razvrstitev

Evropska unija svoja finančna sredstva razvršča v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo; ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(i)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določi Evropska unija. V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo prodana v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(ii)   Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko EU zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v nekratkoročna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii)   Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih Evropska unija namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu Evropska unija ni imela nobenih naložb iz te kategorije.

(iv)   Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so bodisi kot kratkoročna bodisi kot nekratkoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih EU namerava odtujiti. Naložbe v nekonsolidirane subjekte in druge kapitalske naložbe (npr. posli rizičnega kapitala), ki se ne obračunajo po kapitalski metodi, so prav tako razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja – datum, na katerega se Evropska unija zaveže, da bo kupila ali prodala sredstvo. Posojila se pripoznajo, ko se posojilojemalcu nakažejo denarna sredstva. Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, stroški posla pa se knjižijo v breme izkaza poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla (tj. poštena vrednost prejetega plačila). Kadar pa se odobri dolgoročno brezobrestno posojilo ali posojilo z obrestmi, nižjimi od tržnih, se lahko njegova poštena vrednost oceni kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih prejemkov, diskontirana po prevladujoči tržni obrestni meri za podoben instrument s podobno bonitetno oceno.

Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se izmerijo glede na njihov nominalni znesek, ki se šteje kot poštena vrednost posojila. Razlogi za to:

—

„Tržno okolje“ za posojila, ki jih daje EU, je zelo posebno in se močno razlikuje od kapitalskega trga, na katerem se izdajajo podjetniške ali državne obveznice. Posojilodajalci na teh trgih lahko namreč izbirajo med alternativnimi naložbami in ta možnost se odraža v tržnih cenah. EU pa te možnosti izbire med alternativnimi naložbami nima, saj ne sme vlagati denarja na kapitalskih trgih; finančna sredstva si lahko izposoja samo za dajanje posojil po obrestni meri, ki je enaka tržni (npr. plačilnobilančna posojila) ali nižja od tržne (npr. v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo leta 2011). To pomeni, da za izposojene zneske nima možnosti alternativnega posojila ali naložbe. Tako ni oportunitetnih stroškov in s tem ni podlage za primerjavo s tržnimi obrestnimi merami. Dejansko posojila, ki jih daje EU, predstavljajo trg. V bistvu, ker ni mogoče določiti oportunitetnih stroškov, tržna cena ne odraža ustrezno bistva dajanja posojil EU. Zato ni primerno določati poštene vrednosti posojil EU glede na podjetniške ali državne obveznice.

—

Prav tako ni delujočega trga ali podobnih poslov, ki bi se lahko uporabili za primerjavo, zato je obrestna mera, ki jo Evropska komisija uporablja pri oceni poštene vrednosti posojil, danih v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, plačilnobilančnih posojil in drugih takih posojil, dejansko zaračunana obrestna mera.

—

Poleg tega v primeru plačilnobilančnih posojil, posojil Euratom in posojil v okviru makrofinančne pomoči med danimi in najetimi posojili zaradi njihove narave „vzajemnih poslov“ prihaja do izravnalnih učinkov. Tako so efektivne obresti za dano posojilo enake efektivni obrestni meri za najeta posojila, ki so z njimi povezana. Stroški posla, ki jih ima EU in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali so se prenesle ter je Evropska unija prenesla večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom.

Poznejše merjenje

(i)

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti kategorije „finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid“, so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

(ii)

Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazane po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kadar so posojila odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, se za dana in najeta posojila uporablja ista efektivna obrestna mera, saj imajo ta posojila značilnosti „vzajemnih poslov“ in so razlike med pogoji in zneski dajanja in najemanja posojil neznatne. Stroški posla, ki jih ima EU in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

(iii)

Kar zadeva finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, EU trenutno nima nobenih takih naložb.

(iv)

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so pozneje izkazana po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih sredstev se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost. Kadar so sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo, prodana ali oslabljena, se nabrani popravki poštene vrednosti, ki so bili prej pripoznani v rezervi za pošteno vrednost, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Dividende na za prodajo razpoložljive kapitalske instrumente se pripoznajo, ko se ugotovi pravica EU do prejema plačila.

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi) ne deluje, Evropska unija določi pošteno vrednost z uporabo metod vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih premišljenih poslov, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Kadar poštene vrednosti naložb v kapitalske instrumente, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, ni mogoče zanesljivo izmeriti, se te naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve.

Oslabitev finančnih sredstev

Evropska unija ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Finančno sredstvo oslabi in izgube zaradi oslabitve nastanejo samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva, in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

(a)   Sredstva, izkazana po odplačni vrednosti

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov (razen prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša, znesek izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali finančna naložba v posesti do zapadlosti v plačilo spremenljivo obrestno mero, se kot diskontna stopnja za merjenje morebitne izgube zaradi oslabitve uporabi trenutna efektivna obrestna mera, določena s pogodbo. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zasega premoženja, zmanjšane za stroške pridobitve in prodaje varščine, ne glede na to, ali je zaseg verjeten. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je mogoče to zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

(b)   Sredstva, izkazana po pošteni vrednosti

Kadar so kapitalske naložbe razvrščene kot razpoložljive za prodajo, se pri ugotavljanju oslabitve vrednostnih papirjev upošteva znatno ali stalno (dolgotrajnejše) zmanjšanje poštene vrednosti vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost. Če obstajajo kakršni koli taki dokazi glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se nabrana izguba, izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in trenutno pošteno vrednostjo, zmanjšana za morebitne izgube zaradi oslabitve zadevnega finančnega sredstva, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida, črta iz rezerv in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v zvezi s kapitalskimi instrumenti, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razvrščenega kot razpoložljivega za prodajo, poveča in je mogoče to povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se zgodi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se izguba zaradi oslabitve razveljavi skozi izkaz poslovnega izida.

1.5.6    Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Nabavna vrednost se določi po metodi zaporednih cen (FIFO). Nabavna vrednost dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje zajema stroške surovin in lastne delovne sile ter druge neposredno pripisljive stroške in z njimi povezane splošne proizvodne stroške (na podlagi običajne delovne zmogljivosti). Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena v rednem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in odhodke za prodajo. Kadar se zaloge hranijo za brezplačno distribucijo ali distribucijo po simbolični ceni, se izmerijo po nabavni vrednosti ali dnevni nadomestitveni vrednosti, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Dnevna nadomestitvena vrednost so stroški, ki bi jih imela Evropska unija za pridobitev sredstva na datum poročanja.

1.5.7    Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti Evropski uniji. Znesek predhodnega financiranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov, tako dobljeni znesek pa se pripozna kot odhodek.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od obračunanih obresti in se vključi v bilanco stanja.

1.5.8    Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da Evropska unija ne bo mogla izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Na podlagi preteklih izkušenj se opravi tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Glede obravnave prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta glej pojasnilo 1.5.14 spodaj.

1.5.9    Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic in druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.5.10    Prejemki zaposlenih

Pokojninske obveznosti

Evropska unija upravlja pokojninske načrte z določenimi izplačili. Osebje prispeva iz svojih plač tretjino pričakovanih stroškov pokojnin, vendar se ta obveznost ne financira sproti. Obveznost, ki se pripozna v bilanci stanja za pokojninske načrte z določenimi izplačili, je sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin na datum bilance stanja. Obveznost iz naslova vnaprej določenih pokojnin izračunajo aktuarji po metodi predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Sedanja vrednost obveznosti iz naslova vnaprej določenih pokojnin se določi z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih odtokov po obrestnih merah za državne obveznice, ki so izražene v valuti, v kateri bodo pokojnine izplačane, in katerih roki zapadlosti so podobni rokom zapadlosti z njimi povezane pokojninske obveznosti.

Aktuarski dobički in izgube, ki izhajajo iz izkustvenih prilagoditev in sprememb aktuarskih predpostavk, se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški preteklega službovanja se takoj pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če spremembe pokojninskega načrta niso odvisne od tega, da morajo zaposleni ostati v delovnem razmerju določen čas (čas, potreben za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca). V tem primeru se stroški preteklega službovanja amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju, potrebnem za prehod upravičenosti do pokojnine na upravičenca.

Pozaposlitveni prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja

Evropska unija zagotavlja svojim zaposlenim zdravstveno zavarovanje, in sicer v obliki povračila zdravstvenih stroškov. Za tekoče upravljanje je bil ustanovljen poseben sklad. Do sredstev tega sistema so upravičeni sedanji zaposleni, upokojenci, vdovci in njihovi vzdrževanci. Prejemki, dodeljeni „nedejavnim osebam“ (upokojencem, sirotam itd.) so razvrščeni kot „pozaposlitveni prejemki zaposlenih“. Glede na naravo teh prejemkov je potreben aktuarski izračun. Obveznost v bilanci stanja je določena na podobni osnovi kot za pokojninske obveznosti (glej zgoraj).

1.5.11    Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima Evropska unija sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

1.5.12    Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti (najeta posojila). Najeta posojila sestavljajo posojila, najeta pri kreditnih institucijah, in dolgovi, dokazljivi s potrdili. Na začetku se pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza njihovemu čistemu prihodku (poštena vrednost prejetih plačil), brez nastalih stroškov posla, pozneje pa se izkažejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; morebitne razlike med prihodki brez stroškov posla in odkupno vrednostjo se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med trajanjem najema posojil po metodi efektivnih obresti.

Razvrščene so kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Za posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev, metode efektivnih obresti na podlagi premislekov o pomembnosti ni mogoče uporabljati za dana in najeta posojila. Stroški posla, ki jih ima Evropska unija in ki se potem prenesejo v breme upravičenca do posojila, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Finančne obveznosti, razvrščene po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, vključujejo izvedene finančne instrumente, kadar je njihova poštena vrednost negativna. Računovodsko se obravnavajo na enak način kot finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, glej pojasnilo 1.5.5.

1.5.13    Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti EU iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev EU. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni posredniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih Evropska unija sprejme.

1.5.14    Aktivne in pasivne časovne razmejitve

V skladu z računovodskimi pravili Evropske unije se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, EU pa je že opravila zadevno storitev ali dobavila zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.6   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.6.1    Prihodki

Prihodki iz nemenjalnih poslov

V to postavko spada velika večina prihodkov EU, ki zajemajo predvsem neposredne in posredne davke ter zneske lastnih sredstev. Poleg davkov lahko Evropska unija prejeme tudi plačila od drugih strank, kot so dajatve, globe in donacije.

Sredstva iz naslova BND in sredstva iz naslova DDV

Prihodki se pripoznajo za obdobje, za katero Evropska unija vpokliče sredstva od držav članic in zahteva njihove prispevke. Izmerijo se glede na vpoklicani znesek. Ker sredstva iz naslova DDV in BND temeljijo na ocenah podatkov za zadevno proračunsko leto, se lahko popravijo, kadar se pojavijo spremembe, dokler države članice ne izdajo končnih podatkov. Učinek spremembe ocene se vključi, ko se določa čisti presežek ali primanjkljaj za obdobje, v katerem se je pojavila sprememba.

Tradicionalna lastna sredstva

Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko so od držav članic prejeta ustrezna mesečna poročila o računih A (ki vključujejo izterjane dajatve ter zapadle zneske, ki so zajamčeni in se ne izpodbijajo). Na datum poročanja se prihodki, ki jih države članice zberejo za zadevno obdobje, vendar še niso izplačani Evropski uniji, ocenijo in pripoznajo kot prehodno nezaračunani prihodki. Četrtletna poročila o računih B (ki vključujejo neizterjane in nezajamčene dajatve ter zajamčene zneske, ki jih dolžnik izpodbija), prejeta od držav članic, se pripoznajo kot prihodki, zmanjšani za stroške zbiranja, do katerih so države članice upravičene (25 %). Poleg tega se v izkazu poslovnega izida pripozna zmanjšanje vrednosti za znesek ocenjene vrzeli pri izterjavah.

Globe

Prihodki od glob se pripoznajo, ko je sprejet sklep EU o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Če obstajajo dvomi glede dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, se pripozna zmanjšanje vrednosti upravičenosti. Po izdaji sklepa o naložitvi globe mu dolžniki lahko ugovarjajo v dveh mesecih od datuma obvestila o zadevnem sklepu:

—	če mu ne ugovarjajo, morajo plačati globo v za to določenem roku in EU dokončno pobere zadevni znesek,

—	če mu ugovarjajo, vložijo pritožbo v skladu s pravom EU.

Vendar je treba tudi v primeru pritožbe glavnico globe plačati v predpisanem trimesečnem roku, saj pritožba nima odložilnega učinka (člen 278 Pogodbe EU), ali pa se lahko v nekaterih okoliščinah in na podlagi privolitve računovodje Komisije namesto tega predloži bančno jamstvo za zadevni znesek.

Če se podjetje pritoži zoper sklep in je že začasno plačalo globo, je znesek razkrit kot pogojna obveznost. Ker pa pritožba naslovnika zoper sklep EU nima odložilnega učinka, se prejeta denarna sredstva uporabijo za poravnavo terjatve. Če se namesto plačila prejme jamstvo, se globa še naprej obravnava kot terjatev. Če se zdi verjetno, da Splošno sodišče ne bo odločilo v prid EU, se pripozna rezervacija za kritje tega tveganja. Če je bilo namesto tega dano jamstvo, se neporavnana terjatev ustrezno odpiše. Skupne obresti, ki jih prejme Evropska unija na bančnih računih, na katere se nakazujejo prejeta plačila, se pripoznajo kot prihodki, morebitne pogojne obveznosti pa se ustrezno povečajo.

Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere Evropska unija oceni denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (na primer možnosti predplačila), ne upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vse provizije in točke, plačane ali prejete med pogodbenicama, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla ter vse druge premije ali popuste.

Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev odpiše kot posledica izgube zaradi oslabitve, se prihodki od obresti pripoznajo po obrestni meri, ki se uporablja za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov za namene merjenja izgube zaradi oslabitve.

Prihodki od dividend

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

1.6.2    Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih Evropska unija sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Odhodki za nemenjalne posle so značilni za Evropsko unijo in zajemajo večino njenih odhodkov. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter subvencije, prispevki in donacije po lastnem preudarku.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so povzročili prenos, če obstaja uredba (finančna uredba, kadrovski predpisi ali druge uredbe), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so že dolgovani upravičencem, vendar še niso prijavljeni, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

1.7   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.7.1    Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

1.7.2    Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom Evropske unije; ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

Računovodske usmeritve Evropske komisije so enake računovodskim usmeritvam, ki jih uporablja Evropska unija, in so opisane v pojasnilu 1 h konsolidiranemu zaključnemu računu EU.

2.   POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

2.1   NEOPREDMETENA SREDSTVA

v mio. EUR
	Znesek
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2009	171
Pridobitve	60
Odtujitve	(2)
Druge spremembe	7
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2010	236
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2009	(99)
Stroški amortizacije za zadevno leto	(28)
Odtujitve	1
Druge spremembe	(2)
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2010	(128)
Neto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2010	108
Neto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2009	72

Zgornji zneski se nanašajo predvsem na računalniško programsko opremo.

2.2   OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

v mio. EUR
	Zemljišča in zgradbe	Naprave in oprema	Pohištvo in vozila	Računalniška strojnaoprema	Druga opredmetena osnovna sredstva	Finančni najemi	Sredstva v gradnji	SKUPAJ
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2009	3 972	460	215	475	182	2 655	231	8 190
Pridobitve	47	44	20	42	15	10	114	292
Odtujitve	(37)	(125)	(30)	(81)	(27)	(1)	—	(301)
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	(1)	0	0	1	11	0	(10)	1
Druge spremembe	46	113	21	46	33	(1)	—	258
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2010	4 027	492	226	483	214	2 663	335	8 440
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2009	(1 742)	(355)	(155)	(359)	(108)	(612)		(3 331)
Stroški amortizacije za zadevno leto	(127)	(37)	(21)	(60)	(17)	(96)		(358)
Odpis amortizacije	—	—	—	2	—	—		2
Odtujitve	31	122	27	77	27	0		284
Prerazporeditve med kategorijami sredstev	1	1	0	0	(1)	0		1
Druge spremembe	(31)	(113)	(18)	(38)	(25)	0		(225)
Nabrana amortizacija na dan 31. decembra 2010	(1 868)	(382)	(167)	(378)	(124)	(708)		(3 627)
Čista knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2010	2 159	110	59	105	90	1 955	335	4 813
Čista knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2009	2 230	105	60	116	74	2 043	231	4 859

Stroški, ki jih je treba še plačati v zvezi s finančnimi najemi in podobnimi upravičenostmi, so v bilanci stanja prikazani pri nekratkoročnih in kratkoročnih obveznostih (glej tudi pojasnili 2.15 in 2.18.1). Razčlenitev teh stroškov:

FINANČNI NAJEMI

v mio. EUR
Opis	Kumulativni stroški (A)	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati				Vrednost skupaj	Naknadni odhodki za sredstva	Vrednost sredstva	Amortizacija	Čista knjigovodska vrednost
		< 1 leto	> 1 leto	> 5 let	Obveznost skupaj (B)	A + B	(C)	A + B + C	(E)	= A + B + C + E
Zemljišča in zgradbe	843	56	271	1 389	1 716	2 559	61	2 620	(684)	1 936
Druga opredmetena osnovna sredstva	22	9	11	1	21	43	0	43	(24)	19
Skupaj na dan 31.12.2010	865	65	282	1 390	1 737	2 602	61	2 663	(708)	1 955
Skupaj na dan 31.12.2009	799	59	270	1 466	1 795	2 594	61	2 655	(612)	2 043

2.3   DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
Deleži v skupnih podjetjih	2.3.1	138	196
Deleži v pridruženih subjektih	2.3.2	354	382
Jamstveni sklad	2.3.3	1 346	1 240
Za prodajo razpoložljiva sredstva	2.3.4	717	561
Naložbe skupaj		2 555	2 379

Ta postavka zajema naložbe, katerih namen je podpirati dejavnosti EU. Vključuje tudi čista sredstva Jamstvenega sklada.

2.3.1    Deleži v skupnih podjetjih

v mio. EUR
	Galileo	SESAR	ITER	IMI	GCV	Skupaj
Znesek na dan 31.12.2009	0	80	35	81	0	196
Prispevki	0	41	53	24	64	182
Delež v čistem rezultatu	0	(110)	(76)	(27)	(27)	(240)
Znesek na dan 31.12.2010	0	11	12	78	37	138

Deleži v skupnih podjetjih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v skupnih podjetjih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Nekratkoročna sredstva	176	48
Kratkoročna sredstva	165	192
Nekratkoročne obveznosti	0	0
Kratkoročne obveznosti	(208)	(44)
Prihodki	7	72
Odhodki	(247)	(169)

Skupno podjetje Galileo v likvidaciji

Konec leta 2006 se je za skupno podjetje Galileo začel postopek likvidacije, ki še ni končan. Ker subjekt leta 2010 ni bil dejaven in je bil še vedno v postopku likvidacije, niso nastali nobeni prihodki niti odhodki. Čista sredstva skupnega podjetja Galileo in s tem vrednost naložbe na dan 31. decembra 2010 (in 31. decembra 2009) so znašali 0 EUR, kar je naložba v višini 585 milijonov EUR, zmanjšana za skupni delež izgub v višini 585 milijonov EUR.

Skupno podjetje SESAR

Cilj tega skupnega podjetja je zagotoviti posodobitev evropskega sistema upravljanja zračnega prometa in hitro izvedbo osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi z usklajevanjem in združevanjem vseh ustreznih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj v EU. Na dan 31. decembra 2010 je lastniški delež Komisije v skupnem podjetju SESAR znašal 78,8 % oziroma 11 milijonov EUR. Skupni (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za skupno podjetje SESAR (za obdobje 2007-2013), znaša 700 milijonov EUR.

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER vključuje Evropsko unijo ter Kitajsko, Indijo, Rusijo, Korejo, Japonsko in ZDA. Organizacija ITER je bila ustanovljena, da upravlja naprave ITER in spodbuja njihovo izkoriščanje, krepi javno razumevanje in sprejemanje fuzijske energije ter izvaja vse druge dejavnosti, ki so potrebne za doseganje njenega namena. Prispevek EU (Euratoma) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER je zagotovljen prek agencije Fuzija za energijo ter vključuje tudi prispevke držav članic in Švice. Skupni prispevek je s pravnega vidika prispevek Euratoma za organizacijo ITER, saj države članice in Švica nimajo lastniških deležev v organizaciji ITER. Ker ima EU v pravnem smislu delež v skupnem podjetju Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER, ga mora Komisija pripoznati v svojem zaključnem računu.

Na dan 31. decembra 2010 je lastniški delež Euratoma v organizaciji ITER znašal 47,2 % oziroma 12 milijonov EUR. Skupni (okvirni) prispevek Euratoma, ki je predviden za organizacijo ITER (za obdobje 2007–2041), znaša 7 649 milijonov EUR.

Skupne tehnološke pobude

Javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih tehnoloških pobud, ki jih izvajajo skupna podjetja v smislu člena 171 Pogodbe, so bila ustanovljena za uresničevanje ciljev lizbonske agende za rast in delovna mesta. V letu 2010 sta začeli delovati dve novi skupni tehnološki pobudi, in sicer skupno podjetje ENIAC in skupno podjetje za GCV. Čeprav je ENIAC s pravnega vidika skupno podjetje, ga je z računovodskega vidika treba obravnavati kot pridružen subjekt (in je zato kot tak vključen v pojasnilo 2.3.2), saj ima Komisija znaten vpliv nanj, ne pa skupnega nadzora nad njim (podobno kot pri skupnih podjetjih ARTEMIS in Čisto nebo).

Skupna tehnološka pobuda za inovativna zdravila v okviru skupnega podjetja IMI

Skupno podjetje IMI podpira predkonkurenčne farmacevtske raziskave in razvoj v državah članicah in pridruženih državah, pri čemer si prizadeva za povečanje naložb v raziskave na biofarmacevtskem področju, ter spodbuja sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri svojih dejavnostih. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 97,4 % oz. 78 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 1 milijardo EUR do 31. decembra 2017.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (GCV)

Cilj skupnega podjetja za GCV je združiti sredstva javnega in zasebnega sektorja za okrepitev raziskovalnih dejavnosti, da bi povečali splošno učinkovitost evropskih raziskovalnih prizadevanj ter pospešili razvoj in uporabo tehnologij gorivnih celic in vodika. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 99,9 % oz. 37 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek EU znaša 470 milijonov EUR do 31. decembra 2017.

2.3.2    Deleži v pridruženih subjektih

v mio. EUR
	EIS	ARTEMIS	Čisto nebo	ENIAC	Skupaj
Znesek na dan 31. decembra 2009	301	7	74	0	382
Prispevki	14	19	101	30	164
Delež čistega presežka/(primanjkljaja)	2	(12)	(161)	(9)	(180)
Drugo gibanje lastniškega kapitala	(12)	0	0	0	(12)
Znesek na dan 31. decembra 2010	305	14	14	21	354

Deleži v pridruženih subjektih se obračunajo po kapitalski metodi. EU je na podlagi njenih deležev v pridruženih subjektih mogoče pripisati naslednje knjigovodske vrednosti:

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Sredstva	447	420
Obveznosti	(93)	(38)
Prihodki	25	17
Presežek/(primanjkljaj)	(180)	(6)

Evropski investicijski sklad (EIS)

Evropski investicijski sklad (EIS) je finančna institucija Evropske unije, specializirana za zagotavljanje rizičnega kapitala in jamstev za MSP. Na dan 31. decembra 2010 je Komisija vpisala skupni znesek v višini 900 milijonov EUR (od vsega 3 000 milijonov EUR) osnovnega kapitala za EIS, kar je 30 % skupnega osnovnega kapitala EIS. Od zgornjega zneska se 2 milijona EUR nanašata na rezultat za leto 2010 (dobiček). Leta 2010 ni bila prejeta nobena dividenda. Komisija je vplačala 20 %, tako da je bilo nevpoklicanega kapitala za 720 milijonov EUR.

v mio. EUR
EIS	Kapital EIS skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Delniški kapital skupaj	3 000	900
Vplačano	(600)	(180)
Nevpoklicano	2 400	720

Skupno podjetje ARTEMIS

Subjekt je bil ustanovljen za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju vgrajenih računalniških sistemov skupaj z zasebnim sektorjem. Lastniški delež EU, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 96,7 % oz. 14 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek Komisije znaša 420 milijonov EUR.

Skupno podjetje Čisto nebo

Namen tega subjekta je pospešiti razvoj, potrjevanje in predstavitev čistih tehnologij zračnega prometa v EU, in zlasti vzpostaviti radikalno inovativen sistem zračnega prometa, katerega cilj je zmanjšati vpliv zračnega prometa na okolje. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 64,7 % oz. 14 milijonov EUR. Največji okvirni prispevek Komisije temu podjetju znaša 800 milijonov EUR.

Skupno podjetje ENIAC

Namen skupnega podjetja ENIAC je opredeliti skupaj dogovorjen raziskovalni program na področju nanoelektronike, da bi se določile raziskovalne prednostne naloge za razvoj in prevzem ključnih pristojnosti na tem področju. Ti cilji bodo doseženi z združevanjem sredstev iz javnega in zasebnega sektorja za podporo raziskovalnim in razvojnim dejavnostim v obliki projektov. Lastniški delež Evropske unije, ki jo zastopa Komisija, je na dan 31. decembra 2010 znašal 97,8 % oz. 21 milijonov EUR. Skupna zaveza EU znaša 450 milijonov EUR.

2.3.3    Jamstveni sklad

Čista sredstva Jamstvenega sklada

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Za prodajo razpoložljiva sredstva	1 154	1 050
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	193	191
Sredstva skupaj	1 347	1 241
Obveznosti skupaj	(1)	(1)
Čista sredstva	1 346	1 240

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije posojila, za katera da EU jamstvo na podlagi sklepa Sveta, zlasti posojila Evropske investicijske banke (EIB) zunaj EU in posojila v okviru makrofinančne pomoči ter posojila Euratom zunaj EU. Gre za dolgoročni instrument, ki zajema vsa neodplačana posojila, za katera jamči EU, in se zato lahko obravnava kot dolgoročna naložba. To je razvidno iz dejstva, da je zapadlost skoraj 85 % sredstev, razpoložljivih za prodajo, med 1 in 10 let. Sklad se financira s plačili iz splošnega proračuna EU, ki so enaka 9 % vrednosti investiranega kapitala poslov, prihodki od obresti na investirana sredstva sklada in izterjanimi zneski v primeru zamude dolžnikov, za katere je sklad že moral aktivirati svoje jamstvo. Presežek ciljnega letnega zneska se vrne kot prihodek v splošni proračun EU.

EU mora vključiti rezervo za jamstva za kritje posojil tretjim državam. Namen te rezerve je kriti potrebe Jamstvenega sklada in po potrebi aktiviranih jamstev, ki presegajo razpoložljivi znesek v skladu, tako da ti zneski lahko bremenijo proračun. Ta rezerva v znesku 1 746 milijonov EUR ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil na dan 31. decembra 2010. Čista sredstva sklada so na dan 31. decembra 2010 znašala 1 346 milijonov EUR. Razlika med čistimi sredstvi in zneskom rezerve ustreza znesku, ki ga je iz proračuna EU treba plačati skladu, tj. 400 milijonov EUR. Spremembe poštene vrednosti pri portfelju za prodajo razpoložljivih dolžniških vrednostnih papirjev so bile leta 2010 pripoznane v lastniškem kapitalu, in sicer se je poštena vrednost zmanjšala za 30 milijonov EUR (leta 2009: povečanje za 16 milijonov EUR).

2.3.4    Za prodajo razpoložljiva sredstva (nekratkoročna)

To vključuje naložbe in udeležbe, ki so bile nabavljene, da bi upravičencem pomagali razviti njihove poslovne dejavnosti.

Nekratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Evropska banka za obnovo in razvoj	188	157
Posli rizičnega kapitala	137	132
Sklad za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo	199	154
Evropski sklad za jugovzhodno Evropo	102	96
Sklad za zeleno rast	20	20
Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije	56	—
Mikrofinančni instrument Progress	14	—
Druge naložbe	1	2
Skupaj	717	561

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)

Maja 2010 je svet guvernerjev odobril takojšnje povečanje števila odobrenih vplačanih delnic za 1 milijardo EUR. Izdane vplačane delnice so bile plačane s prerazporeditvijo čistih prihodkov, ki so bili prej razporejeni v rezervo kot presežek za druge namene, in sicer za plačilo takih vplačanih delnic. Ker EBRD ne kotira na nobeni borzi in glede na pogodbene omejitve, vključene v statut EBRD, ki se med drugim nanašajo na prodajo deležev, omejeno na nabavno vrednost in dovoljeno samo obstoječim delničarjem, se delež Komisije vrednoti po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne odpis zaradi oslabitve.

Komisija je vpisala 3 % skupnega kapitala EBRD v višini 21 milijard EUR. Na datum bilance stanja je vpoklicani kapital znašal 187 milijonov EUR in je bil v celoti plačan. Neporavnana plačila nevpoklicanega kapitala znašajo 443 milijonov EUR.

v mio. EUR
EBRD	Kapital EBRD skupaj	Kapital, ki ga je vpisala Komisija
Delniški kapital skupaj	20 793	630
Vplačano	(6 197)	(187)
Nevpoklicano	14 596	443

V okviru poslov rizičnega kapitala so finančnim posrednikom odobreni zneski za financiranje kapitalskih naložb. Upravlja jih Evropska investicijska banka, financirajo pa se v okviru evropske sosedske politike.

Iz Sklada za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo se črpajo sredstva za program za rast in zaposlovanje, večletni program ter program za konkurenčnost in inovativnost, ki so pod skrbništvom EIS ter podpirajo ustanavljanje in financiranje zagona MSP z vlaganjem v primerne specializirane sklade tveganega kapitala.

Evropski sklad za jugovzhodno Evropo, ki je investicijska družba s spremenljivim delniškim kapitalom (SICAV), je prav tako vključen v to postavko. Splošni cilj sklada je spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v jugovzhodni Evropi s trajnostnim zagotavljanjem dodatnega razvojnega financiranja prek lokalnih finančnih posrednikov.

Splošni cilj sklada za zeleno rast (nekdanjega sklada za povečanje energetske učinkovitosti v jugovzhodni Evropi) je povečati energetsko učinkovitost in spodbujati uporabo obnovljivih virov energije v jugovzhodni Evropi z zagotavljanjem namenskega financiranja podjetjem in gospodinjstvom prek partnerstev s finančnimi institucijami in neposrednim financiranjem.

V Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije so bila na novo vložena sredstva v višini 56 milijonov EUR. Gre za nov inovativen sklad, ki na svetovni ravni zagotavlja rizični kapital z zasebnimi naložbami v projekte za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v državah v razvoju in gospodarstvih v prehodu. Poleg tega je bilo leta 2010 v mikrofinančni instrument Progress za zaposlovanje in socialno vključenost na novo vloženih 14 milijonov EUR.

Ob koncu leta so bile v zvezi s Skladom za zagon pri Evropskem skladu za tehnologijo in programom pomoči za MSP prevzete obveznosti za nadaljnjih 122 milijonov EUR, ki pa jih upravičenci še niso črpali.

2.4   POSOJILA

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
Posojila, odobrena iz proračuna EU in ESPJ	2.4.1	162	169
Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev	2.4.2	11 478	10 595
Skupaj		11 640	10 764

2.4.1    Posojila, odobrena iz proračuna Evropske unije in ESPJ v likvidaciji

v mio. EUR
	Posojila s posebnimi pogoji	Stanovanjska posojila ESPJ	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2009	143	26	169
Nova posojila	2	—	2
Vračila	(16)	(5)	(21)
Spremembe knjigovodske vrednosti	11	1	12
Skupaj na dan 31.12.2010	140	22	162

Posojila s posebnimi pogoji so odobrena po ugodnejših obrestnih merah v okviru sodelovanja z državami nečlanicami. Vsi zneski zapadejo več kot 12 mesecev po koncu leta. Efektivne obrestne mere za ta posojila se gibljejo med 7,73 % in 14,507 %.

2.4.2    Posojila, odobrena iz izposojenih finančnih sredstev

v mio. EUR
	Makrofinančna pomoč	Posojila Euratom	Plačilnobilančna posojila	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2009	587	484	9 303	261	10 635
Nova posojila	—	—	2 850	—	2 850
Vračila	(84)	(17)	—	—	(101)
Tečajne razlike	—	2	—	7	9
Spremembe knjigovodske vrednosti	—	—	93	(4)	89
Skupaj na dan 31.12.2010	503	469	12 246	264	13 482
Rok zapadlosti < 1 leto	—	—	2 004	—	2 004
Rok zapadlosti > 1 leto	503	469	10 242	264	11 478

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Posojila	31.12.2010	31.12.2009
Makrofinančna pomoč	0,99 %–4,54 %	0,9625 %–4,54 %
Euratom	0,96313 %–5,76 %	1,071 %–5,76 %
Plačilnobilančna posojila	2,375 %–3,625 %	3,125 %–3,625 %
ESPJ v likvidaciji	0,556 %–5,8103 %	0,346 %–5,8103 %

Posojila v okviru makrofinančne pomoči

Makrofinančna pomoč je na politikah temelječ finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno in/ali proračunsko podporo partnerskim tretjim državam, ki so geografsko blizu ozemlju EU. Daje se v obliki srednjeročnih/dolgoročnih posojil ali subvencij ali ustrezne kombinacije obeh in ponavadi dopolnjuje financiranje, zagotovljeno v okviru programa prilagajanja in reform, ki ga podpira MDS. Na dan 31. decembra 2010 je imela Komisija sklenjenih za 300 milijonov EUR sporazumov o posojilih, ki jih druga stranka do konca leta še ni črpala. Komisija za ta posojila ni prejela jamstev tretjih oseb, vendar zanje jamči Jamstveni sklad (glej pojasnilo 2.3.3).

Posojila Euratom

Euratom je pravni subjekt EU, ki ga zastopa Evropska komisija. Državam članicam daje posojila za financiranje nacionalnih investicijskih projektov, povezanih z industrijsko proizvodnjo električne energije v jedrskih elektrarnah ter z industrijskimi objekti in napravami v gorivnem ciklusu. Prav tako daje posojila državam nečlanicam za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti jedrskih elektrarn ter objektov in naprav v jedrskem gorivnem ciklusu, ki obratujejo ali se gradijo. V zvezi s temi posojili je bilo prejetih za 466 milijonov EUR (leta 2009: 481 milijonov EUR) jamstev tretjih oseb.

Plačilnobilančna posojila

Plačilnobilančna posojila so na politikah temelječ finančni instrument, ki je bil ponovno uveden v sedanji gospodarski in finančni krizi za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam članicam EU. Omogoča odobravanje posojil državam članicam, ki imajo težave glede plačilne bilance ali pretoka kapitala, ali pa obstaja nevarnost, da bi v tovrstne težave zašle. Ta instrument se uporablja le za države članice, ki niso sprejele eura. Odobriti je mogoče toliko posojil, da neodplačani znesek znaša največ 50 milijard EUR. Za ta posojila jamči splošni proračun EU.

Med novembrom 2008 in koncem leta 2010 so bila Madžarski, Latviji in Romuniji odobrena posojila v višini 14,6 milijarde EUR, od tega je bilo do konca leta 2010 izplačane 12,05 milijarde EUR. V naslednji razpredelnici so prikazana izplačila in roki zapadlosti za posamezne obroke plačilnobilančnih posojil, ki so že bili izplačani:

v mio. EUR
	Madžarska	Latvija	Romunija	Skupaj
Izplačano leta 2008:
— rok zapadlosti nov. 2011	2 000	—	—	2 000
Izplačano leta 2009:
— rok zapadlosti apr. 2014	—	1 000	—	1 000
— rok zapadlosti nov. 2014	2 000	—	—	2 000
— rok zapadlosti jan. 2015	—	1 200	1 500	2 700
— rok zapadlosti apr. 2016	1 500	—	—	1 500
Izplačano leta 2010:
— rok zapadlosti nov. 2017	—	—	1 150	1 150
— rok zapadlosti maj 2019	—	500	1 000	1 500
— rok zapadlosti okt. 2025	—	200	—	200
Izplačana posojila na dan 31.12.2010	5 500	2 900	3 650	12 050
Odobrena posojila skupaj	6 500	3 100	5 000	14 600
Nečrpani zneski na dan 31.12.2010	poteklo	200	1 350	1 550

Pripomniti je treba, da se je program pomoči v obliki plačilnobilančnih posojil za Madžarsko iztekel novembra 2010.

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo

Ker so bila izplačila v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo opravljena šele po 31. decembru 2010 so podrobnosti o teh posojilih navedene v pojasnilu 9.

Posojila ESPJ v likvidaciji

Ta postavka večinoma zajema posojila, ki jih odobri ESPJ v likvidaciji iz izposojenih finančnih sredstev v skladu s členoma 54 in 56 Pogodbe ESPJ, ter tri dolžniške vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi in jih je izdala Evropska investicijska banka (EIB) kot nadomestilo za dolžnika, ki je zamujal s plačilom. Ti trije dolžniški vrednostni papirji se bodo do svoje končne zapadlosti (leta 2017 in leta 2019) uporabljali za pokritje storitve najemanja posojil, povezanih z danimi posojili. Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti, povečani za v zadevnem letu opravljeno amortizacijo plačanih premij in stroškov posla, nastalih pri začetnem pripoznanju, pri čemer se za izračun uporabi metoda efektivnih obresti.

2.5   DOLGOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009 (popravljeno)
Predhodno financiranje (glej pojasnilo 2.5.1)	40 298	39 750
Vnaprej plačani odhodki (glej pojasnilo 2.5.2)	3 820	1 794
Dolgoročno predhodno financiranje skupaj	44 118	41 544

2.5.1    Predhodno financiranje

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v manj kot dvanajstih mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje in torej kot kratkoročno sredstvo, saldo pa je dolgoročen.

Predhodno financiranje skupaj

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Dolgoročno predhodno financiranje (glej spodaj)	40 298	39 750
Kratkoročno predhodno financiranje (glej pojasnilo 2.9)	9 123	9 077
Predhodno financiranje skupaj	49 421	48 827

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem:

To so jamstva, ki jih Evropska komisija v nekaterih primerih zahteva od upravičencev ob plačilu predujmov (predhodno financiranje). Pri tej vrsti jamstev je treba razkriti dve vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je sprožilni dogodek povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja. Na dan 31. decembra 2010 je „nominalna“ vrednost jamstev, prejetih v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 1 227 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 1 059 milijonov EUR (leta 2009: 936 milijonov EUR oziroma 724 milijonov EUR).

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7OP), se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence – taki zneski predhodnega financiranja, plačani leta 2010, so znašali skupno 3,2 milijarde EUR (leta 2009: 2,7 milijarde EUR). Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje finančnih tveganj, ki jih imajo EU in udeleženci pri izvajanju posrednih ukrepov 7OP, saj njegov kapital in obresti pomenijo jamstvo za dobro izvedbo ukrepov. Vsi udeleženci posrednih ukrepov v obliki subvencije (in torej zavedenih kot predhodno financiranje v poslovnih knjigah Komisije) prispevajo 5 % skupnega prispevka EU h kapitalu Jamstvenega sklada za udeležence v času trajanja ukrepa. Udeleženci so kot taki lastniki Jamstvenega sklada za udeležence, EU (ki jo zastopa Komisija) pa deluje kot njihova pooblaščenka. Ob koncu posrednega ukrepa se udeležencem v celoti povrne njihov prispevek h kapitalu, razen kadar Jamstveni sklad za udeležence ustvari izgubo zaradi upravičencev, ki ne izpolnjujejo obveznosti – v tem primeru se udeležencem povrne najmanj 80 % njihovega prispevka. Jamstveni sklad za udeležence torej jamči za finančne interese Komisije in tudi udeležencev. Na dan 31. decembra 2010 so udeleženci prispevali Jamstvenemu skladu za udeležence vsega skupaj 866 milijonov EUR (leta 2009: 561 milijonov EUR) – glej tudi pojasnilo 11.

Dolgoročno predhodno financiranje

v mio. EUR
Vrsta upravljanja	31.12.2010	31.12.2009
Neposredno centralizirano upravljanje	1 695	1 148
Posredno centralizirano upravljanje	620	486
Decentralizirano upravljanje	441	347
Deljeno upravljanje	37 055	37 199
Skupno upravljanje	487	568
Predhodno financiranje s strani drugih institucij in agencij	0	2
Skupaj	40 298	39 750

Največji del zneskov dolgoročnega predhodnega financiranja je povezanih s strukturnimi ukrepi za programsko obdobje 2007–2013 v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo. Ker je veliko teh projektov dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

2.5.2    Vnaprej plačani odhodki

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009 (popravljeno)
Instrumenti finančnega inženiringa	3 820	1 794
Skupaj	3 820	1 794

V okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 je mogoče državam članicam izplačevati sredstva iz proračuna EU kot prispevek v instrumente finančnega inženiringa (in sicer v obliki posojil, jamstev ali kapitalskih naložb), ki so bili vzpostavljeni in se upravljajo na odgovornost države članice. Vendar zadevni temeljni pravni akti držav članic ne zavezujejo, naj Komisiji redno poročajo o porabi teh sredstev. Ugotovljeno je bilo, da so bila taka plačila do leta 2010 (vključno s tem letom), v računovodskem sistemu Komisije prvotno knjižena kot odhodki, vendar vsa denarna sredstva za instrument niso bila porabljena. Zato jih je v bilanci stanja primerneje razvrstiti kot sredstva (vnaprej plačani odhodki).

Prav tako je bilo ugotovljeno, da glede na predvideni namen teh zneskov njihove porabe ni mogoče določiti preprosto s preverjanjem enega osnovnega vira informacij, kot so bančni izpiski instrumenta, saj na primer zneski, ki se uporabijo kot jamstva, ostanejo blokirani na bančnih računih instrumenta, posojila, ki se povrnejo v instrument, pa so potem na razpolago za nova posojila. Ker državam članicam ni treba posebej poročati o teh sredstvih, poleg tega pa ne bi bilo stroškovno učinkovito, da bi Komisija sama zbirala take informacije, da bi v računovodskih izkazih ustrezno prikazala porabo teh zneskov v programskem obdobju, je bilo treba te zneske oceniti. Najzanesljivejša metoda, ki je na razpolago, in s tem pristop, ki je bil uporabljen, je knjiženje teh odhodkov v breme izkaza poslovnega izida po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v programskem obdobju do 31. decembra 2015 (zadnji dan, ko so taki odhodki dovoljeni).

V ta namen je Komisija na začetku leta 2011 od držav članic zahtevala potrebne informacije, da bi ocenila in potem pripoznala neporabljene zneske v bilanci stanja na dan 31. decembra 2010. Ocenjeni skupni znesek je razdeljen na zneske, ki bodo po pričakovanjih držav članic porabljeni leta 2011 (prikazani v pojasnilu 2.9.2), in zneske, ki bodo porabljeni po letu 2011 in so prikazani v zgornji razpredelnici.

Zgornji postopek pomeni spremembo računovodske usmeritve in zadeva pomembne zneske, zato je bila v skladu z računovodskimi pravili EU in mednarodno sprejeto računovodsko prakso bilanca stanja za leto 2009 v teh računovodskih izkazih popravljena, da se predstavijo primerljivi zneski, ki prikazujejo položaj, kakršen bi bil, če bi bila lani uporabljena enaka računovodska obravnava. Učinek na leto 2008 naj bi po ocenah znašal samo 18 milijonov EUR, zato je bil ta znesek vključen v skupni primanjkljaj za leto 2009, začetno stanje za leto 2009 pa ni bilo popravljeno. Učinek tega popravka na prvotno bilanco stanja za leto 2009 je prikazan v spodnji razpredelnici:

	Prvotna bilanca stanja za leto 2009	Sprememba računovodske usmeritve	Popravljena bilanca stanja za leto 2009
Dolgoročno predhodno financiranje:
Predhodno financiranje	39 750	—	39 750
Vnaprej plačani odhodki	—	1 794	1 794
	39 750	1 794	41 544
Kratkoročno predhodno financiranje:
Predhodno financiranje	9 077	—	9 077
Vnaprej plačani odhodki	—	359	359
	9 077	359	9 436
Kratkoročne terjatve:
Aktivne časovne razmejitve	3 912	295	4 207
Sredstva skupaj	100 859	2 448	103 307
Obveznosti skupaj	(145 585)	—	(145 585)
Čista sredstva	(44 726)	2 448	(42 278)
Skupni rezultat in rezerve
Rezerve	3 323	—	3 323
Skupni primanjkljaj	(52 506)	18	(52 488)
Rezultat za tekoče leto	4 457	2 430	6 887
	(44 726)	2 448	(42 278)

2.6   DOLGOROČNE TERJATVE

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Države članice	14	26
Posojila ESPJ zaposlenim	9	10
Jamstva in vloge	14	17
Drugo	3	2
Skupaj	40	55

Zneski, ki jih je treba izterjati od držav članic, se nanašajo na zneske, ki jih nekdanje države pristopnice dolgujejo ESPJ v likvidaciji. Od skupnih dolgoročnih terjatev se 14 milijonov EUR (leta 2009: 26 milijonov EUR) nanaša na nemenjalne posle.

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.7   ZALOGE

v mio. EUR
Opis	31.12.2010	31.12.2009
Znanstveni materiali	71	62
Drugo	20	15
SKUPAJ	91	77

2.8   KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
ESPJ v likvidaciji	1 283	1 483
Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja	419	244
Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T	111	61
Naložbe sklada BUFI	515	0
Drugo	3	3
Skupaj	2 331	1 791

Kratkoročne finančne naložbe so sestavljene iz za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, kupljenih zaradi njihovega naložbenega donosa ali katerih namen je vzpostaviti posebno strukturo sredstev ali sekundarni vir likvidnosti, in se zato lahko prodajo kot odziv na potrebe po likvidnosti ali spremembe obrestnih mer.

Kar zadeva zneske ESPJ v likvidaciji, so vse za prodajo razpoložljive naložbe dolžniški vrednostni papirji, ki so izraženi v EUR in kotirajo na delujočih trgih. Na dan 31. decembra 2010 je vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (izražena po pošteni vrednosti), ki dokončno zapadejo v letu 2010, znašala 294 milijonov EUR (leta 2009: 242 milijonov EUR).

Ne glede na pridobitve Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in Instrumenta za posojilna jamstva za projekte TEN-T (glej tudi pojasnilo 5.1.2) so se kratkoročne finančne naložbe zelo povečale glede na prejšnje leto zlasti zaradi naložbe zneskov začasno plačanih glob v posebej za ta namen ustanovljen sklad, ki ga upravlja GD za gospodarske in finančne zadeve (sklad BUFI). V prejšnjih letih bi bili ti zneski položeni na posebne bančne račune – glej pojasnilo 2.11, besedilo o denarnih sredstvih z omejitvami.

2.9   KRATKOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009 (popravljeno)
Predhodno financiranje (glej pojasnilo 2.9.1)	9 123	9 077
Vnaprej plačani odhodki (glej pojasnilo 2.9.2)	955	359
Kratkoročno predhodno financiranje skupaj	10 078	9 436

2.9.1    Predhodno financiranje

v mio. EUR
Vrsta upravljanja	31.12.2010	31.12.2009
Neposredno centralizirano upravljanje	3 038	2 924
Posredno centralizirano upravljanje	2 368	1 990
Decentralizirano upravljanje	536	700
Deljeno upravljanje	2 177	2 550
Skupno upravljanje	894	832
Predhodno financiranje s strani drugih institucij in agencij	110	81
Skupaj	9 123	9 077

Razlog za zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru deljenega upravljanja je razpuščanje Solidarnostnega sklada. Čeprav so bili leta 2010 plačani obroki predhodnega financiranja za nove projekte (programi, povezani z obdobjem 2007-2013), so bili razvrščeni v nekratkoročna sredstva, kakor je razloženo v pojasnilu 2.5. Razlog za povečanje kratkoročnega predhodnega financiranja v okviru posrednega in neposrednega centraliziranega upravljanja je razširitev dejavnosti, predvsem na področju raziskav in razvoja.

2.9.2    Vnaprej plačani odhodki

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009 (popravljeno)
Instrumenti finančnega inženiringa	955	359
Skupaj	955	359

Kakor je razloženo v pojasnilu 2.5.2, se ti zneski nanašajo na plačila državam članicam v okviru programov za kohezijo in razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 za vzpostavitev instrumentov finančnega inženiringa ali kot prispevek vanje, ki niso bila porabljena za instrument do konca leta. Zgornji zneski naj bi bili po pričakovanjih porabljeni leta 2011.

2.10   KRATKOROČNE TERJATVE

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009 (popravljeno)
Posojila in vezane vloge	2 170	216
Kratkoročne terjatve	6 786	4 519
Razne terjatve	20	16
Aktivne časovne razmejitve	4 525	4 207
Skupaj	13 501	8 958

Po ocenah zajemajo skupne kratkoročne terjatve 11 009 milijonov EUR (leta 2009: 8 415 milijonov EUR) v zvezi z nemenjalnimi posli.

2.10.1    Posojila in vezane vloge

Ti zneski zadevajo predvsem plačilnobilančna posojila v vrednosti 2 004 milijonov EUR, pri katerih je preostanek obdobja do končne zapadlosti krajši od 12 mesecev po datumu bilance stanja (glej pojasnilo 2.4 zgoraj). V tej postavki so vključene tudi vezane vloge v višini 166 milijonov EUR, povezane predvsem z ESPJ v likvidaciji.

2.10.2    Kratkoročne terjatve

v mio. EUR
Kontna skupina	Na dan 31.12.2010			Na dan 31.12.2009
	Bruto znesek	Odpis	Čista vrednost	Bruto znesek	Odpis	Čista vrednost
Stranke	207	(79)	128	277	(76)	201
Globe	4 584	(406)	4 178	3 370	(133)	3 237
Države članice	4 011	(1 625)	2 386	2 198	(1 191)	1 007
Drugo	96	(2)	94	76	(2)	74
Skupaj	8 898	(2 112)	6 786	5 921	(1 402)	4 519

Stranke

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi na dan 31. decembra 2010 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja.

Globe

Ta postavka zajema zneske za izterjavo v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija. Povečanje odpisa glede na lansko leto gre pripisati predvsem temu, da so se leta 2011 zmanjšale globe, sprejete pred 31. decembrom 2010. Poleg tega se je pri odpisu upoštevalo, da nekaterih novih naloženih glob glede na gospodarsko in finančno krizo ni bilo mogoče pokriti z začasnimi plačili ali bančnimi jamstvi. V zvezi s temi terjatvami so bila za globe, ki 31. decembra 2010 niso bile poravnane, prejeta jamstva v skupni vrednosti 2 585 milijonov EUR (leta 2009: 2 952 milijonov EUR). Treba je omeniti, da je 1 771 milijonov EUR zgornjih zneskov zapadlo v plačilo po 31. decembru 2010.

Terjatve do držav članic

Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja

Ta postavka zajema predvsem terjatve do upravičencev do pomoči iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) na dan 31. decembra 2010, kakor so jih prijavile in potrdile države članice 15. oktobra 2010, zmanjšane za 20 % tega zneska, ki jih države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov. Terjatve, nastale po tej prijavi do 31. decembra 2010, se ocenijo. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. Opozoriti je treba tudi, da je bila metoda odpisa leta 2010 prilagojena, kar je vplivalo na prihodke in odhodke tako, da je učinek na čisti znesek nevtralen – glej pojasnilo 3.2.3. Po novi metodi se terjatve knjižijo po nominalni vrednosti z zmanjšanjem vrednosti, ki temelji na statistični analizi (stopnja izterjave).

Terjatve v zvezi z lastnimi sredstvi

Treba je upoštevati, da lahko države članice zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani brez tega odbitka. Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil od terjatev do držav članic odštet odpis v višini 811 milijonov EUR. Vendar to ne pomeni, da se Komisija odpoveduje izterjavi zneskov, ki jih zajema ta popravek vrednosti.

Druge terjatve do držav članic

Druge terjatve do držav članic vključujejo 30 milijonov EUR stroškov za izterjavo in predujme EKJS v višini 199 milijonov EUR (leta 2009: 72 milijonov EUR stroškov za izterjavo in predujmi EKJS v višini 8 milijonov EUR).

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja
EKJS	1 130	627
ZIRP	19	—
SAPARD	146	—
Odpis	(814)	(350)
Skupaj	481	277
Plačani DDV, izterljiv od držav članic	46	38
Lastna sredstva
Določena na računu A	81	89
Določena na posebnem računu	1 285	1 260
Odpis	(811)	(841)
Drugo	391	25
Skupaj	946	533
Druge terjatve do držav članic	913	159
Skupaj	2 386	1 007

2.10.3    Aktivne časovne razmejitve

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009 (popravljeno)
Prehodno nezaračunani prihodki	3 445	3 655
Odloženi stroški	1 061	525
Drugo	19	27
Skupaj	4 525	4 207

Glavni znesek, vknjižen v to postavko, so prehodno nezaračunani prihodki:

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Lastna sredstva	2 657	2 209
Namenski prejemki za kmetijstvo za november in december	72	940
EKJS: neizvršeni sklepi o popravkih zaradi skladnosti	520	0
Kohezijski sklad, sklad za regionalni razvoj in sklad za razvoj podeželja: finančni popravki	43	404
Drugi prehodno nezaračunani prihodki	153	102
Prehodno nezaračunani prihodki skupaj	3 445	3 655

Drugi prehodno nezaračunani prihodki so večinoma prihodki od zamudnih obresti, obračunane bančne obresti in obračunane obresti na zneske predhodnega financiranja.

Najpomembnejši zneski, vključeni kot odloženi stroški, se nanašajo na sredstva, ki so jih države članice prenesle na instrumente finančnega inženiringa in do konca leta še niso bila prijavljena Komisiji oz. jih Komisija še ni povrnila. Na dan 31. decembra 2010 so znašali 858 milijonov EUR (leta 2009: 295 milijonov EUR). Omeniti je treba, da je bil znesek za leto 2009 popravljen – za več podrobnosti glej pojasnilo 2.5.2. Med odložene stroške je skupaj vključenih tudi 182 milijonov EUR, od katerih so glavni zneski 50 milijonov EUR za predčasna plačila na podlagi dvostranskih sporazumov o ribolovu s tretjimi državami, 41 milijonov EUR za evropske šole in 44 milijonov EUR za plačilo najema prostorov.

2.11   DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Denarna sredstva brez omejitev:
Računi pri zakladnicah in centralnih bankah	10 123	10 958
Tekoči računi	1 150	1 967
Računi izločenih sredstev	39	42
Prerazporeditve (denarna sredstva na poti)	1	9
Kratkoročne vloge in drugi ustrezniki denarnih sredstev	1 670	1 486
Skupaj	12 983	14 462
Denarna sredstva z omejitvami	9 080	8 910
Skupaj	22 063	23 372

2.11.1    Denarna sredstva brez omejitev

Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih ima EU na svojih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev, v obliki kratkoročnih bančnih vlog in v manjših zneskih gotovine.

Zneski, prikazani kot kratkoročne vloge, se nanašajo predvsem na denarna sredstva, ki jih v imenu EU upravljajo upravitelji za namene izvajanja posebnih programov, ki se financirajo iz proračuna EU. Ob koncu leta so bile prevzete obveznosti za 131 milijonov EUR, ki pa jih upravičenci še niso črpali.

2.11.2    Denarna sredstva z omejitvami

Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe so knjižene na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost.

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.12   PREJEMKI ZAPOSLENIH

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Pokojnine – osebje	32 801	33 316
Pokojnine – drugi	840	663
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja	3 531	3 263
Skupaj	37 172	37 242

2.12.1    Pokojnine – osebje

V skladu s členom 83 kadrovskih predpisov izplačila dajatev po pokojninskem sistemu zaposlenih (PSEO – pokojninski sistem za evropske uradnike) bremenijo proračun EU. Sistem se ne financira, vendar države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh dajatev v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki k dolgoročnemu financiranju tega sistema prispevajo eno tretjino s plačevanjem obveznega prispevka.

Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila zaposlenih in upokojenih uslužbencev na dan 31. decembra 2010 in na ta dan veljavnih pravil iz kadrovskih predpisov. Ta ocena je bila opravljena v skladu z metodologijo MRSJS 25 (in torej računovodskim pravilom EU št. 12). Metoda, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske predpostavke, na razpolago na dan ocenjevanja in uporabljene pri ocenjevanju:

Aktuarske predpostavke	31.12.2010	31.12.2009
Nominalna diskontna stopnja	4,6 %	4,5 %
Pričakovana stopnja inflacije	2,1 %	2,5 %
Realna diskontna stopnja	2,4 %	2,0 %
Verjetnost poroke: moški/ženske	84 %/38 %	84 %/38 %
Splošna rast plač / revalorizacija pokojnin	0 %	0 %
Tablice umrljivosti za mednarodne javne uslužbence iz leta 2008	da	da

Obveznosti zajemajo zgoraj opredeljene pravice za naslednje osebe:

1.	aktivno zaposlene na dan 31. decembra 2010 pri vseh institucijah in agencijah, vključenih v sistem;

2.	zaposlene v „odloženem“ položaju, tj. tiste, ki so začasno ali dokončno zapustili institucije, ampak so svoje pokojninske pravice pustili v pokojninskem sistemu (in so za institucije delali najmanj 10 let);

3.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do starostne pokojnine;

4.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidske pokojnine;

5.	nekdanje uradnike in druge uslužbence, upravičene do invalidnine;

6.	prejemnike družinske pokojnine (vdove ali vdovce, sirote, vzdrževane družinske člane).

Glavni poudarki (za glavna gibanja glej tudi razpredelnico spodaj):

—

Bruto aktuarska obveznost je bila na dan 31. decembra 2010 ocenjena na 36 639 milijonov EUR (leta 2009: 37 215 milijonov EUR). Temu je dodan učinek korekcijskega koeficienta v višini 1 063 milijonov EUR (leta 2009: 1 079 milijonov EUR). Davki, ki jih morajo plačati upravičenci, se odštejejo od skupne bruto obveznosti, rezultat te operacije pa je neto obveznost, ki se vključi v bilanco stanja (ker se davek odšteje ob izplačilu pokojnin in se knjiži v dobro prihodkov EU v letu plačila). Ta neto obveznost (bruto obveznost, zmanjšana za davke) na dan 31. decembra 2010 je bila tako ocenjena na 32 801 milijonov EUR.

—	Število članov pokojninskega sistema zaposlenih se je povečalo za 1 578 oseb.

2.12.2    Pokojnine – drugi

Ta postavka zadeva obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča EU (in Splošnega sodišča) ter Računskega sodišča, generalnih sekretarjev Sveta, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Sodišča za uslužbence Evropske unije. V to postavko je vključena tudi obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti poslancev Evropskega parlamenta.

2.12.3    Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja

Izračunana je bila tudi ocena obveznosti, ki jo ima EU zaradi prispevka v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja v zvezi s svojim upokojenim osebjem. Ta bruto obveznost je bila ocenjena na 3 791 milijonov EUR, od bruto obveznosti pa so bila odšteta sredstva pokojninskega načrta v višini 260 milijonov EUR, da bi se dobil neto znesek. V izračunu uporabljeni diskontna stopnja in splošna rast plač sta enaki diskontni stopnji in splošni rasti plač, ki sta bili uporabljeni pri vrednotenju pokojnin osebja.

Gibanje bruto obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih

v mio. EUR
	Pokojnine osebja	Zdravstveno zavarovanje
Bruto obveznost na dan 31. decembra 2009	37 215	3 535
Stroški službovanja / običajni stroški	1 331	188
Stroški obresti	1 709	169
Izplačane dajatve	(1 131)	(95)
Aktuarski dobički	(2 566)	(6)
Spremembe zaradi novo zaposlenih	81	—
Bruto obveznost na dan 31. decembra 2010	36 639	3 791

2.13   DOLGOROČNE REZERVACIJE

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2009	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditev v kratkoročne rezervacije	Sprememba ocene	Znesek na dan 31.12.2010
Sodni postopki	413	30	(136)	(1)	0	0	306
Razgradnja jedrskih objektov	908	0	0	(3)	(21)	21	905
Finančne rezervacije	76	38	0	0	(30)	2	86
Druge rezervacije	72	18	(9)	(55)	(6)	0	20
Skupaj	1 469	86	(145)	(59)	(57)	23	1 317

Sodni postopki

Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati po letu 2011 v zvezi z več tekočimi sodnimi postopki. Največji del zneska, 300 milijonov EUR, se nanaša na sodne zadeve, v katerih na dan 31. decembra 2010 sodba še ni bila izrečena, v zvezi s finančnimi popravki za EKJS in na druge sodne zadeve v zvezi s kmetijskimi odhodki.

Razgradnja jedrskih objektov

Leta 2008 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov posodobil svojo študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki iz leta 2003. Njihova spremenjena ocena znaša 1 222 milijonov EUR (prej 1 145 milijonov EUR) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v računovodske izkaze. V skladu z računovodskimi pravili EU se ta ocena indeksira za inflacijo in potem diskontira na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske brezkuponske obveznice). Na dan 31. decembra 2010 so take rezervacije znašale 926 milijonov EUR, razdeljenih na zneske, ki se bodo po pričakovanjih plačali v letu 2011 (21 milijonov EUR) in pozneje (905 milijonov EUR). Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 20 let) je treba poudariti, da je ta ocena nekoliko negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.

Finančne rezervacije

Ta postavka se nanaša na rezervacije, ki pomenijo ocenjene izgube, ki bodo nastale zaradi jamstev, danih v okviru Jamstvenega sklada za MSP iz leta 1998, Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2001 in Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2007 v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost, v zvezi s katerimi je Evropski investicijski sklad (EIS) pooblaščen za izdajanje jamstev na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost Komisije. Vendar je finančno tveganje, povezano z uveljavljanimi in neuveljavljenimi jamstvi, omejeno. Dolgoročne finančne rezervacije se diskontirajo na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje zamenjave eurske brezkuponske obveznice).

Druge rezervacije

Glavni znesek teh rezervacij se nanaša na ocene prispevkov EU za različne države članice iz Veterinarskega sklada za nujne primere za izbruhe nekaterih živalskih bolezni v skupni vrednosti 12 milijonov EUR (leta 2009: 60 milijon EUR), razdeljenih na zneska, ki se bosta po pričakovanjih poravnala leta 2011 (10 milijonov EUR) in pozneje (2 milijona EUR).

2.14   NEKRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	Makrofinančna pomoč	Posojila Euratom	Plačilnobilančna posojila	ESPJ v likvidaciji	Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2009	587	484	9 303	225	10 599
Novo najemanje posojil	—	—	2 850	—	2 850
Vračila	(84)	(17)	—	—	(101)
Tečajne razlike	—	2	—	6	8
Spremembe knjigovodske vrednosti	—	—	93	—	93
Skupaj na dan 31.12.2010	503	469	12 246	231	13 449
Rok zapadlosti < 1 leto	—	—	2 004	—	2 004
Rok zapadlosti > 1 leto	503	469	10 242	231	11 445

Ta postavka vključuje zneske posojil, ki jih dolguje Evropska unija in zapadejo pozneje kot v enem letu. Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki znašajo 13 211 milijonov EUR (leta 2009: 10 324 milijonov EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti.

Efektivne obrestne mere (izražene kot razpon obrestnih mer):

Najeta posojila	31.12.2010	31.12.2009
Makrofinančna pomoč	0,99 %–4,54 %	0,9625 %–4,54 %
Euratom	0,987 %–5,6775 %	0,9031 %–5,6775 %
Plačilnobilančna posojila	2,375 %–3,625 %	3,125 %–3,625 %
ESPJ v likvidaciji	0,556 %–9,2714 %	0,346 %–9,2714 %

2.15   DRUGE NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Dolgovi iz finančnih najemov	1 672	1 736
Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih	382	395
Drugo	50	47
Skupaj	2 104	2 178

Ta postavka zajema predvsem obveznosti iz najemov, ki zapadejo pozneje kot v enem letu (glej pojasnilo 2.2 zgoraj). Vključeni so tudi zneski v zvezi z nekaterimi zgradbami, ki jih je kupila Komisija in katerih nakupna cena bo plačana v obrokih – to niso najemne pogodbe, saj je lastninska pravica takoj prešla na Komisijo.

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.16   KRATKOROČNE REZERVACIJE

v mio. EUR
	Znesek na dan 31.12.2009	Dodatne rezervacije	Razveljavljeni neporabljeni zneski	Porabljeni zneski	Prerazporeditev iz dolgoročnih rezervacij	Sprememba ocene	Znesek na dan 31.12.2010
Sodni postopki	30	7	(7)	(1)	0	0	29
Razgradnja jedrskih objektov	22	0	0	(22)	21	0	21
Finančne rezervacije	128	21	(3)	(38)	30	2	140
Druge rezervacije	33	10	(5)	(20)	6	0	24
Skupaj	213	38	(15)	(81)	57	2	214

Ta postavka zajema del rezervacij, ki zapade v plačilo prej kot v enem letu.

2.17   KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI

Ta postavka vključuje najeta plačilnobilančna posojila v višini 2 004 milijonov EUR (glej pojasnilo 2.14), ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja (leta 2009: 40 milijonov EUR v zvezi z makrofinančno pomočjo).

2.18   OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo	78	71
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	17 615	15 260
Razne obveznosti iz poslovanja	97	133
Pasivne časovne razmejitve	66 739	78 420
Skupaj	84 529	93 884

2.18.1    Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Obveznosti iz finančnih najemov	65	59
Drugo	13	12
Skupaj	78	71

2.18.2    Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

v mio. EUR
Vrsta	31.12.2010	31.12.2009
Države članice	17 035	14 903
Dobavitelji in drugo	1 292	944
Ocenjeni neupravičeni zneski	(712)	(587)
Skupaj	17 615	15 260

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih EU prejme v okviru dejavnosti subvencioniranja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta. Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako izkazani kot vnaprej vračunani stroški (glej pojasnilo 2.18.3 spodaj), medtem ko so neupravičeni deli še odprti na računih za „ocenjene neupravičene zneske“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se neto znesek prikaže med kratkoročnimi obveznostmi.

Države članice

Osnovni zneski v tej postavki se nanašajo na 16 924 milijonov EUR za neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov (leta 2009: 11 160 milijonov EUR).

Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključeni zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti subvencioniranja in javnega naročanja, pa tudi obveznosti iz poslovanja do javnih organov in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo (npr. ERS).

Ocenjeni neupravičeni zneski

Obveznosti iz poslovanja so se zmanjšale za 712 milijonov EUR, in sicer gre za del prejetih, a še nepreverjenih zahtevkov za povračila, ki je bil ocenjen kot neupravičen. Največji zneski zadevajo strukturne ukrepe generalnih direktoratov.

2.18.3    Pasivne časovne razmejitve

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Vnaprej vračunani stroški	66 326	76 435
Odloženi prihodki	407	1 976
Drugo	6	9
Skupaj	66 739	78 420

Razdelitev vnaprej vračunanih stroškov:

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Vnaprej vračunani stroški EKJS:
Odhodki 16.10.2010-31.12.2010	33 015	32 087
Neposredna pomoč	10 703	12 195
Prestrukturiranje sektorja sladkorja	400	735
Drugo	(303)	(55)
EKJS skupaj:	43 815	44 962
Vnaprej vračunani stroški strukturnih ukrepov:
EKSRP in EKUJS-U	10 792	9 076
ESR	116	347
ESRR in inovativni ukrepi	3 337	11 777
Kohezijski sklad	1 557	980
ISPA	74	3
ESS	2 182	5 411
Strukturni ukrepi skupaj:	18 058	27 594
Drugi vnaprej vračunani stroški:
Raziskave in razvoj	1 267	1 687
Drugo	3 186	2 192
Drugo skupaj:	4 453	3 879
Vnaprej vračunani stroški skupaj	66 326	76 435

Za strukturne ukrepe se odhodki na splošno zmanjšujejo, ker so programi za obdobje 2000–2006 zdaj v zaključni fazi.

Razlog za visok znesek odloženih prihodkov na dan 31. decembra 2009 je ta, da sta dve državi članici predčasno plačali prispevke iz lastnih sredstev za leto 2010.

ČISTA SREDSTVA IN REZERVE

2.19   REZERVE

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Rezerva za pošteno vrednost	(61)	69
Druge rezerve:
Jamstveni sklad	1 746	1 472
Revalorizacijska rezerva	57	57
Najemanje in dajanje posojil	1 525	1 511
Drugo	217	214
Skupaj	3 545	3 254
Skupaj	3 484	3 323

2.19.1    Rezerva za pošteno vrednost

V skladu z računovodskimi pravili se popravek za pošteno vrednost za prodajo razpoložljivih sredstev obračuna skozi rezervo za pošteno vrednost. Leta 2010 so bili iz rezerve za pošteno vrednost vzeti zneski v skupni vrednosti 48 milijonov EUR in pripoznani v izkazu poslovnega izida v zvezi z za prodajo razpoložljivimi sredstvi.

2.19.2    Druge rezerve

Jamstveni sklad

Glede delovanja Jamstvenega sklada glej tudi pojasnilo 2.3.3. Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil, za katera jamči sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva.

Revalorizacijska rezerva

Revalorizacijska rezerva obsega revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev. Saldo ob koncu leta v višini 57 milijonov EUR izhaja iz revalorizacije zemljišča in zgradb Komisije, ki je bila narejena že pred prehodom na nova računovodska pravila.

Rezerva za najemanje in dajanje posojil

Ta znesek je povezan z rezervo ESPJ v likvidaciji za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ.

2.20   ZNESKI, KI BODO VPOKLICANI OD DRŽAV ČLANIC

v mio. EUR
	Znesek
Znesek za vpoklic od držav članic na dan 31. decembra 2009 (popravljeno)	45 601
Vračilo proračunskega presežka iz leta 2009 državam članicam	2 254
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad	273
Drugo gibanje rezerv	21
ESPJ v likvidaciji: prenos rezultata iz leta 2009 v rezerve	14
Poslovni izid (presežek) za zadevno leto	(17 232)
Znesek za vpoklic od držav članic na dan 31. decembra 2010 skupaj	30 931
Razdeljen na:
prejemke zaposlenih	37 172
druge zneske	(6 241)

Ta znesek, ki ni razvrščen kot terjatev do držav članic, ustreza vsoti skupnega primanjkljaja iz prejšnjih let (48 163 milijonov EUR) in poslovnega presežka za leto 2010 (17 232 milijonov EUR). Postavka „znesek za vpoklic od držav članic“ naj bi namreč prikazala dejstvo, da proračun, sprejet na podlagi vsakoletnega proračunskega postopka, zagotavlja financiranje za večletne ukrepe. Rezerve (3 484 milijonov EUR), ki jih je treba uporabljati v skladu z njihovimi lastnimi posebnimi predpisi in pravili, pri tem namenoma niso upoštevane.

V bistvu pomeni ta znesek del stroškov, ki jih je imela EU do 31. decembra 2010 in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS. Znesek plačil, dolgovanih državam članicam za obdobje od 16. oktobra do 31. decembra 2010, je znašal 33 milijard EUR. Države članice večino zneskov za vpoklic dejansko plačajo prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta v okviru proračuna za prihodnje leto.

V glavnem se daljše obdobje plačujejo le prejemki zaposlenih, ki jih je Komisija dolžna plačati za svoje osebje, ob čemer je treba pojasniti, da za financiranje pokojnin iz letnih proračunov jamčijo države članice. V spodnji razpredelnici je v informativne namene prikazana ocena razdelitve prihodnjih prejemkov zaposlenih:

v mio. EUR
	Znesek
Kratkoročno: zneski, ki jih bo treba plačati leta 2011	1 278
Dolgoročno: zneski, ki jih bo treba plačati po letu 2011	35 894
Obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih na dan 31.12.2010 skupaj	37 172

Zneski za vpoklic od držav članic so se glede na prejšnje leto zmanjšali za 14,7 milijarde EUR. Glavni razlogi za to so: (1) zmanjšanje obveznosti iz poslovanja za 9,4 milijarde EUR (glej pojasnilo 2.18), (2) povečanje kratkoročnih finančnih obveznosti za 2 milijardi EUR (glej pojasnilo 2.17), (3) povečanje dolgoročnega predhodnega financiranja za 2,6 milijarde EUR in (4) povečanje kratkoročnih terjatev za 4,6 milijarde EUR (glej pojasnilo 2.10).

Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na proračunsko realizacijo– proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki in vsak presežek prihodkov se vrne državam članicam.

3.   POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1   PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV IN PRISPEVKOV

v mio. EUR
	Pojasnilo	2010	2009
Prihodki iz lastnih sredstev:	3.1.1
Sredstva iz naslova BND		91 178	81 978
Sredstva iz naslova DDV		12 517	12 795
Tradicionalna lastna sredstva:
Carine		16 065	14 002
Prelevmani na sladkor		150	130
Tradicionalna lastna sredstva skupaj		16 215	14 132
Proračunski popravki	3.1.2	2 135	1 399
Prispevki tretjih držav (vključno z državami Efte)		283	233
Skupaj		122 328	110 537

Prihodki iz lastnih sredstev so poglavitni element prihodkov Evropske unije iz poslovanja. Večina odhodkov se tako financira iz lastnih sredstev, saj drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja.

3.1.1    Prihodki iz lastnih sredstev

Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev sta tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo) in bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND, ki se uporablja za Nizozemsko in Švedsko. Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Od zgoraj navedenih zneskov je bil odbitek že odštet.

V primerjavi z letom 2009 so se prihodki iz naslova BND povečali za 9,2 milijarde EUR, kar kaže, da je bilo treba leta 2010 financirati več odobritev plačil. Prihodki iz naslova carin so se povečali za 2 milijardi EUR, v glavnem zaradi večjega uvoza.

3.1.2    Proračunski popravki

Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2009 (2 254 milijonov EUR), ki se posredno povrne državam članicam tako, da se jim zmanjšajo zneski lastnih sredstev, ki jih morajo prenesti na EU naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2010. Poleg tega je v skladu s SLS iz leta 2007 Združenemu kraljestvu odobren popravek za proračunska neravnovesja. Ker ta znesek financirajo druge države članice, ne bi smelo biti na proračunsko realizacijo ali poslovni izid nobenega neto učinka. Vendar je bil v to postavko vknjižen znesek v višini 112 milijonov EUR zaradi razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna (glej člen 10(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000), in tečaji, ki so veljali, ko so države članice, ki niso del EMU, dejansko izvedle svoja plačila.

3.2   DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2010	2009
Globe	3.2.1	3 077	2 648
Kmetijski prelevmani	3.2.2	25	705
Izterjava stroškov:	3.2.3
Neposredno centralizirano upravljanje		49	63
Posredno centralizirano upravljanje		11	6
Decentralizirano upravljanje		71	41
Deljeno upravljanje		1 776	1 066
Skupaj		1 907	1 176
Prihodki iz upravnega poslovanja:	3.2.4
Osebje		1 073	1 010
Prihodki, povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi		13	33
Drugi prihodki iz upravnega poslovanja		121	165
Skupaj		1 207	1 208
Razni prihodki iz poslovanja:	3.2.5
Popravki/rezervacije		157	150
Pozitivne tečajne razlike		460	618
Drugo		1 355	1 027
Skupaj		1 972	1 795
Skupaj		8 188	7 532

3.2.1    Globe

Ti prihodki se nanašajo na globe, ki jih je Komisija naložila za kršitve pravil konkurence. Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejet sklep Komisije o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku.

3.2.2.    Kmetijski prelevmani

Ti zneski se nanašajo na prelevmane na mleko v višini 25 milijonov EUR (leta 2009: 99 milijonov EUR, poleg prelevmanov na sladkor v višini 606 milijonov EUR). Prelevmani na mleko so instrument za upravljanje trga, namenjen kaznovanju proizvajalcev mleka, ki prekoračijo svoje referenčne količine. Ker niso povezani s predhodnimi plačili Komisije, se v praksi štejejo kot prihodki za posebne namene. Mlečne kvote se postopoma ukinjajo, zato se tudi prihodki iz naslova prelevmanov še naprej manjšajo. Od kmetijskega leta 2008/2009 se kvote na letni ravni namreč povečujejo za 1 % in se bodo tako povečevale vse do njihove popolne odprave leta 2015.

Prelevmani na sladkor se nanašajo na sklad za prestrukturiranje sektorja sladkorja, pri čemer se je z reformo sektorja sladkorja znižala notranja cena sladkorja, da bi se zmanjšala vrzel med ceno EU in mednarodno ceno. Sklad za prestrukturiranje je bil vzpostavljen za spodbujanje manj konkurenčnih proizvajalcev sladkorja, da zapustijo trg, financira pa se iz lastnih sredstev, to je prihodkov, ki izhajajo iz začasnega davka, zaračunanega proizvajalcem sladkorja, in ki se obravnavajo kot namenski prejemki. Plačila po tem sistemu se bodo nadaljevala do septembra 2012, države članice pa so do 31. decembra 2009 že prijavile vse prihodke v zvezi s skladom za prestrukturiranje sladkorja, tako da za leto 2010 ni prihodkov.

3.2.3    Izterjava stroškov

Ta postavka pomeni naloge za izterjavo, ki jih izda Komisija, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v njen računovodski sistem, za izterjavo odhodkov, predhodno plačanih iz splošnega proračuna, in sicer na podlagi kontrol, zaključenih revizij ali analiz upravičenosti, skupaj z nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS. Vključuje tudi spremembo ocen prehodno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do tekočega leta. V tej postavki pa niso prikazane vse izterjave glede odhodkov EU, zlasti za bistvena področja porabe strukturnih ukrepov, pri katerih so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje vračanja neupravičenih denarnih sredstev, ki večinoma ne vključujejo izdajanja nalogov za izterjavo. Tudi izterjava zneskov predhodnega financiranja se v skladu z računovodskimi pravili EU ne šteje med prihodke.

Glavni znesek v višini 1 775 milijonov EUR je povezan z deljenim upravljanjem in je sestavljen iz 1 331 milijonov EUR za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), 19 milijonov EUR za začasni instrument za razvoj podeželja (ZIRP), 146 milijonov EUR za posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development – SAPARD) ter 279 milijonov EUR za strukturne ukrepe.

(a)   Kmetijstvo: EKJS

V okviru EKJS znašajo zneski, knjiženi kot letni prihodki pod to postavko, 1 331 milijonov EUR, in sicer so to:

—	popravki zaradi skladnosti, ki so bili sprejeti med letom, v višini 1 032 milijonov EUR,

—

zneski v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi v višini 299 milijonov EUR: povračila, ki so jih prijavile države članice in so bila izterjana med letom, v višini 178 milijonov EUR, čemur se prišteje povečanje neporavnanih zneskov, ki so jih v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi prijavile države članice in jih je bilo treba ob koncu leta še izterjati, za 121 milijonov EUR (tj. 1 130 milijonov EUR, zmanjšano za popravljen odpis v višini 382 milijonov EUR, ob koncu leta 2010 v primerjavi s 627 milijoni EUR ob koncu leta 2009) – glej tudi pojasnilo 2.10.2.

(b)   Strukturni ukrepi

Izterjava odhodkov v okviru strukturnih ukrepov, vključenih v to postavko, je znašala 279 milijonov EUR (leta 2009: 613 milijonov EUR). Glavni zneski v tej podpostavki se nanašajo na naloge za izterjavo, ki jih je Komisija izdala za izterjavo neupravičenih odhodkov iz prejšnjih let, v višini 610 milijonov EUR, ter zmanjšanje prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta v višini 377 milijonov EUR.

Nalogi za izterjavo se izdajo samo v primeru:

—	formalnih sklepov Komisije o finančnih popravkih na podlagi odkritja nepravilnih odhodkov pri zneskih iz zahtevkov držav članic,

—

popravkov ob zaključku programa, na podlagi katerih se zmanjša prispevek EU, kadar država članica ne prijavi dovolj upravičenih odhodkov, da bi utemeljila celoten znesek že izplačanih zneskov predhodnega financiranja in vmesnih plačil; taki posli se lahko opravijo brez formalnega sklepa Komisije, če se država članica z njimi strinja,

—	vračila izterjanih zneskov po zaključku programa na podlagi zaključenega sodnega postopka, ki je ob zaključku programa še potekal.

Drugi nalogi za izterjavo, izdani v okviru strukturnih ukrepov, se nanašajo na izterjavo zneskov predhodnega financiranja. Ti zneski niso prikazani kot prihodki, temveč so knjiženi v dobro postavke za predhodno financiranje v bilanci stanja.

3.2.4    Prihodki iz upravnega poslovanja

Ti prihodki izhajajo iz odbitkov od plač osebja ter vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke in davke od dohodka.

3.2.5    Razni prihodki iz poslovanja

Znesek v višini 430 milijonov EUR (leta 2009: 376 milijonov EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.5 spodaj. Te pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke. To leto je bil ustvarjen neto dobiček iz naslova tečajnih razlik v višini 21 milijonov EUR (leta 2009: 185 milijonov EUR).

3.3   UPRAVNI ODHODKI

v mio. EUR
	2010	2009
Odhodki za osebje	5 171	4 898
Amortizacija in izgube zaradi oslabitve	384	436
Drugi upravni odhodki	3 059	2 799
Skupaj	8 614	8 133

To so upravni odhodki, ki so nastali v okviru dejavnosti EU ter zajemajo stroške osebja, stroške amortizacije in druge stroške, povezane z delovanjem institucij in agencij (kot so stroški najema, stroški vzdrževanja, zaloge, stroški usposabljanj ipd.).

3.4   ODHODKI IZ POSLOVANJA

v mio. EUR
	Pojasnilo	2010	2009 (popravljeno)
Poglavitni odhodki iz poslovanja:	3.4.1
Neposredno centralizirano upravljanje		10 123	8 744
Posredno centralizirano upravljanje		4 045	3 605
Decentralizirano upravljanje		933	137
Deljeno upravljanje		85 432	87 251
Skupno upravljanje		1 868	1 655
Skupaj		102 401	101 392
Drugi odhodki iz poslovanja:	3.4.2
Popravki/rezervacije		68	199
Negativne tečajne razlike		439	432
Drugo		856	481
Skupaj		1 363	1 112
Skupaj		103 764	102 504

3.4.1    Poglavitni odhodki iz poslovanja

Odhodki Evropske unije iz poslovanja zajemajo vse različne razdelke finančnega okvira in imajo različne oblike, odvisno od tega, kako se denar izplača in upravlja. Večina odhodkov je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice in zajema področja, kot je poraba EKJS, ter ukrepe, financirane v okviru različnih strukturnih ukrepov (Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo).

Kar zadeva deljeno upravljanje, je zmanjšanje odhodkov v letu 2010 mogoče pripisati predvsem zaključevanju programov za obdobje 2000–2006 (ESS) in temu, da se je pri EKJS leta 2010 izvrševanje zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim letom. To zmanjšanje se delno izravna s strukturnimi ukrepi za programsko obdobje 2007–2013, ki so po počasnem zagonu že dosegli običajno raven leta 2009. Odhodki v okviru centraliziranega upravljanja so se povečali zaradi ukrepov na področju raziskav in razvoja.

Kakor je razloženo v pojasnilu 2.5.2, je Komisija leta 2010 spremenila svojo računovodsko usmeritev za nekatere odhodke v okviru kohezije in razvoja podeželja. Gre za pomembne zneske, zato mora Komisija v skladu s svojimi računovodskimi pravili zadevne zneske za leto 2009 popraviti, da se predstavijo primerljivi zneski, ki prikazujejo položaj, kakršen bi bil, če bi bila lani uporabljena enaka računovodska obravnava. Učinek tega popravka na prvotni izkaz poslovnega izida za leto 2009 je prikazan v spodnji razpredelnici:

v mio. EUR
	Prvotni izkaz za leto 2009	Sprememba računovodske usmeritve	Popravljeni izkaz za leto 2009
Prihodki iz poslovanja	118 069	—	118 069
Odhodki iz poslovanja:
Poglavitni odhodki iz poslovanja:
Deljeno upravljanje	(89 681)	2 430	(87 251)
Odhodki iz poslovanja skupaj	(113 067)	2 430	(110 637)
Presežek iz poslovanja	5 002	2 430	7 432
Poslovni izid	4 457	2 430	6 887

3.4.2    Drugi odhodki iz poslovanja

Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.6 spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so realizirane in nerealizirane.

V podpostavki „drugo“ so se zneski, odpisani dolžnikom Komisije, znatno povečali – znašajo 365 milijonov EUR v primerjavi s 26 milijonov EUR leta 2009. Razlog za to so predvsem posamezna zmanjšanja zneskov v zvezi s sklepi o naložitvi globe (273 milijonov EUR) ter odpisi v zvezi z EKJS in razvojem podeželja v višini 82 milijonov EUR.

Stroški raziskovanja in razvoja:

Med odhodke v letu 2010 so bili vključeni naslednji stroški:

v mio. EUR
	2010
Stroški raziskovanja	295
Neusredstveni stroški razvoja	157
Pripoznani odhodki	452

3.5   PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV

v mio. EUR
	2010	2009
Prihodki od dividend	1	14
Prihodki od obresti:
Na predhodno financiranje	42	59
Na zamude pri plačilu	382	132
Na zamenjave (swaps)	0	2
Na za prodajo razpoložljiva sredstva	100	100
Na dana posojila	394	265
Na denarna sredstva in njihove ustreznike	110	158
Drugo	2	3
Skupaj	1 030	719
Drugi prihodki iz finančnih poslov:
Iztrženi dobiček od prodaje finančnih sredstev	11	10
Drugo	83	76
Skupaj	94	86
Popravki sedanje vrednosti	1	10
Pozitivne tečajne razlike	52	6
Skupaj	1 178	835

3.6   ODHODKI ZA FINANČNE POSLE

v mio. EUR
	2010	2009
Odhodki od obresti:
Na najeme	93	95
Na zamenjave (swaps)	0	2
Na najeta posojila	380	248
Drugo	23	20
Skupaj	496	365
Drugi odhodki za finančne posle:
Popravki finančnih rezervacij	60	39
Finančni stroški proračunskih instrumentov	55	73
Izguba zaradi oslabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	5	15
Iztržena izguba pri prodaji finančnih sredstev	1	0
Drugo	42	57
Skupaj	163	184
Negativne tečajne razlike	2	45
Skupaj	661	594

3.7   DELEŽ ČISTEGA PRIMAJKLJAJA SKUPNIH PODJETIJ IN PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV

EU na podlagi kapitalske metode obračunavanja v svoj izkaz poslovnega izida vključi svoj delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov (glej tudi pojasnili 2.3.1 in 2.3.2).

3.8   PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Leta 2010 je bilo v izkazu poslovnega izida pripoznanih 129 597 milijonov EUR prihodkov iz nemenjalnih poslov.

3.9   POROČANJE PO ODSEKIH

Poročilo po odsekih vsebuje razdelitev prihodkov in odhodkov iz poslovanja znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja se lahko razvrstijo v tri večje skupine – „dejavnosti znotraj Evropske unije“, „dejavnosti zunaj Evropske unije“ ter „storitve in drugo“.

Največja izmed teh skupin so „dejavnosti znotraj Evropske unije“, saj pokrivajo vsa številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj EU, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov EU.

Poudariti je treba, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije. Tukaj so prikazani, da bi se omogočila primerjava s čistim rezultatom iz izkaza poslovnega izida.

POROČANJE PO ODSEKIH – POVZETEK

v mio. EUR
	Dejavnosti znotraj EU	Dejavnosti zunaj EU	Storitve in drugo	ESPJ v likvidaciji	Druge institucije	Konsolidacijske izločitve	SKUPAJ
Drugi prihodki iz poslovanja:
Globe	3 077	0	0	0	0	0	3 077
Kmetijski prelevmani	25	0	0	0	0	0	25
Izterjava stroškov	1 849	89	1	0	0	(32)	1 907
Prihodki iz upravnega poslovanja	60	36	912	0	347	(148)	1 207
Drugi prihodki iz poslovanja	2 445	10	575	3	1	(1 062)	1 972
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	7 456	135	1 488	3	348	(1 242)	8 188
Upravni odhodki:
Odhodki za osebje	(1 945)	(824)	(1 073)	0	(1 353)	24	(5 171)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(88)	(13)	(119)	0	(164)	0	(384)
Drugi upravni odhodki	(904)	(318)	(902)	0	(1 234)	299	(3 059)
	(2 937)	(1 155)	(2 094)	0	(2 751)	323	(8 614)
Odhodki iz poslovanja:
Neposredno centralizirano upravljanje	(7 115)	(3 597)	(180)	0	0	769	(10 123)
Posredno centralizirano upravljanje	(3 821)	(213)	(45)	0	0	34	(4 045)
Decentralizirano upravljanje	(113)	(820)	0	0	0	0	(933)
Deljeno upravljanje	(85 173)	(29)	(230)	0	0	0	(85 432)
Skupno upravljanje	(382)	(1 486)	0	0	0	0	(1 868)
Drugi odhodki iz poslovanja	(947)	(23)	(448)	(59)	(2)	116	(1 363)
	(97 551)	(6 168)	(903)	(59)	(2)	919	(103 764)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(100 488)	(7 323)	(2 997)	(59)	(2 753)	1 242	(112 378)
Čisti odhodki iz poslovanja	(93 032)	(7 188)	(1 509)	(56)	(2 405)	0	(104 190)
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov							122 328
Presežek iz poslovanja							18 138
Čisti prihodki iz finančnih poslov							517
Gibanje obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih							(1 003)
Delež rezultatov pridruženih subjektov/skupnih podjetij							(420)
Poslovni izid za zadevno leto							17 232

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU

v mio. EUR
	Gospodarske in finančne zadeve	Podjetništvo in industrija	Konkurenca	Zaposlovanje	Kmetijstvo	Promet in energetika	Okolje	Raziskave	Informacijska družba
Drugi prihodki iz poslovanja:
Globe	0	12	3 065	0	0	0	0	0	0
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	25	0	0	0	0
Izterjava stroškov	0	1	0	15	1 603	12	1	32	14
Prihodki iz upravnega poslovanja	0	0	0	0	0	1	1	1	1
Drugi prihodki iz poslovanja	4	402	0	39	135	184	39	624	7
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	4	415	3 065	54	1 763	197	41	657	22
Upravni odhodki:	(57)	(178)	(82)	(108)	(115)	(268)	(110)	(391)	(125)
Odhodki za osebje	(51)	(128)	(75)	(82)	(95)	(190)	(80)	(218)	(102)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	0	(8)	0	(0)	0	(11)	(1)	(2)	0
Drugi upravni odhodki	(6)	(42)	(7)	(26)	(20)	(67)	(29)	(171)	(23)
Odhodki iz poslovanja:	(105)	(650)	(305)	(6 077)	(56 176)	(3 328)	(224)	(3 238)	(1 107)
Neposredno centralizirano upravljanje	(105)	(347)	1	(176)	(31)	(1 312)	(207)	(2 436)	(1 179)
Posredno centralizirano upravljanje	0	(90)	0	(7)	0	(1 750)	0	(714)	78
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	(24)	0	(5)	0	0	0
Deljeno upravljanje	0	0	0	(5 850)	(56 037)	0	0	0	0
Skupno upravljanje	0	(166)	0	(3)	0	(197)	0	0	0
Drugi odhodki iz poslovanja	0	(47)	(306)	(17)	(108)	(64)	(17)	(88)	(6)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(162)	(829)	(387)	(6 185)	(56 291)	(3 596)	(333)	(3 630)	(1 231)
Čisti odhodki iz poslovanja	(158)	(414)	2 678	(6 131)	(54 528)	(3 399)	(292)	(2 973)	(1 209)
	Skupno raziskovalno središče	Ribištvo	Notranji trg	Regionalna politika	Obdavčenje in carine	Izobraževanje in kultura	Zdravje in varstvo potrošnikov	Pravosodje, svoboda in varnost	Dejavnosti znotraj EU skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Globe	0	0	0	0	0	0	0	0	3 077
Kmetijski prelevmani	0	0	0	0	0	0	0	0	25
Izterjava stroškov	0	9	0	150	0	9	1	2	1 849
Prihodki iz upravnega poslovanja	38	0	0	0	0	0	9	9	60
Drugi prihodki iz poslovanja	77	7	174	1	0	166	337	249	2 445
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	115	16	174	151	0	175	347	260	7 456
Upravni odhodki:	(341)	(44)	(162)	(71)	(94)	(195)	(323)	(273)	(2 937)
Odhodki za osebje	(242)	(35)	(113)	(59)	(38)	(100)	(197)	(140)	(1 945)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(27)	0	(4)	0	(2)	(1)	(24)	(8)	(88)
Drugi upravni odhodki	(72)	(9)	(45)	(12)	(54)	(94)	(102)	(125)	(904)
Odhodki iz poslovanja:	(85)	(523)	(51)	(22 677)	(16)	(1 445)	(615)	(929)	(97 551)
Neposredno centralizirano upravljanje	(63)	(254)	(10)	(46)	(16)	(175)	(411)	(348)	(7 115)
Posredno centralizirano upravljanje	0	0	0	(8)	0	(1 254)	(76)	0	(3 821)
Decentralizirano upravljanje	0	0	0	(84)	0	0	0	0	(113)
Deljeno upravljanje	0	(267)	0	(22 524)	0	0	0	(495)	(85 173)
Skupno upravljanje	0	0	0	(15)	0	(1)	0	0	(382)
Drugi odhodki iz poslovanja	(22)	(2)	(41)	0	0	(15)	(128)	(86)	(947)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(426)	(567)	(213)	(22 748)	(110)	(1 640)	(938)	(1 202)	(100 488)
Čisti odhodki iz poslovanja	(311)	(551)	(39)	(22 597)	(110)	(1 465)	(591)	(942)	(93 032)

POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZUNAJ EU

v mio. EUR
	Zunanji odnosi	Trgovina	Razvoj	Širitev	Humanitarna pomoč	Dejavnosti zunaj EU skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Izterjava stroškov	15	0	10	61	3	89
Prihodki iz upravnega poslovanja	36	0	0	0	0	36
Drugi prihodki iz poslovanja	5	0	1	5	(1)	10
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	56	0	11	66	2	135
Upravni odhodki:	(862)	(57)	(165)	(44)	(27)	(1 155)
Odhodki za osebje	(577)	(49)	(144)	(37)	(17)	(824)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(13)	0	0	0	0	(13)
Drugi upravni odhodki	(272)	(8)	(21)	(7)	(10)	(318)
Odhodki iz poslovanja:	(2 766)	(7)	(1 387)	(1 063)	(945)	(6 168)
Neposredno centralizirano upravljanje	(1 722)	(5)	(866)	(531)	(473)	(3 597)
Posredno centralizirano upravljanje	(171)	0	(16)	(26)	0	(213)
Decentralizirano upravljanje	(259)	0	(95)	(466)	0	(820)
Deljeno upravljanje	(29)	0	0	0	0	(29)
Skupno upravljanje	(574)	(2)	(405)	(38)	(467)	(1 486)
Drugi odhodki iz poslovanja	(11)	0	(5)	(2)	(5)	(23)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(3 628)	(64)	(1 552)	(1 107)	(972)	(7 323)
Čisti odhodki iz poslovanja	(3 572)	(64)	(1 541)	(1 041)	(970)	(7 188)

POROČANJE PO ODSEKIH – STORITVE IN DRUGO

v mio. EUR
	Tisk in komunikacije	Evropski urad za boj proti goljufijam	Usklajevanje	Osebje in uprava	Eurostat	Proračun	Revizija	Jeziki	Drugo	Storitve in drugo skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Izterjava stroškov	1	0	0	0	0	0	0	0	0	1
Prihodki iz upravnega poslovanja	2	5	0	764	0	51	0	90	0	912
Drugi prihodki iz poslovanja	(2)	(1)	8	25	0	37	0	53	455	575
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA	1	4	8	789	0	88	0	143	455	1 488
Upravni odhodki:	(108)	(54)	(168)	(1 260)	(85)	(52)	(10)	(403)	46	(2 094)
Odhodki za osebje	(67)	(38)	(140)	(448)	(62)	(39)	(9)	(316)	46	(1.073)
Odhodki, povezani z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi	(2)	(1)	0	(114)	0	0	0	(2)	0	(119)
Drugi upravni odhodki	(39)	(15)	(28)	(698)	(23)	(13)	(1)	(85)	0	(902)
Odhodki iz poslovanja:	(136)	(17)	(2)	(32)	(37)	(234)	0	(15)	(430)	(903)
Neposredno centralizirano upravljanje	(91)	(17)	(1)	(30)	(37)	(4)	0	0	0	(180)
Posredno centralizirano upravljanje	(45)	0	0	0	0	0	0	0	0	(45)
Deljeno upravljanje	0	0	0	0	0	(230)	0	0	0	(230)
Drugi odhodki iz poslovanja	0	0	(1)	(2)	0	0	0	(15)	(430)	(448)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ	(244)	(71)	(170)	(1 292)	(122)	(286)	(10)	(418)	(384)	(2 997)
Čisti odhodki iz poslovanja	(243)	(67)	(162)	(503)	(122)	(198)	(10)	(275)	71	(1 509)

4.   POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV

4.1   NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti EU, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njenih potreb po porabi teh denarnih sredstev.

Izkaz denarnih tokov je pripravljen po posredni metodi. To pomeni, da se čisti presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov, morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja in prihodkovne ali odhodkovne postavke, povezane z denarnimi tokovi pri naložbenju.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti Evropske unije (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove v zadevnem obdobju, in sicer razčlenjeno na denarne tokove pri poslovanju in naložbenju (EU nima dejavnosti financiranja).

4.2   POSLOVANJE

Poslovanje zajema dejavnosti EU, ki ne vključujejo naložbenja. To pomeni večino izvajanih dejavnosti. Posojila, odobrena upravičencem (in z njimi povezana najeta posojila, če obstajajo), ne štejejo kot naložbenje (ali financiranje), saj so del splošnih ciljev in s tem vsakodnevnih poslov EU. Poslovanje vključuje tudi naložbe, kot so EIS, EBRD in skladi tveganega kapitala. Dejansko je cilj teh dejavnosti prispevati k doseganju rezultatov, za katere si prizadevajo politike.

4.3   NALOŽBENJE

Naložbenje je pridobitev in odtujitev neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter drugih naložb, ki niso vključene med denarne ustreznike. Ne vključuje posojil, odobrenih upravičencem. Cilj tega dela je prikazati dejanske naložbe EU.

Treba je omeniti, da znesek 9 080 milijonov EUR saldov denarnih sredstev in njihovih ustreznikov pri Komisiji ni na razpolago za uporabo EU. To so denarna sredstva, prejeta kot plačila naloženih glob, kadar se je druga stranka pritožila zoper naloženo globo. Ti zneski so jasno razkriti kot „denarna sredstva z omejitvami“ v pojasnilu 2.11 zgoraj.

5.   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA RAZKRITJA

POGOJNA SREDSTVA

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Prejeta jamstva:
Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	301	252
Druga jamstva	30	27
Druga pogojna sredstva	8	18
Pogojna sredstva skupaj	339	297

Včasih se zahtevajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja EU izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z EU. Druga pogojna sredstva se nanašajo zlasti na morebitno vračilo davkov, povezanih z zgradbami Komisije.

POGOJNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
Dana jamstva	5.1	22 171	19 330
Globe – pritožbe, vložene pri Sodišču	5.2	9 627	11 969
EKJS – postopki pred izrekom sodbe	5.3	1 772	1 945
Zneski, povezani s sodnimi postopki in drugimi spori	5.4	458	416
Druge pogojne obveznosti	5.5	4	12
Pogojne obveznosti skupaj		34 032	33 672
Vse pogojne obveznosti bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun EU v prihodnjih letih.

5.1   DANA JAMSTVA

5.1.1    Za posojila, ki jih je odobrila Evropska investicijska banka (EIB) iz svojih lastnih sredstev

v mio. EUR
	Delitev tveganja 31.12.2010	Nedelitev tveganja 31.12.2010		Neporavnano 31.12.2010 skupaj	Neporavnano 31.12.2009
		Javni organ	Zasebno podjetje
Jamstvo v višini 65 %	3 625	12 443	2 149	18 217	14 945
Jamstvo v višini 70 %	87	2 132	62	2 281	2 596
Jamstvo v višini 75 %	0	635	60	695	850
Jamstvo v višini 100 %	0	683	106	789	821
Skupaj Total	3 712	15 893	2 377	21 982	19 212

Proračun EU jamči za posojila, ki jih je EIB podpisala in odobrila iz svojih lastnih sredstev tretjim državam na dan 31. decembra 2010 (vključno s posojili, odobrenimi državam članicam pred pristopom). Vendar je to jamstvo EU omejeno na odstotek najvišjega zneska odobrenih kreditnih linij: 65 %, 70 %, 75 % ali 100 %. Kadar ta najvišji znesek ni dosežen, jamstvo EU krije celoten znesek. Na dan 31. decembra 2010 je stanje posojil skupaj znašalo 21 982 milijonov EUR, kar je torej največji možni znesek, na katerega je omejeno tveganje EU.

Za posojila, ki jih krije jamstvo proračuna EU, dobi EIB tudi jamstva tretjih oseb (držav, javnih ali zasebnih finančnih ustanov); v teh primerih je Komisija sekundarni porok. Jamstvo proračuna EU krije le politično tveganje jamstev, zagotovljenih v okviru „delitve tveganja“. Druga tveganja krije EIB, če primarni porok ne spoštuje danih zavez. Za jamstva, zagotovljena v okviru „nedelitve tveganja“ (non-risk sharing), vsa tveganja, če primarni porok ne spoštuje danih zavez, krije proračun EU. Če je primarni porok javni organ, so ta tveganja praviloma omejena na politično tveganje, ko pa jamstvo da institucija ali zasebna družba, je verjetno, da bo moral proračun EU kriti tudi gospodarsko tveganje.

5.1.2    Druga dana jamstva

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)	161	94
Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T (LGTT)	11	6
MEDA: jamstva za Maroko	17	17
Drugo	0	1
Skupaj	189	118

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF)

Prispevek Komisije v okviru Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (Risk Sharing Finance Facility, RSFF) se uporabi za rezervacije za finančna tveganja za posojila in jamstva, ki jih EIB zagotovi upravičenim raziskovalnim projektom. Skupni predvideni proračun Komisije za obdobje 2007–2013 znaša do 1 milijarde EUR, od tega do 800 milijonov EUR izhaja iz posebnega programa „Sodelovanje“, do 200 milijonov EUR pa iz posebnega programa „Zmogljivosti“. EIB se je zavezala, da bo zagotovila enak znesek.

Na dan 31. decembra 2010 je prispevek Komisije v RSFF znašal 515 milijonov EUR. Ta znesek je EIB vložila v obveznice (419 milijonov EUR na dan 31. decembra 2010), vezane vloge (55 milijonov EUR) in denarne ustreznike (33 milijonov EUR). Ob koncu leta 2010 je bilo podpisanih za 2 212 milijonov EUR posojil, ki jih krije ta sklad. Leta 2009 ni bilo plačanih 5 milijonov EUR, ki so tako bremenili sklad. Znesek, vključen zgoraj kot pogojna obveznost, tj. 161 milijonov EUR, pomeni oceno največjega mogočega obsega izgube na dan 31. decembra 2010, ki bi jo utrpela Komisija v primeru neplačil v zvezi s posojili ali jamstvi, ki jih je dala EIB v okviru RSFF. To je 7,3 % vseh zajamčenih zneskov. Omeniti je treba, da je skupno tveganje Komisije omejeno na znesek, ki ga prispeva v sklad.

Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T (LGTT)

Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T (Loan Guarantee Instrument for Ten-T Projects, LGTT) je namenjen izdajanju jamstev za blažitev prihodkovnih tveganj v začetni fazi izvajanja projektov vseevropskega prometnega omrežja. Jamstvo naj bi zlasti v celoti krilo kreditne linije v pripravljenosti (stand-by), ki bi se lahko črpale, kadar denarni tokovi projekta ne bi zadostovali za servisiranje prednostnega dolga. Ta instrument je skupen finančni proizvod Komisije in EIB, in v skladu z uredbo o TEN-T naj bi mu bilo v obdobju 2007–2013 dodeljenih 500 milijonov EUR iz proračuna EU. EIB mu bo dodelila dodatnih 500 milijonov EUR, tako da bo celotni znesek, ki bo na razpolago, znašal 1 milijardo EUR.

Na dan 31. decembra 2010 je prispevek Komisije v LGTT znašal 155 milijonov EUR. Ta znesek je EIB vložila v obveznice (111 milijonov EUR na dan 31. decembra 2010), vezane vloge (36 milijonov EUR) in denarna sredstva (5 milijonov EUR). Ob koncu leta 2010 je bilo podpisanih za 140 milijonov EUR posojil, ki jih krije to jamstvo. Znesek, vključen kot pogojna obveznost, tj. 11 milijonov EUR, pomeni oceno največjega mogočega obsega izgube na dan 31. decembra 2010, ki bi jo utrpela Komisija v primeru neplačil v zvezi s posojili, ki jih je dala EIB v okviru ukrepov LGTT. To je 7,9 % vseh zajamčenih zneskov. Omeniti je treba, da je skupno tveganje Komisije omejeno na znesek, ki ga prispeva v instrument.

Sredstva instrumentov RSFF in LGTT so vključena v bilanco stanja Komisije kot kratkoročna za prodajo razpoložljiva sredstva (glej pojasnilo 2.8) in denarna sredstva (glej pojasnilo 2.11).

Meda

V okviru programa MEDA je Komisija ustvarila jamstveni mehanizem na podlagi posebnega sklada, katerega upravičenki bosta maroški organizaciji Caisse Centrale de Garantie in Fonds Dar Ad-Damane. Na dan 31. decembra 2010 so sredstva za ta mehanizem znašala 27 milijonov EUR, ki so prikazani kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki – glej pojasnilo 2.11. Jamstvo Komisije, ki je prikazano kot pogojna obveznost, krije 17 milijonov EUR posojil, ki so jih odobrile zgoraj navedene organizacije.

5.2   GLOBE

Ti zneski se nanašajo na globe, ki jih je Komisija naložila za kršitev pravil konkurence in so bile začasno plačane ter je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo pritožba vložena. Pogojna obveznost se ohrani, dokler sodba Sodišča EU o zadevi ne postane pravnomočna. Obračunane obresti na začasna plačila (561 milijonov EUR) so vključene v poslovni izid za zadevno leto in tudi kot pogojna obveznost, da se prikaže negotovost upravičenosti Komisije do teh zneskov.

5.3   EKJS – POSTOPKI PRED IZREKOM SODBE

To so pogojne obveznosti do držav članic, povezane s sklepi o skladnosti pri EKJS pred izrekom sodbe Sodišča EU. Določitev končnega zneska obveznosti in leta, v katerem bo učinek uspešnih pritožb bremenil proračun, je odvisna od trajanja postopka pred Sodiščem EU. Zneski, ki jih bo po ocenah verjetno treba plačati, so vključeni v bilanco stanja kot dolgoročne rezervacije – glej pojasnilo 2.13.

5.4   ZNESKI, POVEZANI S SODNIMI POSTOPKI IN DRUGIMI SPORI

Ta postavka se nanaša na odškodninske tožbe, ki so trenutno vložene proti EU, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške. Treba je omeniti, da mora v odškodninski tožbi v skladu s členom 288 Pogodbe ES tožnik dokazati, da je institucija dovolj resno kršila pravno pravilo, ki podeljuje pravice posameznikom, da je tožnik utrpel dejansko škodo in da obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonitim dejanjem in škodo.

5.5   DRUGE POGOJNE OBVEZNOSTI

V tej postavki so vključeni drugi manjši zneski pogojnih obveznosti, ki jih ni mogoče razvrstiti v zgornje postavke.

Druga pomembna razkritja

5.6   NA PODLAGI ODOBRITEV PREVZETE, A ŠE NEPORABLJENE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Na podlagi odobritev prevzete, a še neporabljene obveznosti	155 642	134 689

Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Na dan 31. decembra 2010 so znašale skupaj 194 395 milijonov EUR. Zgoraj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz poslovnega izida za leto 2010.

5.7   POMEMBNE PRAVNE OBVEZNOSTI

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
Strukturni ukrepi	210 638	275 761
Protokoli s sredozemskimi državami	263	263
Sporazumi o ribolovu	130	249
Program Galileo	513	1 517
Program GMES	390	556
TEN-T	3 530	4 289
Druge pogodbene obveznosti	3 920	1 325
Skupaj	219 384	283 960

Te obveznosti so nastale, ker se je Komisija odločila, da bo prevzela dolgoročne pravne obveznosti v zvezi z zneski, ki jih še ne krijejo odobritve za prevzem obveznosti v proračunu. Lahko so povezane z večletnimi programi, kot so strukturni ukrepi, ali pa z zneski, ki se jih je Evropska unija zavezala plačati v prihodnosti v okviru upravnih pogodb, obstoječih na datum bilance stanja (npr. pogodbe v zvezi z zagotavljanjem storitev na področju varovanja, čiščenja ipd., pa tudi pogodbene obveznosti glede posebnih projektov, kot so gradbena dela). Nekateri večletni programi ne vsebujejo obveznosti, ki bi jih bilo treba vključiti v to postavko, ker so odhodki v prihodnjih letih odvisni od letnih odločitev proračunskega organa ali sprememb zadevnih pravil.

5.7.1    Strukturni ukrepi

Spodnja razpredelnica prikazuje primerjavo med pravnimi obveznostmi, za katere obveznosti v breme proračuna še niso bile prevzete, in najvišjim mogočim zneskom obveznosti glede na zneske, predvidene v finančnem okviru za obdobje 2007–2013.

v mio. EUR
	Zneski finančnega okvira 2007–2013 (A)	Sklenjene pravne obveznosti (B)	Proračunske obveznosti 2007–2010 (C)	Pravne obveznosti, zmanjšane za proračunske obveznosti (= B – C)	Najvišji znesek obveznosti (= A – C)
Sredstva za kohezijsko politiko	347 550	346 475	189 574	156 901	157 976
Naravni viri	100 549	100 549	54 759	45 790	45 790
Instrument za predpristopno pomoč	10 958	7 357	4 086	3 271	6 872
Skupaj	459 057	454 381	248 419	205 962	210 638

5.7.2    Protokoli s sredozemskimi državami

Te obveznosti skupaj znašajo 263 milijonov EUR in so povezane s finančnimi protokoli, ki so bili sklenjeni s sredozemskimi državami nečlanicami. Znesek, vključen v to postavko, je razlika med skupnim zneskom iz podpisanih protokolov in zneskom obveznosti v breme proračuna, vknjiženih v zaključni račun. Ti protokoli so mednarodne pogodbe, ki ne morejo biti razveljavljene brez soglasja obeh pogodbenic, čeprav postopek njihove razveljavitve poteka.

5.7.3    Sporazumi o ribolovu

Te obveznosti so bile prevzete s tretjimi državami in so namenjene ukrepom v okviru mednarodnih sporazumov o ribolovu ter skupaj znašajo 130 milijonov EUR.

5.7.4    Program Galileo

Galileo je globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS), ki ga trenutno razvijata Evropska unija in Evropska vesoljska agencija (ESA). Program Galileo se zdaj v celoti financira iz proračuna EU, upravlja pa ga Komisija v imenu EU. Prva faza programa, to je faza validacije v orbiti, naj bi bila zaključena v letu 2012, pri čemer bodo ustvarjena sredstva prenesena na Komisijo.

Treba je omeniti, da je Komisija do konca leta 2010 in vključno s predhodno naložbo v skupno podjetje Galileo plačala 1 178 milijonov EUR za fazo validacije v orbiti programa Galileo. Ker je ta program trenutno še v raziskovalni fazi, je bil porabljeni denar v skladu z računovodskimi pravili EU prikazan kot odhodki, pripoznala se niso nobena neopredmetena sredstva. Skupni (okvirni) prispevek Komisije, ki je predviden za naslednjo fazo programa Galileo, tj. polno operativno zmogljivost (obdobje 2008–2013), znaša 2 408 milijonov EUR.

5.7.5    Program GMES

Komisija je z Evropsko vesoljsko agencijo sklenila pogodbo o izvajanju vesoljske komponente v okviru globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES) za obdobje 2008–2013. Skupni okvirni znesek za navedeno obdobje znaša 624 milijonov EUR. Leta 2010 je imela Evropska vesoljska agencija za 166 milijonov EUR odhodkov.

5.7.6    Prevzete obveznosti za projekte TEN-T

Ta znesek se navezuje na subvencije na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) za obdobje 2007–2013. Program se uporablja za projekte, ki so bili izbrani za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, da bi se podprli infrastrukturni projekti ter projekti na področju raziskav in inovacij, s čimer bi se spodbujalo vključevanje novih tehnologij in inovativnih procesov pri uporabi nove prometne infrastrukture. Skupni okvirni znesek za ta program znaša 8 013 milijonov EUR.

5.7.7    Druge pogodbene obveznosti

Vključeni zneski ustrezajo prevzetim obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb. V to postavko je vključena neporavnana pogodbena obveznost v višini 83 milijonov EUR v zvezi s stroški prenove zgradb Sodišča, 76 milijonov EUR v zvezi s pogodbami Sveta o nepremičninah, pa tudi 434 milijonov EUR v zvezi s pogodbami Parlamenta o nepremičninah in 446 milijonov EUR v zvezi s Komisijo (zlasti zaradi dveh pomembnih gradbenih projektov v Luxembourgu). Drug pomemben znesek v tej postavki se nanaša na 2 654 milijonov EUR v zvezi s pravili agencije Fuzija za energijo o javnih naročilih (Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije) v okviru projekta ITER.

5.8   OBVEZNOSTI IZ POSLOVNEGA NAJEMA

v mio. EUR
Opis	Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati
	< 1 leto	1–5 let	> 5 let	skupaj
Zgradbe	350	1 235	749	2 334
Informacijski materiali in druga oprema	12	38	0	50
Skupaj	362	1 273	749	2 384

Ta postavka zajema zgradbe in drugo opremo, ki so najete po pogodbah o poslovnem najemu in ne izpolnjujejo pogojev za vključitev na strani sredstev v bilanci stanja. Navedeni zneski ustrezajo obveznostim, ki jih je treba še plačati v obdobju veljavnosti pogodb.

Leta 2010 je bilo v zvezi s poslovnimi najemi v izkazu poslovnega izida kot odhodek pripoznanih 363 milijonov EUR.

6.   FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE

6.1   UVOD

To pojasnilo daje pregled nad popravki odkritih napak in nepravilnosti, zlasti v tistem delu proračuna EU, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja (tj. približno 80 % celotnega proračuna). Pri deljenem upravljanju se Komisija za izvajanje programov EU zanaša na države članice, tj. prispevek EU se plača državam članicam, ponavadi za to določeni plačilni agenciji, ki je potem odgovorna za plačilo upravičencem. To pomeni, da imajo države članice glavno odgovornost za preprečevanje, odkrivanje in odpravo napak in nepravilnosti, ki jih storijo upravičenci, Evropska komisija pa ima splošno nadzorno vlogo (tj. preverjanje učinkovitosti delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov držav članic).

6.1.1    Finančni popravki

Finančni popravki so glavno orodje za odpravo napak in nepravilnosti v okviru deljenega upravljanja. Izvaja jih Evropska Komisija, da bi se iz financiranja EU izključili odhodki, ki niso v skladu z veljavnimi pravili in predpisi. Uporabijo se lahko tudi na podlagi odkritja hudih pomanjkljivosti v upravljavskih in kontrolnih sistemih držav članic. Končni cilj tega mehanizma popravkov je zagotoviti, da so vsi odhodki, ki jih prijavijo države članice (tj. odhodki, na podlagi katerih se plača prispevek EU), pravilni. Finančni popravki se izvajajo na več načinov, eden od njih je, da za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov Komisija izda nalog za izterjavo.

Postopek v zvezi s finančnimi popravki ima tri glavne faze:

(1)	znesek finančnega popravka se ugotavlja v pravnem in kontradiktornem postopku („v obravnavi“);

(2)	znesek finančnega popravka je določen z gotovostjo in dokončen, in sicer je „sprejet“ s sklepom Komisije ali „potrjen“ (tj. sprejet) s strani države članice;

(3)

popravek je „izveden“, in sicer na enega od naslednjih načinov: (a) Komisija izda nalog za izterjavo, potem pa država članica plača zadevni znesek Komisiji ali pa ga Komisija odbije od svojih prihodnjih plačil zadevni državi članici; ali (b) ko je popravek sprejet, država članica odšteje (umakne) ta znesek od naslednjega zahtevka za plačilo Komisiji, in sicer preden je postopek izterjave zaključen na nacionalni ravni (umik) ali potem ko je postopek izterjave na nacionalni ravni zaključen in je znesek dejansko izterjan od upravičenca (izterjava na nacionalni ravni); v obeh primerih (umika ali izterjave na nacionalni ravni, ko država članica odšteje zadevni znesek od naslednjega zahtevka za plačilo) veljavni predpisi dovoljujejo nadomestitev nepravilnih odhodkov z drugimi upravičenimi odhodki. Po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov mora odredbodajalec nalog za izterjavo oziroma zahtevek za plačilo potrditi v računovodskem sistemu, da velja kot izveden finančni popravek. Ob zaključku programov, ko države članice sredstev ne morejo ponovno uporabiti, pa Komisija izvede finančni popravek s sprostitvijo prevzetih obveznosti.

(1)   Finančni popravki v obravnavi

Znesek, razkrit v postavki „finančni popravki v obravnavi“, temelji na revizijskih ugotovitvah Komisije in Računskega sodišča ali urada OLAF, ki jih zadevni generalni direktorat vse obravnava v tekočih kontradiktornih postopkih z zadevnimi državami članicami. To je najboljša in previdna ocena, ki upošteva dejansko stanje pri ukrepanju na podlagi revizij in izdanih dopisov o končnih stališčih (ali dopisov pred odložitvijo plačil) na dan 31. decembra 2010. Ta znesek se bo gotovo še spremenil glede na kontradiktorne postopke, v okviru katerih imajo države članice možnost, da predložijo dodatne dokaze v podporo svojim trditvam.

(2)   Sprejeti/potrjeni finančni popravki

Na področju kmetijstva in razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 sta EKJS (Evropski kmetijski jamstveni sklad) in EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) nadomestila EKUJS (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad) (obdobje 2000–2006). Postopki za sprejetje sklepa o finančnih popravkih se večinoma začnejo na podlagi preverjanja odhodkov, ki jih prijavijo države članice in za katere se uporablja naslednji postopek potrditve obračunov:

—	sklep Komisije o letni finančni potrditvi, s katerim se Komisija formalno strinja z zaključnimi računi plačilnih agencij na podlagi preverjanj, ki jih izvedejo uprave, in potrjevanj,

—	sklep Komisije o večletni potrditvi skladnosti odhodkov, ki jih prijavijo države članice, z veljavnimi pravili in predpisi EU,

—	sklep Komisije o finančni potrditvi izvrševanja plačil, na podlagi katere je mogoče določiti finančne popravke za plačila, ki niso izvedena v zakonsko ali drugače predpisanih rokih.

Na področju kohezijske politike so sprejeti/potrjeni finančni popravki rezultat kontrol EU ter revizij Komisije, Računskega sodišča ali urada OLAF.

(3)   Izvajanje finančnih popravkov

V primeru EKJS se finančni popravki vedno izvedejo z odbitkom v mesečnih poročilih. Pri EKSRP se lahko zneski, ki jih izterjajo države članice same, pa tudi zneski sprejetih finančnih popravkov ponovno uporabijo.

Finančni popravki v okviru kohezijske politike se izvedejo na naslednji način:

—

če država članica sprejme popravek, ki ga zahteva ali predlaga Komisija: država članica sama uveljavi finančni popravek, in sicer z odbitkom od naslednjega zahtevka za plačilo (glej pojasnilo o umiku in izterjavi v točki 6.1.1 (3) zgoraj). Vsi zneski popravkov, ki jih izvedejo države članice, se lahko nato ponovno uporabijo za druge upravičene ukrepe, pri katerih so nastali pravilni odhodki. To ne vpliva na zaključni račun Komisije, saj se obseg financiranja EU za posamezen program ne spremeni. Finančni interesi EU so tako zaščiteni pred nepravilnostmi in goljufijami,

—

če se država članica ne strinja s popravkom, ki ga zahteva ali predlaga Komisija, tudi po zaključku uradnega kontradiktornega postopka z državo članico, ki vključuje odložitev plačil za zadevni program: v tem primeru mora Komisija v treh mesecih od datuma uradne obravnave, ki je bila opravljena z državo članico, (v šestih mesecih pri programih za obdobje 2007–2013) sprejeti formalni sklep o finančnem popravku in izdati nalog za izterjavo, da ji država članica povrne zadevni znesek. To pomeni neto zmanjšanje prispevka EU za zadevni operativni program, pri katerem je bil izveden finančni popravek (in država članica ne more ponovno uporabiti zneska popravka za druge upravičene ukrepe),

—	ob zaključku programov, ko države članice zadevnih sredstev ne morejo ponovno uporabiti, države članice odštejejo znesek finančnega popravka od končnega zahtevka za povračilo stroškov ali pa Komisija sprosti prevzete obveznosti.

6.1.2    Izterjave

Izterjava zneskov je samo eden od načinov za izvajanje finančnih popravkov, vendar si zasluži ločeno razkritje zaradi pomembnosti, ki ji jo pripisuje proračunski organ.

V skladu s finančno uredbo mora odredbodajalec izdati naloge za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov. Izterjave se potem izvedejo z neposrednim bančnim nakazilom dolžnika (npr. države članice) ali s pobotom z drugimi zneski, ki jih Komisija dolguje tej državi članici. V finančni uredbi so predvideni dodatni postopki za zagotovitev izvršbe že zapadlih nalogov za izterjavo, ki jih računovodja Komisije obravnava ločeno.

Na področju kmetijstva morajo države članice odkriti napake in nepravilnosti ter izterjati neupravičeno plačane zneske v skladu z nacionalnimi pravili in postopki. Kar zadeva EKJS, se zneski, izterjani od upravičencev, potem ko države članice od njih odbijejo 20 % (v povprečju), knjižijo v dobro Komisiji, ki jih knjiži kot prihodke v izkazu poslovnega izida. Kar zadeva EKSRP, se izterjani zneski odštejejo od naslednjega zahtevka za plačilo, preden se ta pošlje službam Komisije, in zato se zadevna vsota lahko ponovno uporabi za program. Če država članica ne izvaja izterjave ali svojih ukrepov ne izvaja dosledno, lahko Komisija sklene, da bo ukrepala in od zadevne države članice zahtevala finančni popravek.

Na področju kohezijske politike imajo države članice (in ne Komisija) glavno odgovornost, da od upravičencev izterjajo neupravičeno plačane zneske, po potrebi povečane za zamudne obresti. Zneski, ki jih izterjajo države članice, se razkrijejo v tem pojasnilu kot dodatne informacije, poleg finančnih popravkov, ki jih je naložila Komisija. Za obdobje 2007–2013 so države članice pravno zavezane, da predložijo Komisiji jasne in strukturirane podatke o zneskih, umaknjenih iz sofinanciranja pred zaključkom nacionalnega postopka izterjave, in zneskih, dejansko izterjanih od upravičencev na nacionalni ravni.

6.1.3    Odložitev plačil in podaljšanje plačilnih rokov

V skladu s sektorsko zakonodajo lahko Komisija poleg tega:

—

pri programih za obdobje 2007–2013 za največ šest mesecev podaljša plačilni rok, če: (a) obstajajo dokazi o pomembni pomanjkljivosti v delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov zadevne države članice; (b) mora Komisija izvesti dodatna preverjanja na podlagi informacij, da so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

—

pri programih za obdobje 2000–2006 in 2007–2013 odloži celotno vmesno plačilo državi članici ali del tega plačila, če: (a) obstaja hujša pomanjkljivost v upravljavskem in kontrolnem sistemu programa; ali (b) so odhodki iz potrjenega izkaza odhodkov povezani s hujšo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali (c) država članica huje krši svoje upravljavske in kontrolne obveznosti.

Če zadevna država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, lahko Komisija naloži finančni popravek.

6.1.4    Druge vrste upravljanja

Kar zadeva del proračuna EU, ki se upravlja v okviru neposrednega upravljanja, se odhodki, ki niso v skladu z veljavnimi pravili in predpisi, bodisi izterjajo na podlagi naloga za izterjavo, ki ga izda Komisija, bodisi odštejejo od naslednjega izkaza stroškov. Če upravičenec sam neposredno odšteje neupravičeni znesek v izkazu stroškov, tega podatka ni mogoče vknjižiti v računovodski sistem Komisije. Za izterjavo neupravičeno plačanih zneskov v okviru decentraliziranega in neposrednega centraliziranega upravljanja so odgovorne države članice, tretje države ali agencije. V okviru skupnega upravljanja se uporabljajo tudi korektivna orodja, ki so določena v sporazumih, sklenjenih z mednarodnimi organizacijami.

Opomba: Vsi zneski so zaokroženi na milijon EUR. Zaradi zaokroževanja se lahko zgodi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo. Zneski, prikazani z vrednostjo 0, pomenijo zneske, nižje od 500 000 EUR. Za zneske, ki so dejansko enaki nič, je vpisan pomišljaj (–).

6.2   FINANČNI POPRAVKI IN IZTERJAVE V OKVIRU KMETIJSTVA IN RAZVOJA PODEŽELJA

6.2.1    Finančni popravki in izterjave, sprejeti v letu 2010

Finančni popravki za EKJS, sprejeti v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Postopek potrditve obračunov za EKJS:
Finančna potrditev in neupoštevani plačilni roki	33	103
Potrditev skladnosti	1 022	359
Skupaj	1 055	462

Finančni popravki za razvoj podeželja, sprejeti v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Finančni popravki za razvoj podeželja:
ZIRP za obdobje 2000–2006	49	11
SAPARD za obdobje 2000–2006	3	14
EKSRP za obdobje 2007–2013	20	—
Skupaj	73	25

Izterjave, potrjene v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
EKJS – nepravilnosti	178	163
ZIRP – izterjave	10	—
SAPARD – izterjave	5	—
EKSRP – nepravilnosti	98	47
Skupaj	292	210

Skupni finančni popravki, sprejeti v letu 2010, in izterjave, potrjene v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
EKJS:
Finančni popravki	1 055	462
Izterjave	178	163
EKJS skupaj	1 233	625
Razvoj podeželja:
Finančni popravki	73	25
Izterjave	114	47
Razvoj podeželja skupaj	187	72
Vse skupaj	1 420	697

Razčlenitev zneskov EKJS po državah članicah je razkrita v Prilogi 1.

Vsi zgornji zneski so zajeti v izkazu poslovnega izida Komisije. Zneski iz postopkov potrditve skladnosti so se leta 2010 spet povečali, potem ko so se med letoma 2008 in 2009 zmanjšali. Glavni razlog za to je, da ob koncu leta 2009 ni bilo neizvršenih sklepov o potrditvi. Dejansko v letu 2008 ni bil izvršen sklep o potrditvi za 178 milijonov EUR, kar pojasnjuje ugotovljeno zmanjšanje zadevnih zneskov med letoma 2008 in 2009. Podobno zneski za leto 2010 vključujejo neizvršen sklep o potrditvi za 471 milijonov EUR, ki je bil sprejet pred koncem leta, finančno pa bo izvršen leta 2011. To pojasnjuje povečanje zadevnih zneskov med letoma 2009 in 2010.

Potrjene izterjave v letu 2010 prvič vključujejo zneske iz EKSRP, in sicer 98 milijonov EUR, kar pojasnjuje povečanje teh zneskov v primerjavi z letom 2009.

6.2.2    Finančni popravki in izterjave, izvedeni v letu 2010

Finančni popravki za EKJS, izvedeni v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Postopek potrditve obračunov za EKJS:
Finančna potrditev in neupoštevani plačilni roki	33	103
Potrditev skladnosti	728	600
Skupaj	761	703

Finančni popravki za razvoj podeželja, izvedeni v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Finančni popravki za razvoj podeželja:
ZIRP za obdobje 2000–2006	49	11
SAPARD za obdobje 2000–2006	3	14
EKSRP za obdobje 2007–2013	0	0
Skupaj	53	25

Izterjave, izvedene v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
EKJS – nepravilnosti	172	148
ZIRP – izterjave	10	—
SAPARD – izterjave	5	—
EKSRP – nepravilnosti	98	47
Skupaj	286	195

Skupni finančni popravki in izterjave, izvedeni v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
EKJS:
Finančni popravki	761	703
Izterjave	172	148
EKJS skupaj	934	851
Razvoj podeželja:
Finančni popravki	53	25
Izterjave	114	47
Razvoj podeželja skupaj	167	72
Vse skupaj	1 101	923

Razčlenitev zneskov EKJS po državah članicah je razkrita v Prilogi 2.

Kar zadeva finančno izvrševanje sklepov o potrditvi, so zneski na splošno stabilni in se iz leta v leto ne spreminjajo zelo. V zvezi z EKSRP, ki je začel delovati v programskem obdobju 2007–2013, se je začel prvi krog kontrol in revizij EU. Zneski finančnih popravkov naj bi bili sporočeni v prihodnjih letih (glej pojasnilo 6.2.4 o finančnih popravkih v obravnavi).

Kot je bilo navedeno že zgoraj v zvezi s potrjenimi izterjavami, izvedene izterjave v letu 2010 prvič vključujejo zneske iz EKSRP, in sicer 98 milijonov EUR, kar je glavni razlog za povečanje teh zneskov v primerjavi z letom 2009. Ta znesek naj bi se iz zgoraj navedenih razlogov v prihodnjih letih povečal.

6.2.3    Finančni popravki – kumulativni zneski

Finančni popravki za EKJS, izvedeni v letu 2010 – kumulativni znesek za obdobje 1999–2010

v mio. EUR
	2010	2009
Postopek potrditve obračunov za EKJS	6 258	5 719
Skupaj	6 258	5 719

Ta znesek pomeni skupni finančni učinek postopkov potrditve obračunov od uvedbe tega korektivnega mehanizma, tj. od leta 1999.

Drugi finančni popravki, izvedeni v letu 2010 – kumulativni znesek za obdobje 2000–2010

v mio. EUR
	Ob koncu leta 2010	Ob koncu leta 2009
Drugi finančni popravki:
ZIRP za obdobje 2000–2006	61	11
SAPARD za obdobje 2000–2006	17	14
EKSRP za obdobje 2007–2013	21	0
Skupaj	98	25

Kumulativni znesek popravkov na podlagi potrditve obračunov za EKJS pomeni zneske, ki so bili formalno sprejeti s sklepi Komisije. Pri znesku za leto 2010 so bili upoštevani sklepi o potrditvi št. 1 do št. 34. Poudariti je treba, da so bili vsi sklepi o potrditvi skladnosti že uradno sprejeti, obravnava sklepov o finančni potrditvi pa ponavadi traja dlje časa, zato bodo ti sklepi vplivali na zaključni račun v prihodnjih letih.

6.2.4    Finančni popravki v obravnavi

Finančni popravki za EKJS v obravnavi na dan 31. decembra 2010

v mio. EUR
	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2009	Novi finančni popravki v obravnavi v letu 2010	Finančni popravki, sprejeti v letu 2010	Prilagoditve sprejetih finančnih popravkov ali finančnih popravkov v obravnavi na dan 31.12.2009	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2010
EKJS – prihodnji sklepi o potrditvi skladnosti in o finančni potrditvi	2 763	670	(1 029)	(115)	2 288
Finančni popravki za EKJS v obravnavi skupaj	2 763	670	(1 029)	(115)	2 288

Znesek finančnih popravkov za EKJS v obravnavi ob koncu leta 2010 kaže na utrjevanje metode ocenjevanja prihodnjih sklepov o skladnosti.

Drugi finančni popravki v obravnavi na dan 31. decembra 2010

v mio. EUR
	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2009	Novi finančni popravki v obravnavi v letu 2010	Finančni popravki, sprejeti v letu 2010	Prilagoditve sprejetih finančnih popravkov ali finančnih popravkov v obravnavi na dan 31.12.2009	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2010
ZIRP za obdobje 2000–2006	12	45	(49)	0	7
SAPARD za obdobje 2000–2006	4	54	(3)	13	68
EKSRP za obdobje 2007–2013	114	55	(57)	11	123
Drugi finančni popravki v obravnavi skupaj	130	154	(109)	24	198

Za programe SAPARD in ZIRP se začenja faza zaključevanja, kar pojasnjuje njun znesek finančnih popravkov v obravnavi. Poleg tega so se pri EKSRP začele revizije in kontrole na ravni EU, kar je razlog za večino tega zneska.

Izterjave za EKJS v obravnavi na dan 31. decembra 2010

v mio. EUR
	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2009	Novi finančni popravki v obravnavi v letu 2010	Finančni popravki, sprejeti v letu 2010	Prilagoditve sprejetih finančnih popravkov ali finančnih popravkov v obravnavi na dan 31.12.2009	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2010
EKJS – nepravilnosti	276	170	(178)	55	323
Izterjave v obravnavi skupaj	276	170	(178)	55	323

Potrjeni in izvedeni popravki nepravilnosti so razkriti v pojasnilih 6.2.1 in 6.2.2, zato je pomembno v tem oddelku prikazati, kako napredujejo prihodnji zneski v zvezi z nepravilnostmi.

Druge izterjave v obravnavi na dan 31. decembra 2010

v mio. EUR
	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2009	Novi finančni popravki v obravnavi v letu 2010	Finančni popravki, sprejeti v letu 2010	Prilagoditve sprejetih finančnih popravkov ali finančnih popravkov v obravnavi na dan 31.12.2009	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2010
ZIRP za obdobje 2000–2006	5	6	(10)	7	7
SAPARD za obdobje 2000–2006	88	52	(5)	(41)	94
EKSRP za obdobje 2007–2013	8	60	(98)	52	22
Izterjave v obravnavi skupaj	101	118	(114)	18	123

6.3   FINANČNI POPRAVKI V OKVIRU KOHEZIJSKE POLITIKE

Na področju kmetijstva in razvoja podeželja so izterjave (nepovezane s finančnimi popravki) običajne. V okviru kohezijske politike pa se nalogi za izterjavo skoraj v celoti uporabljajo samo za izvajanje finančnih popravkov, ki jih sprejme Komisija in imajo za posledico neto zmanjšanje financiranja EU.

Rezultati pregledov odhodkov za kohezijsko politiko, ki so jih opravile države članice same, so navedeni v pojasnilu 6.5. Opozoriti je treba tudi, da je znesek finančnih popravkov iz leta 2009 za programsko obdobje 2000–2006 v zvezi z ZIRP in SAPARD zdaj razkrit v oddelku o kmetijstvu in razvoju podeželja (glej pojasnilo 6.2), skupaj z EKSRP.

6.3.1    Finančni popravki, potrjeni v letu 2010

Finančni popravki, sprejeti/potrjeni v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Kohezijska politika (dejavnosti organov EU)
programi za obdobje 1994–1999	136	521
programi za obdobje 2000–2006	788	1 865
programi za obdobje 2007–2013	2	0
Skupaj	925	2 386
Razčlenitev teh zneskov po državah članicah je razkrita v Prilogi 3.

Finančni popravki, potrjeni/ sprejeti v letu 2010, in njihovo izvajanje v letu 2010

v mio. EUR
	ESRR	KS	ESS	FIUR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	SKUPAJ
Finančni popravki 1994–1999:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/odbitkom ob zaključku programa	2	0	—	0	—	2
izvedeni z nalogom za izterjavo	118	—	4	3	3	128
še neizvedeni	5	0	—	—	0	6
Vmesni seštevek za obdobje 1994–1999	125	0	4	3	3	136
Finančni popravki 2000–2006:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/odbitkom ob zaključku programa	—	11	—	—	—	11
izvedle države članice	—	—	35	87	—	122
izvedeni z nalogom za izterjavo	0	0	—	—	30	30
še neizvedeni	368	246	8	2	—	624
Vmesni seštevek za obdobje 2000–2006	368	258	43	89	30	788
Finančni popravki 2007–2013:
izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/odbitkom ob zaključku programa	—	—	—	—	—	—
izvedle države članice	1	—	1	—	—	2
izvedeni z nalogom za izterjavo	—	—	—	—	—	—
še neizvedeni	0	—	0	—	—	0
Vmesni seštevek za obdobje 2007–2013	1	—	1	—	—	2
Finančni popravki, potrjeni v letu 2010, skupaj	494	258	49	91	33	925
Finančni popravki, sprejeti v letu 2009, skupaj	2 061	86	180	46	13	2 386
Od skupnega zneska 925 milijonov EUR popravkov, potrjenih v letu 2010, so bili popravki za 2 milijona EUR potrjeni že v prejšnjih letih, vendar prej še niso bili sporočeni, 44 milijonov EUR pa se nanaša na prilagoditve prej sporočenih zneskov.

Finančni popravki, potrjeni/sprejeti v zadevnem letu in izvedeni z izdajo naloga Komisije za izterjavo (tj. povračilo denarnih sredstev Komisiji), znašajo 158 milijonov EUR, in sicer 128 milijonov EUR za obdobje 1994–1999 in 30 milijonov EUR za obdobje 2000–2006 (leta 2009: 146 milijonov EUR). Opozoriti je treba, da pomeni izvajanje popravkov z nalogom za izterjavo manjši del zneska finančnih popravkov (tj. 20 % zneska popravkov, izvedenih v letu 2010), saj je v veljavni sektorski zakonodaji predvidena možnost, da države članice sprejmejo finančni popravek, ki ga predlaga Komisija, in nato nadomestijo nepravilne odhodke s pravilnimi, kar pomeni, da Komisiji ni treba izdati naloga za izterjavo. Komisija izda nalog za izterjavo samo, če država članica zavrne finančni popravek ali če je program v fazi zaključevanja in država članica ne more več predlagati drugih odhodkov, ki bi nadomestili nepravilne.

Pri ESRR je velika razlika med potrjenimi/sprejetimi popravki v letu 2009 in letu 2010 nastala zaradi visokega popravka v Španiji (približno 1,5 milijarde EUR), ki ga je ta država članica potrdila ob koncu leta 2009. S tem popravkom se je končal pomemben akcijski načrt, ki se je izvajal od leta 2004, glede upravljanja in preverjanj na drugi ravni v zvezi z vprašanji javnega naročanja pri dvajsetih španskih programih. Zaradi tega popravka so se zneski popravkov, sporočeni leta 2009, znatno povečali. Od leta 2010 naprej se bodo zneski v zvezi z obdobjem 2000–2006 zmanjševali, saj se končuje obdobje zaključevanja teh programov. Sporočeni popravki bodo povezani z zaključkom postopkov, ki so se začeli v prejšnjih letih, ter rezultati postopkov zaključevanja programov in revizij.

Kar zadeva ESS, se je znesek finančnih popravkov za programsko obdobje 1994–1999 zmanjšal, ker se službe Komisije bližajo koncu postopka zaključevanja programov. V zvezi s programskim obdobjem 2000–2006 je bila leta 2010 predložena zaključna dokumentacija za veliko večino programov. Zato bodo zneski finančnih popravkov določeni in potrjeni šele, ko bo končana analiza dokumentacije držav članic, ki jo izvajajo službe Komisije.

Kar zadeva FIUR, je bil na podlagi revizije, opravljene pri osrednjih organih v Španiji ob koncu leta 2009, leta 2010 potrjen popravek v znesku 87 milijonov EUR, ki ga je država članica odštela od končnega izkaza stroškov, prejetega ob koncu leta 2010.

6.3.2    Finančni popravki, izvedeni v letu 2010

Finančni popravki, izvedeni v letu 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Kohezijska politika (dejavnosti organov EU)
programi za obdobje 1994–1999	476	300
programi za obdobje 2000–2006	259	384
programi za obdobje 2007–2013	2	0
Skupaj	737	684
Razčlenitev teh zneskov po državah članicah je razkrita v Prilogi 4.

Omeniti je treba, da zgornji zneski, zlasti za programsko obdobje 2000–2006, ne vključujejo finančnih popravkov, ki so jih sporočile države članice v končnih zahtevkih za plačilo, ki jih je prejela Komisija leta 2010 in so še v postopku potrjevanja. V tej fazi finančne popravke dejansko izvajajo države članice, ki potrdijo odbitek zneska finančnega popravka od zneska končnega zahtevka za plačilo. Pri zaključevanju programov pa so za to, da odredbodajalec potrdi zahtevek v računovodskem sistemu, predpisani daljši roki, preden je mogoče zahtevek v celoti obdelati in lahko Komisija izvede plačila. Pri zahtevkih za plačilo, ki so bili prejeti pred koncem leta 2010 in še niso bili potrjeni, so bili odšteti finančni popravki v skupni vrednosti 2,3 milijarde EUR (ESRR: 2 155 milijonov EUR, Kohezijski sklad: 105 milijonov EUR, ESS: 24 milijonov EUR). Ti zahtevki za plačila bodo obdelani konec leta 2011 in v začetku leta 2012.

Finančni popravki, izvedeni v letu 2010 (potrjeni/sprejeti v letu 2010 in v prejšnjih letih)

v mio. EUR
	ESRR	KS	ESS	FIUR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	Skupaj v letu 2010
Finančni popravki 1994–1999:
potrjeni leta 2010	120	0	4	3	2	129
potrjeni v prejšnjih letih	342	4	1	—	1	347
Vmesni seštevek za obdobje 1994–1999	462	4	5	3	3	476
Finančni popravki 2000–2006:
potrjeni leta 2010	0	11	35	87	30	164
potrjeni v prejšnjih letih	79	6	1	—	8	95
Vmesni seštevek za obdobje 2000–2006	80	18	36	87	38	259
Finančni popravki 2007–2013:
potrjeni leta 2010	1	—	1	—	—	1
potrjeni v prejšnjih letih	—	—	—	—	—	—
Vmesni seštevek za obdobje 2007–2013	1	—	1	—	—	1
Finančni popravki, izvedeni v letu 2010, skupaj	542	21	42	90	41	737
Finančni popravki, izvedeni v letu 2009, skupaj	334	89	206	50	5	684
Od zneska 737 milijonov EUR, ki je bil sporočen za finančne popravke, izvedene v letu 2010, so bili popravki za 1 milijon EUR izvedeni že v prejšnjih letih, vendar prej še niso bili sporočeni.

Kar zadeva ESRR, je treba omeniti, da je za visoki popravek v Španiji v višini 1,5 milijarde EUR, opisan v pojasnilu 6.3.1, ta država članica februarja 2010 potrdila, da ga je vknjižila v lokalne računovodske sisteme zadevnih programov. Ta znesek je bil nato odštet od vseh 20 končnih zahtevkov za plačilo, ki so bili predloženi septembra 2010. Vendar so ti zahtevki za plačilo še vedno v postopku potrjevanja, zato niso bili upoštevani pri zgornjih zneskih izvedenih popravkov. Isto velja za večino zahtevkov, prejetih v zvezi z zaključkom programov za obdobje 2000–2006.

Kar zadeva ESS, so bili vsi finančni popravki za programsko obdobje 1994–1999, ki so bili potrjeni v letu 2010, izvedeni v istem letu. Poleg tega ni več nobenih drugih neporavnanih zneskov finančnih popravkov, ki bi jih bilo treba še izvesti v zvezi z zadevnim programskim obdobjem. Zneske finančnih popravkov za obdobje 2000–2006, potrjenih v prejšnjih letih, bo treba določiti in obračunati v postopku zaključevanja programov, ki se že izvaja.

6.3.3    Finančni popravki – kumulativni zneski in stopnja izvajanja

Potrjeni/sprejeti finančni popravki – kumulativni zneski

v mio. EUR
	Obdobje 1994–1999	Obdobje 2000–2006	Obdobje 2007–2013	Skupaj ob koncu leta 2010	Skupaj ob koncu leta 2009
ESRR	1 758	4 165	1	5 924	5 430
Kohezijski sklad	273	490	—	763	506
ESS	397	1 174	1	1 572	1 522
FIUR	100	96	—	195	104
Usmerjevalni oddelek EKUJS	124	41	—	165	132
Skupaj	2 652	5 965	2	8 619	7 694

Razčlenitev skupnega zneska po državah članicah je razkrita v Prilogi 3.

Izvedeni finančni popravki – kumulativni zneski

v mio. EUR
	Obdobje 1994–1999	Obdobje 2000–2006	Obdobje 2007–2013	Skupaj ob koncu leta 2010	Skupaj ob koncu leta 2009
ESRR	1 736	1 972	1	3 709	3 167
Kohezijski sklad	266	227	—	493	472
ESS	395	1 146	1	1 542	1 500
FIUR	100	94	—	194	104
Usmerjevalni oddelek EKUJS	124	41	—	165	124
Skupaj	2 621	3 480	2	6 102	5 366

Razčlenitev skupnega zneska po državah članicah je razkrita v Prilogi 4.

Za večino programov in nepravilnosti iz programskega obdobja 1994–1999 so postopki zaključeni in zadevni zneski naj bi se zato v prihodnje zmanjševali. Države članice so iz svojih končnih zahtevkov za plačilo pri programih za obdobje 2000–2006 umaknile veliko odbitkov, vendar so zadevni zahtevki za plačilo še vedno v postopku potrjevanja, zato niso vključeni pri zgornjih zneskih. Kot izvedeni bodo ti popravki sporočeni, ko bodo plačila potrjena, torej leta 2011 oz. leta 2012 v najbolj zapletenih primerih. Zneski popravkov za tekoče programsko obdobje 2007–2013 naj bi se povečali zaradi kontrol na kraju samem, ki se trenutno izvajajo.

V zgornjo razpredelnico so vključeni tudi finančni popravki, ki jih zadevne države članice izpodbijajo (glede na pretekle izkušnje je morala v takih primerih Komisija zelo redko vračati zneske).

Finančni popravki, potrjeni/sprejeti na dan 31. decembra 2010, ki še niso bili izvedeni, in stopnje izvajanja na dan 31. decembra 2010 (kumulativni zneski)

v mio. EUR
	ESRR	KS	ESS	FIUR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	Skupaj v letu 2010	Skupaj v letu 2009
Finančni popravki pri programih za obdobje 1994–1999
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	1 758	273	397	100	124	2 652	2 516
Izvedeni finančni popravki	1 736	266	395	100	124	2 621	2 145
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	22	8	2	—	0	31	371
Stopnja izvajanja	99 %	97 %	100 %	100 %	100 %	99 %	85 %
Finančni popravki pri programih za obdobje 2000–2006
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	4 165	490	1 174	96	41	5 965	5 177
Izvedeni finančni popravki	1 972	227	1 146	94	41	3 480	3 221
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	2 192	263	28	2	—	2 485	1 956
Stopnja izvajanja	47 %	46 %	98 %	98 %	100 %	58 %	62 %
Finančni popravki pri programih za obdobje 2007–2013
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	1	—	1	—	—	2	—
Izvedeni finančni popravki	1	—	1	—	—	2	—
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	0	—	0	—	—	0	—
Stopnja izvajanja	69 %	se ne uporablja	98 %	se ne uporablja	se ne uporablja	84 %	se ne uporablja
Finančni popravki skupaj
Potrjeni/sprejeti finančni popravki	5 924	764	1 571	195	165	8 619	7 694
Izvedeni finančni popravki	3 709	493	1 542	194	165	6 102	5 366
Potrjeni/sprejeti finančni popravki, ki še niso bili izvedeni	2 214	271	30	2	0	2 516	2 327
Stopnja izvajanja	63 %	65 %	98 %	99 %	100 %	71 %	70 %

Stopnjo izvajanja popravkov za programsko obdobje 1994–1999, kakršna je, je mogoče pripisati temu, da je bila leta 2010 izdana večina nalogov za izterjavo, potrebnih za izvršitev sklepov o finančnih popravkih, ki so bili sprejeti ob koncu leta 2009 (ob pripravi zaključnega računa za leto 2009 še v obravnavi) ali novim popravkom, potrjenim/sprejetim med letom.

Kar zadeva programsko obdobje 2000–2006, je mogoče nizko stopnjo izvajanja popravkov pripisati trenutnemu postopku zaključevanja programov, v katerem zahtevki za plačila, prejeti ob koncu leta 2010, še niso bili potrjeni, zato z njimi povezanih finančnih popravkov v skupni vrednosti 2,3 milijarde EUR ni bilo mogoče upoštevati v podatkih o izvajanju za leto 2010.

6.3.4    Finančni popravki v obravnavi

v mio. EUR
	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2009	Novi finančni popravki v obravnavi v letu 2010	Finančni popravki, sprejeti v letu 2010	Prilagoditve sprejetih finančnih popravkov ali finančnih popravkov v obravnavi na dan 31.12.2009	Finančni popravki v obravnavi na dan 31.12.2010
Strukturni skladi in Kohezijski sklad (programi 1994-1999, 2000-2006 in 2007–2013)
ESRR	430	135	(212)	(156)	197
Kohezijski sklad	149	206	(21)	(72)	262
ESS	326	9	(42)	(10)	284
FIUR	2	—	(1)	0	0
Usmerjevalni oddelek EKUJS	63	4	(33)	(31)	4
Skupaj	971	354	(309)	(269)	747

Kar zadeva ESRR, se je veliko postopkov, ki so se izvajali v prejšnjih letih, leta 2010 končalo, in sicer z uporabo finančnih popravkov ali prilagoditvami zneskov. Poleg tega je bilo leta 2010 prehodno leto za dve programski obdobji: zaključili so se postopki za obdobje 2000–2006, zaradi česar so se zmanjšali zneski popravkov v obravnavi, in začeli so se novi postopki (ki jih je v trenutni fazi nekoliko manj) za obdobje 2007–2013. Zato so zneski finančnih popravkov v obravnavi v tem letu nižji od prejšnjega leta.

Kar zadeva ESS, se večina novih primerov v vrednosti 9 milijonov EUR nanaša na programsko obdobje 2000–2006, saj prehajajo vsi zadevni operativni programi v fazo zaključevanja. V postopku zaključevanja programov bo obravnavano tudi vprašanje finančnih popravkov. Kljub temu se polovica tekočih postopkov nanaša na programsko obdobje 2007–2013. Njihova vrednost je bila ocenjena na 1 EUR (začasni znesek), saj je še vedno treba določiti dejanski znesek popravka.

Poleg zgoraj navedenega zneska so države članice sporočile za 1 437 milijonov EUR možnih izterjav na podlagi odkritja nepravilnih zahtevkov v okviru strukturnih skladov. Ta znesek temelji na uradnih poročilih, ki so jih predložile države članice v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1681/94. Vendar možnosti izterjave v posameznih primerih ni mogoče dovolj natančno oceniti na podlagi podatkov, ki so jih poslale države članice. Razen tega obstaja možnost prekrivanja z zgoraj razkritimi zneski, ki jo je težko količinsko opredeliti, saj državam članicam pri poročanju ni treba razlikovati med možnimi izterjavami na podlagi dejavnosti organov EU in možnimi izterjavami na podlagi njihovih lastnih kontrol.

6.3.5    Podaljšanje plačilnih rokov in odložitev plačil

Kar zadeva ESRR, je bilo leta 2010 sprejetih 49 sklepov o podaljšanju plačilnega roka v skupni vrednosti 2 156 milijonov EUR. V 41 primerih v skupni vrednosti 2 057 milijonov EUR so bila plačila sproščena, v osmih primerih v skupni vrednosti 99 milijonov EUR pa so ob koncu leta postopki še vedno potekali.

Kar zadeva ESS, je bilo leta 2010 sprejetih 12 sklepov o podaljšanju plačilnega roka v skupni vrednosti 255 milijonov EUR, pri čemer so se vsi sklepi nanašali na programsko obdobje 2007–2013. V šestih primerih v skupni vrednosti 94 milijonov EUR so bila plačila sproščena, v šestih primerih v skupni vrednosti 161 milijonov EUR pa postopki še potekajo.

Razčlenitev primerov podaljšanja plačilnega roka v letu 2010 po državah članicah:

v mio. EUR
	ESRR	ESS	Skupaj
Podaljšanje plačilnega roka – zaključeni primeri na dan 31.12.2010
Nemčija	175	—	175
Španija	1 477	74	1 552
Italija	84	—	84
Luksemburg	—	1	1
Madžarska	33	—	33
Portugalska	103	—	103
Romunija	—	18	18
Združeno kraljestvo	184	—	184
Zaključeni primeri skupaj	2 057	94	2 151
Podaljšanje plačilnega roka – tekoči postopki na dan 31.12.2010
Belgija	—	3	3
Bolgarija	15	—	15
Nemčija	43	69	112
Italija	—	72	72
Avstrija	—	17	17
Združeno kraljestvo	41	—	41
Tekoči postopki skupaj	99	161	260
Primeri podaljšanja plačilnega roka skupaj	2 156	255	2 411
Podatki, razkriti v tej razpredelnici, prikazujejo stanje na dan 15. februarja 2011.

Poleg tega je bilo leta 2010 sprejetih šest sklepov o odložitvi plačila v zvezi z ESS (za Belgijo, Španijo in Francijo). Do konca leta so se sredstva začela spet izplačevati samo Španiji.

6.4   DRUGE IZTERJAVE

Ta postavka zajema izterjavo neupravičeno plačanih zneskov zaradi napak ali nepravilnosti, ki jih odkrijejo Komisija, države članice, Evropsko računsko sodišče ali urad OLAF v zvezi z delom proračuna, ki se ne izvršuje v okviru deljenega upravljanja.

DRUGE IZTERJAVE, POTRJENE V LETU 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Druge vrste upravljanja:
– zunanji ukrepi	137	81
– notranje politike	188	202
Druge potrjene izterjave skupaj	325	283

DRUGE IZTERJAVE, IZVEDENE V LETU 2010

v mio. EUR
	2010	2009
Druge vrste upravljanja:
– zunanji ukrepi	136	81
– notranje politike	163	202
Druge izvedene izterjave skupaj	299	283

6.5   DEJAVNOSTI V ZVEZI Z IZTERJAVAMI IN FINANČNIMI POPRAVKI PO DRŽAVAH ČLANICAH NA PODROČJU STRUKTURNIH UKREPOV IN KOHEZIJSKE POLITIKE

Na področju kohezijske politike se popravki, ki jih izvedejo države članice na podlagi lastnih revizij ali revizij EU, ne vknjižijo v računovodski sistem Komisije, saj lahko države članice te zneske ponovno uporabijo za druge upravičene odhodke. Vendar pa morajo države članice Komisiji zagotoviti najnovejše informacije o umaknjenih, izterjanih in še neizterjanih zneskih v zvezi s strukturnimi skladi za posamezna leta ter kumulativno za obdobje 2000–2006, in sicer za vse štiri sklade (ESRR, ESS, Usmerjevalni oddelek EKUJS in FIUR). Pri tem jim ni treba posebej označiti popravkov, ki so posledica dejavnosti organov EU. Finančni popravki, ki jih izvedejo države članice, zato niso dodani tistim, ki jih izvede Komisija.

Programi za obdobje 2000–2006 so zdaj v fazi zaključevanja, ko se za vse nepravilnosti zahtevajo dokazi o odbitkih. Od držav članic se ne zahteva, naj Komisiji ločeno sporočijo informacije o umaknjenih, izterjanih in še neizterjanih zneskih za leto 2010. Kljub temu so bile marca 2011 prejete dodatne informacije od Grčije, Belgije, Madžarske in Portugalske ter za medregionalnega programe. Te informacije v tem oddelku niso upoštevane.

Na podlagi do zdaj prejetih podatkov o prispevkih EU so države članice skupaj sporočile za približno 5,1 milijarde EUR kumulativnih finančnih popravkov, ki izhajajo iz njihovih nacionalnih revizijskih dejavnosti za programe obdobja 2000–2006 (od tega je bilo okrog 4 milijarde EUR umaknjenih in približno 1,1 milijarde EUR izterjanih).

Revizijske dejavnosti na kraju samem, ki jih je izvajal Generalni direktorat za regionalno politiko v okviru akcijskega načrta za leto 2008 o reviziji nacionalnih sistemov držav članic za izterjave v zvezi s programskim obdobjem 2000–2006, so bile leta 2010 zaključene še za šest preostalih držav članic, tako da je bilo v revizije zajetih vseh 25 zadevnih držav članic (Bolgariji in Romuniji za obdobje 2000–2006 ni bilo treba poročati). Te revizije so skupaj z revizijami, ki jih je opravilo Računsko sodišče za zadnji dve letni poročili, pokazale, da organi držav članic na splošno spoštujejo zahteve, čeprav še vedno obstajajo pomembne slabosti v zvezi s popolnostjo podatkov ter sistemom evidentiranja in sporočanja nepravilnosti za nekatere programe za obdobje 2000–2006 v Italiji, Španiji, Franciji in na Nizozemskem. V manjšem obsegu so bile slabosti odkrite tudi pri programih v Združenem kraljestvu, Sloveniji, na Finskem, Švedskem in v Latviji. Čeprav je bil pri revizijah Komisije opažen dosežek v letih 2007–2010 v vseh državah članicah, je Komisija pri zaključevanju programov še vedno previdna in je od vseh organov, pristojnih za programe, zahtevala, naj poročajo o nadaljnjem ukrepanju (vključno s finančnimi popravki) na nacionalni ravni v zvezi z vsemi nepravilnostmi, odkritimi pri vsakem programu. Komisija ne bo zaključila programov, dokler te informacije po njeni oceni ne bodo skladne in popolne.

Kar zadeva finančne popravke za obdobje 2000–2006, obstaja možnost prekrivanja med zneski, sporočenimi na podlagi dejavnosti organov EU (revizije, ki jih opravljata Komisija in Računsko sodišče, ter preiskave urada OLAF), in zneski, ki jih sporočijo države članice na podlagi svojih dejavnosti. To gre pripisati dejstvu, da države članice velik delež finančnih popravkov, ki so posledica dejavnosti organov EU, sprejmejo in izvedejo brez formalnega sklepa Komisije, in sicer tako, da zadevne odhodke umaknejo iz svojih izjav o odhodkih. Ker se od držav članic ne zahteva, da razlikujejo med popravki na podlagi dejavnosti organov EU in popravki, ki jih izvedejo na podlagi svojih lastnih kontrol in revizij v okviru poročanja o obdobju 2000–2006, ni mogoče natančno določiti obsega tega prekrivanja. Poleg tega se lahko zgodi, da država članica popravka, ki ga je sprejela, ne izvede nujno v istem letu, zato je morebitno prekrivanje zgolj ocena. Na podlagi primerjave med zneski, ki so jih države članice sporočile za leto 2010, in zneski popravkov na podlagi dejavnosti organov EU, ki so jih države članice sprejele za isto leto, je mogoče sklepati, da prekrivanje ne more biti večje kot 65 milijonov EUR (leta 2009: 465 milijonov EUR).

Za programsko obdobje 2007-2013 je predpisana zahteva, da države članice letno poročajo o izterjanih in umaknjenih zneskih po informacijskih sistemih SFC 2007. To pomeni, da Komisija 31. marca vsako leto prejme podatke v elektronski obliki neposredno od držav članic. V smernicah za države članice je Komisija prav tako predlagala, naj države članice posebej označijo popravke, ki so jih izvedle na podlagi dejavnosti organov EU, da se prepreči vsakršno prekrivanje pri poročanju. V skladu s tem, kar so sporočile države članice Komisiji 31. marca 2011, je vsota zneskov (delež EU), ki so jih države članice izterjale od upravičencev in umaknile iz potrjenih odhodkov, predloženih Komisiji v letu 2010 (izterjave, 35 milijonov EUR), ali umaknile iz zahtevkov za plačilo v letu 2010 pred zaključkom postopka izterjave na nacionalni ravni (umiki, 189 milijonov EUR), skupaj s še neizterjanimi zneski (41 milijonov EUR) ob koncu leta 2010, 265 milijonov EUR:

v mio. EUR
EU 272007–2013 (2)	Umiki na podlagi dejavnosti držav članic	Umiki na podlagi dejavnosti organov EU	Umiki skupaj	Izterjave na podlagi dejavnosti držav članic	Izterjave na podlagi dejavnosti organov EU	Izterjave skupaj	Še neizterjani zneski, sporočeni v letu 2010, skupaj	Zneski, ki so jih sporočile države članice, skupaj
ESRR/KS  (3)	151	5	156	29	2	31	25	212
ESS	31	2	33	4	0	4	15	52
ESR	0	0	0	1	0	1	0	1
Skupaj	183	7	189	34	2	35	41	265

Komisija ima v načrtu revizijo izterjav, ki naj bi se začela izvajati v drugi polovici leta 2011, v okviru katere namerava pri vseh skladih pregledati sisteme korektivnih mehanizmov, ki so jih vzpostavili organi za potrjevanje, ter oceniti, za kako zanesljive ima lahko sporočene podatke, in sicer na vzorcu programov in držav članic, izbranih na podlagi analize tveganja.

Pojasnilo 6 –   Priloga 1: Skupni finančni popravki in izterjave za EKJS, sprejeti v letu 2010 – razčlenitev po državah članicah

v mio. EUR
Država članica	Finančna potrditev	Potrditev skladnosti	Prijavljene nepravilnosti	Skupaj v letu 2010	Skupaj v letu 2009
Belgija	0	—	4	4	15
Bolgarija	0	17	3	20	5
Češka	0	1	0	1	1
Danska	0	10	3	12	104
Nemčija	–1	16	12	28	17
Estonija	—	—	0	0	0
Irska	–1	0	7	7	4
Grčija	4	460	14	477	21
Španija	8	52	23	83	106
Francija	–1	39	28	67	111
Italija	4	39	35	78	15
Ciper	—	1	0	1	0
Latvija	0	—	0	0	0
Litva	0	0	2	2	4
Luksemburg	0	1	0	1	0
Madžarska	0	8	1	8	22
Malta	0	—	0	0	0
Nizozemska	–1	47	5	51	36
Avstrija	0	1	1	2	3
Poljska	0	50	2	52	13
Portugalska	2	40	16	58	18
Romunija	11	38	6	55	14
Slovenija	0	4	1	5	2
Slovaška	0	0	0	0	1
Finska	0	2	1	2	2
Švedska	0	3	2	5	2
Združeno kraljestvo	8	194	11	213	109
Sprejeto skupaj	33	1 022	178	1 233	625

Pojasnilo 6 –   Priloga 2: Skupni finančni popravki in izterjave za EKJS, izvedeni v letu 2010 – razčlenitev po državah članicah

v mio. EUR
Država članica	Finančna potrditev in neupoštevani plačilni roki	Potrditev skladnosti	Nepravilnosti, ki jih prijavijo države članice (povrnjene EU)	Skupaj v letu 2010	Skupaj v letu 2009
Belgija	0	0	3	3	14
Bolgarija	0	—	5	6	1
Češka	0	0	1	1	0
Danska	0	10	3	12	105
Nemčija	–1	16	10	26	18
Estonija	—	—	0	0	0
Irska	–1	1	5	5	5
Grčija	4	136	10	150	196
Španija	8	92	30	130	59
Francija	–1	90	30	120	82
Italija	4	5	23	33	177
Ciper	—	1	0	1	1
Latvija	0	—	0	0	0
Litva	0	2	1	4	2
Luksemburg	0	1	0	1	0
Madžarska	0	24	2	26	9
Malta	0	—	0	0	0
Nizozemska	–1	46	5	51	9
Avstrija	0	3	1	3	1
Poljska	0	95	1	97	2
Portugalska	2	4	18	24	7
Romunija	11	—	6	16	12
Slovenija	0	—	1	1	2
Slovaška	0	0	1	1	0
Finska	0	2	1	2	2
Švedska	0	3	2	5	14
Združeno kraljestvo	8	195	12	215	133
Izvedeno skupaj	33	728	172	934	851

Pojasnilo 6 –   Priloga 3: Skupni finančni popravki za strukturne ukrepe, potrjeni v letu 2010 Razčlenitev po državah članicah

v mio. EUR
Država članica	Kumulativno ob koncu leta 2009	Potrjeni finančni popravki v letu 2010						Kumulativno ob koncu leta 2010
		ESRR	KS	ESS	FIUR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	skupaj v letu 2010
Obdobje 1994–1999	2 516	125	0	4	3	3	136	2 652
Belgija	5	—	—	—	—	—	0	5
Danska	3	—	—	—	—	—	0	3
Nemčija	339	0	—	—	0	1	1	340
Irska	42	—	—	—	—	—	0	42
Grčija	526	1	0	—	—	0	2	528
Španija	548	116	0	0	—	1	117	664
Francija	84	—	—	4	—	0	4	88
Italija	505	0	—	—	—	0	0	505
Luksemburg	5	—	—	—	—	—	0	5
Nizozemska	177	—	—	—	—	—	0	177
Avstrija	2	—	—	—	—	—	0	2
Portugalska	137	2	—	—	1	1	4	141
Finska	1	—	—	—	—	—	0	1
Švedska	1	—	—	—	—	—	0	1
Združeno kraljestvo	131	6	—	—	1	0	7	138
INTERREG	10	0	—	—	—	—	0	10
Obdobje 2000–2006	5 178	368	258	43	89	30	788	5 965
Belgija	10	0	—	—	—	—	0	10
Bolgarija	2	—	18	—	—	—	18	21
Češka	0	4	7	—	—	—	11	11
Danska	0	—	—	—	—	—	0	0
Nemčija	12	0	—	0	0	—	1	13
Estonija	0	0	—	0	—	—	0	0
Irska	42	2	1	—	—	—	2	44
Grčija	920	40	0	0	—	—	40	961
Španija	2 503	170	104	2	87	—	363	2 865
Francija	261	16	—	0	—	9	26	287
Italija	825	97	—	4	1	2	105	930
Ciper	—	—	—	—	—	—	0	0
Latvija	4	—	1	—	0	—	1	4
Litva	2	—	0	—	—	—	0	2
Luksemburg	2	—	—	—	—	—	0	2
Madžarska	52	0	—	—	—	—	0	52
Malta	—	—	—	—	—	—	0	0
Nizozemska	2	—	—	—	—	—	0	2
Avstrija	—	—	—	—	—	—	0	0
Poljska	134	0	111	1	0	—	112	246
Portugalska	126	0	13	0	—	18	31	157
Romunija	10	—	2	—	—	—	2	12
Slovenija	2	—	—	—	—	—	0	2
Slovaška	39	0	2	—	—	—	2	41
Finska	0	—	—	—	0	—	0	1
Švedska	11	0	—	—	—	—	0	11
Združeno kraljestvo	217	29	—	36	—	1	65	283
INTERREG	1	9	—	—	—	—	9	10
Obdobje 2007–2013	0	1	0	1	0	—	2	2
Belgija	—	—	—	—	—	—	—	—
Bolgarija	—	—	—	—	—	—	—	—
Češka	—	—	—	—	—	—	—	—
Danska	—	—	—	0	—	—	0	0
Nemčija	—	—	—	—	—	—	—	—
Estonija	—	0	—	—	—	—	0	0
Irska	—	—	—	0	—	—	0	0
Grčija	—	—	—	—	—	—	—	—
Španija	—	—	—	—	—	—	—	—
Francija	—	—	—	0	—	—	0	0
Italija	—	—	—	—	—	—	—	—
Ciper	—	—	—	—	—	—	—	—
Latvija	—	—	—	—	—	—	—	—
Litva	—	—	—	—	—	—	—	—
Luksemburg	—	—	—	0	—	—	0	0
Madžarska	—	0	—	1	—	—	1	1
Malta	—	—	—	—	—	—	—	—
Nizozemska	—	—	—	—	—	—	—	—
Avstrija	—	—	—	—	—	—	—	—
Poljska	—	0	—	0	—	—	0	0
Portugalska	—	0	—	0	—	—	1	1
Romunija	—	—	—	—	—	—	—	—
Slovenija	—	—	—	—	—	—	—	—
Slovaška	—	—	—	—	—	—	—	—
Finska	—	—	—	—	—	—	—	—
Švedska	—	—	—	—	—	—	—	—
Združeno kraljestvo	—	—	—	—	—	—	—	—
INTERREG	—	—	—	—	—	—	—	—
Potrjeno skupaj	7 694	494	258	49	91	33	925	8 619

Pojasnilo 6 –   Priloga 4: Skupni finančni popravki za strukturne ukrepe, izvedeni v letu 2010 Razčlenitev po državah članicah

v mio. EUR
Država članica	Kumulativno ob koncu leta 2009	Finančni popravki, izvedeni v letu 2010						Kumulativno ob koncu leta 2010
		ESRR	KS	ESS	FIUR	Usmerjevalni oddelek EKUJS	skupaj v letu 2010
Obdobje 1994–1999	2 144	462	4	5	3	3	476	2 621
Belgija	6	—	—	—	—	—	—	6
Danska	4	—	—	—	—	—	—	4
Nemčija	300	37	—	—	0	1	38	338
Irska	40	—	—	—	—	—	—	40
Grčija	521	1	3	—	—	0	4	525
Španija	293	363	1	0	—	1	365	658
Francija	85	—	—	4	—	0	4	89
Italija	483	21	—	—	—	—	21	504
Luksemburg	4	—	—	1	—	—	1	5
Nizozemska	177	—	—	—	—	—	—	177
Avstrija	2	—	—	—	—	—	—	2
Portugalska	118	20	—	—	1	1	23	141
Finska	1	0	—	—	—	—	0	1
Švedska	1	—	—	—	—	—	—	1
Združeno kraljestvo	108	11	—	—	1	0	13	120
INTERREG	2	7	—	—	—	—	7	9
Obdobje 2000–2006	3 222	80	18	36	87	38	259	3 480
Belgija	8	—	—	0	—	—	0	8
Bolgarija	2	—	—	—	—	—	—	2
Češka	0	—	—	—	—	—	—	0
Danska	0	—	—	—	—	—	—	0
Nemčija	10	0	—	—	—	—	0	10
Estonija	0	—	—	0	—	—	0	0
Irska	26	—	—	—	—	—	—	26
Grčija	904	—	—	—	—	—	—	904
Španija	940	—	16	0	87	8	111	1 051
Francija	239	—	—	—	—	9	9	248
Italija	686	79	—	0	—	2	82	768
Ciper	0	—	—	—	—	—	—	0
Latvija	3	—	1	—	—	—	1	4
Litva	1	—	0	—	—	—	0	1
Luksemburg	2	—	—	—	—	—	—	2
Madžarska	41	—	—	—	—	—	—	41
Malta	0	—	—	—	—	—	—	0
Nizozemska	0	—	—	—	—	1	1	1
Avstrija	0	—	—	—	—	—	—	0
Poljska	90	—	—	—	—	—	—	90
Portugalska	95	—	1	—	—	18	18	113
Romunija	8	—	0	—	—	—	0	8
Slovenija	2	—	—	—	—	—	—	2
Slovaška	1	—	—	—	—	—	—	1
Finska	0	—	—	—	—	—	—	0
Švedska	11	—	—	—	—	—	—	11
Združeno kraljestvo	151	—	—	36	—	1	37	188
INTERREG	0	0	—	—	—	—	0	0
Obdobje 2007–2013	0	1	0	1	0	—	2	2
Belgija	—	—	—	—	—	—	—	—
Bolgarija	—	—	—	—	—	—	—	—
Češka	—	—	—	—	—	—	—	—
Danska	—	—	—	0	—	—	0	0
Nemčija	—	—	—	—	—	—	—	—
Estonija	—	0	—	—	—	—	0	0
Irska	—	—	—	0	—	—	0	0
Grčija	—	—	—	—	—	—	—	—
Španija	—	—	—	—	—	—	—	—
Francija	—	—	—	0	—	—	0	0
Italija	—	—	—	—	—	—	—	—
Ciper	—	—	—	—	—	—	—	—
Latvija	—	—	—	—	—	—	—	—
Litva	—	—	—	—	—	—	—	—
Luksemburg	—	—	—	—	—	—	—	—
Madžarska	—	—	—	1	—	—	1	1
Malta	—	—	—	—	—	—	—	—
Nizozemska	—	—	—	—	—	—	—	—
Avstrija	—	—	—	—	—	—	—	—
Poljska	—	0	—	—	—	—	0	0
Portugalska	—	0	—	0	—	—	1	1
Romunija	—	—	—	—	—	—	—	—
Slovenija	—	—	—	—	—	—	—	—
Slovaška	—	—	—	—	—	—	—	—
Finska	—	—	—	—	—	—	—	—
Švedska	—	—	—	—	—	—	—	—
Združeno kraljestvo	—	—	—	—	—	—	—	—
INTERREG	—	—	—	—	—	—	—	—
Izvedeno skupaj	5 366	542	21	42	90	41	737	6 102

7.   OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

V nadaljevanju opisana razkritja glede obvladovanja finančnih tveganj Evropske unije (EU) se navezujejo na:

—	zakladniško poslovanje Evropske komisije za izvrševanje proračuna EU,

—	posojila, ki jih Evropska komisija daje in najema v okviru makrofinančne pomoči, plačilnobilančnih posojil in dejavnosti Euratoma,

—	Jamstveni sklad za zunanje ukrepe ter

—	posojila, ki jih Evropska unija daje in najema, ter zakladniške posle, ki jih opravlja prek Evropske skupnosti za premog in jeklo (v likvidaciji).

7.1   STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ

7.1.1    Zakladniško poslovanje

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja Komisije so določena v Uredbi Sveta št. 1150/2000 (spremenjeni z uredbama Sveta št. 2028/2004 in 105/2009) ter finančni uredbi (Uredba Sveta št. 1605/2002, spremenjena z uredbami Sveta št. 1995/2006, 1525/2007 in 1081/2010) in njenih izvedbenih določbah (Uredba Komisije št. 2342/2002, spremenjena z uredbami Komisije št. 1261/2005, 1248/2006 in 478/2007).

Kot rezultat zgornjih uredb se uporabljajo naslednja glavna načela:

—	lastna sredstva plačajo države članice na račune, ki so bili v ta namen odprti v imenu Komisije pri zakladnici ali organu, ki ga imenuje posamezna država članica. Komisija lahko črpa z zgornjih računov samo, da krije svoje denarne potrebe,

—	lastna sredstva plačajo države članice v svojih nacionalnih valutah, medtem ko so plačila Komisije večinoma izražena v eurih,

—	stanje na bančnih računih, odprtih v imenu Komisije, ne sme biti negativno,

—	sredstva na bančnih računih, ki so v drugih valutah in ne v eurih, se bodisi uporabljajo za plačila v istih valutah ali so periodično pretvorjena v eure.

Poleg računov lastnih sredstev ima Komisija tudi druge bančne račune, odprte pri centralnih in poslovnih bankah z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistemov in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja Komisije je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja (na primer izvrševanje plačil in upravljanje denarnih sredstev, napovedovanje denarnih tokov, neprekinjeno poslovanje ipd.) in njihovo upoštevanje se redno preverja. Poleg tega so organizirani sestanki med GD za proračun ter GD za gospodarske in finančne zadeve, na katerih potekajo razprave o izmenjavi informacij na področju obvladovanja tveganj in najboljših praks.

BUFI – začasno plačane globe

Od leta 2010 se zneski začasno plačanih glob vlagajo v posebej za ta namen ustanovljen sklad, ki ga upravlja GD za gospodarske in finančne zadeve (sklad BUFI). Zneski glob, prejeti pred letom 2010, ostanejo na posebnih bančnih računih. Sredstva iz naslova začasno plačanih glob upravlja Komisija v skladu z notranjimi smernicami ter smernicami za upravljanje sredstev, vključenimi v sporazum o ravni storitve, ki je bil podpisan decembra 2009 med GD za proračun ter GD za gospodarske in finančne zadeve. Navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot je upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja.

Cilj dejavnosti upravljanja sredstev so take naložbe glob, plačanih Komisiji, da:

(a)	se zagotovi, da so sredstva po potrebi zlahka na razpolago, hkrati pa

(b)	se v normalnih razmerah dosega donos, ki je v povprečju enak referenčnemu donosu sklada BUFI, zmanjšanemu za nastale stroške.

Naložbe so v bistvu omejene na naslednji kategoriji: vezane vloge pri centralnih bankah iz euroobmočja, agencijah za upravljanje državnega dolga iz euroobmočja, bankah, ki so v celoti v državni lasti ali zanje država v celoti jamči, ali nadnacionalnih institucijah; obveznice, zakladne menice in potrdila o vlogah, ki so jih izdale enote centralne ravni države in predstavljajo neposredno izpostavljenost do enot centralne ravni držav euroobmočja, ali ki so jih izdale nadnacionalne institucije.

7.1.2    Najemanje in dajanje posojil (makrofinančna pomoč, plačilnobilančna posojila in Euratom)

EU izvaja posle dajanja in najemanja posojil ter s tem povezano upravljanje zakladnice v skladu z ustreznimi sklepi Sveta, če je to primerno, in notranjimi smernicami. Pisna navodila za postopke, ki veljajo za posebna področja, kot so najemanje in dajanje posojil ter upravljanje zakladnice, so razvile ustrezne poslovne enote, ki jih tudi uporabljajo. Finančna in poslovna tveganja se opredelijo in ocenijo, upoštevanje notranjih smernic in postopkov pa se redno preverja. Praviloma se ne izvajajo nobene dejavnosti za izravnavanje obrestnih ali valutnih nihanj (t. i. varovanje pred tveganji), saj se dana posojila financirajo z vzajemnimi posli („back-to-back“), in torej ni odprtih obrestnih ali valutnih pozicij.

7.1.3    Jamstveni sklad

Pravila in načela za upravljanje sredstev Jamstvenega sklada (glej pojasnilo 2.3.3) so določena v Sporazumu med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) z dne 25. novembra 1994 ter v poznejših spremembah z dne 17. in 23. septembra 1996, 8. maja 2002, 25. februarja 2008 ter 9. novembra 2010. Jamstveni sklad posluje zgolj v EUR. Da bi se izognil vsakršnemu valutnemu tveganju, opravlja naložbe izključno v tej valuti. Upravljanje sredstev temelji na tradicionalnih pravilih previdnosti, ki veljajo za finančne dejavnosti. Posebno pozornost je treba namenjati zmanjšanju tveganj in zagotavljanju, da se upravljana sredstva lahko odtujijo ali prenesejo brez večjega odloga, pri čemer se upoštevajo krite obveznosti.

7.1.4    ESPJ v likvidaciji

Evropska komisija upravlja likvidacijo obveznosti in za ESPJ v likvidaciji niso predvidena nobena nova posojila ali financiranje teh posojil. Novo najemanje posojil ESPJ je omejeno na refinanciranje za zmanjšanje stroškov sredstev. Kar zadeva zakladniško poslovanje, se uporabljajo načela skrbnega upravljanja za omejitev finančnih tveganj.

7.2   TRŽNO TVEGANJE

Tržno tveganje je tveganje nihanja poštene vrednosti ali prihodnjih denarnih tokov finančnega instrumenta zaradi sprememb tržnih cen. Pomeni ne le tveganje za izgubo, ampak tudi možnost za dobiček. Obsega valutno tveganje, obrestno tveganje in tveganje spremembe drugih cen. EU nima pomembnih tveganj spremembe drugih cen.

7.2.1    Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da bodo na posle EU ali vrednost njenih naložb vplivale spremembe deviznih tečajev. To tveganje izhaja iz spremembe cene ene valute v razmerju do druge.

7.2.1.1   Zakladniško poslovanje

Lastna sredstva, ki jih plačajo države članice v drugih valutah kot v eurih, se hranijo na računih lastnih sredstev v skladu z uredbo o virih lastnih sredstev. V eure se pretvorijo, ko se pojavi potreba po kritju izvrševanja plačil. Postopki, ki se uporabljajo za upravljanje teh sredstev, so določeni v prej navedeni uredbi. V omejenem številu primerov se ta sredstva neposredno uporabijo za izvedbo plačil v isti valuti.

Komisija ima pri poslovnih bankah odprtih več računov v drugih valutah EU kot v eurih ter v USD in CHF za namene izvedbe plačil, izraženih v teh valutah. Ti računi se polnijo glede na število plačil, ki jih je treba izvesti, zato stanje na teh računih ne pomeni izpostavljenosti valutnemu tveganju.

Ko se razni prejemki (z izjemo lastnih sredstev) prejmejo v drugih valutah kot v eurih, se bodisi prenesejo na račune Komisije, ki se vodijo v isti valuti, če so potrebni za kritje izvedbe plačil, bodisi se pretvorijo v eure in prenesejo na račune, ki se vodijo v eurih. Računi izločenih sredstev, ki se vodijo v drugih valutah kot v eurih, se polnijo glede na ocenjene kratkoročne lokalne plačilne potrebe v isti valuti. Stanje na teh računih se vzdržuje v okviru njihovih ustreznih zgornjih meja.

BUFI – začasno plačane globe

Ker so vse globe naložene in plačane v eurih, ni nobenega valutnega tveganja.

7.2.1.2   Najemanje in dajanje posojil (makrofinančna pomoč, plačilnobilančna posojila in Euratom)

Večina finančnih sredstev in obveznosti je izražena v eurih, zato EU v teh primerih ni izpostavljena valutnemu tveganju. Vendar pa EU v okviru finančnega instrumenta Euratom daje posojila v USD, ki se financirajo z najetimi posojili v ustreznem znesku USD („vzajemni“ posel). EU na datum bilance stanja ni bila izpostavljena valutnemu tveganju v zvezi z instrumentom Euratom.

7.2.1.3   Jamstveni sklad

Finančna sredstva Jamstvenega sklada so izražena v eurih, zato v zvezi z njim ni nobenega valutnega tveganja.

7.2.1.4   ESPJ v likvidaciji

ESPJ v likvidaciji ima manjšo neto izpostavljenost valutnemu tveganju, ki ustreza vrednosti 1,43 milijona EUR ter izhaja iz stanovanjskih posojil v protivrednosti 1,39 milijona EUR in stanj na tekočih računih v protivrednosti 0,04 milijona EUR.

7.2.2    Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je možnost zmanjšanja vrednosti vrednostnega papirja, zlasti obveznice, zaradi povečanja obrestnih mer. Višje obrestne mere na splošno povzročijo zmanjšanje cen obveznic s fiksno obrestno mero in obratno.

7.2.2.1   Zakladniško poslovanje

Zakladnica Komisije ne najema posojil, zato ni izpostavljena obrestnemu tveganju. Prejema pa obresti od sredstev, ki jih ima na različnih bančnih računih. Komisija je zato uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti, ki se obračunajo na njenih bančnih računih, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Računi, odprti pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic za prejemke lastnih sredstev se ne obrestujejo in so brez stroškov. Za vse druge račune, odprte pri nacionalnih centralnih bankah, je donos odvisen od posebnih pogojev, ki jih ponuja posamezna banka; uporabljene obrestne mere so spremenljive in se prilagajajo nihanjem na trgu.

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na obrestno mero EONIA (uteženo povprečje obrestnih mer v eurih za medbančna posojila čez noč) in sledi nihanjem te obrestne mere. Za nekatere druge račune je izračun obresti vezan na mejno obrestno mero ECB za njene operacije glavnega refinanciranja. Zato ni nobenega tveganja, da bi se sredstva Komisije obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

BUFI – začasno plačane globe

V portfelju sklada BUFI ni obveznic s spremenljivo obrestno mero. Na datum bilance stanja so brezkuponske obveznice sestavljale približno 69 % naložbenega portfelja.

7.2.2.2   Najemanje in dajanje posojil (makrofinančna pomoč, plačilnobilančna posojila in Euratom)

Najeta in dana posojila s spremenljivo obrestno mero

EU ima zaradi narave svojega najemanja in dajanja posojil veliko sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo. Zaradi posojil s spremenljivo obrestno mero, ki so bila najeta v okviru makrofinančne pomoči in instrumenta Euratom, je izpostavljena obrestnemu tveganju. Vendar se obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli). Na datum bilance stanja je imela EU 0,86 milijarde EUR danih posojil (v nominalni vrednosti) s spremenljivo obrestno mero (leta 2009: 0,96 milijarde EUR), pri čemer se posojila ponovno ocenijo vsakih 6 mesecev.

Najeta in dana posojila s fiksno obrestno mero

EU daje posojila v okviru makrofinančne pomoči in posojila Euratom s fiksno obrestno mero, ki so leta 2010 skupaj znašala 110 milijonov EUR (leta 2009: 110 milijonov EUR), in sicer s končno zapadlostjo od enega do pet let (25 milijonov EUR) in več kot pet let (85 milijonov EUR). Kar je še pomembneje, v okviru plačilnobilančnega finančnega instrumenta je EU dala deset posojil s fiksno obrestno mero, ki so leta 2010 skupaj znašala 12,05 milijarde EUR (leta 2009: 9,2 milijarde EUR), in sicer s končno zapadlostjo do enega leta (2 milijardi EUR), od enega do pet let (5,7 milijarde EUR) in več kot pet let (4,35 milijarde EUR).

7.2.2.3   Jamstveni sklad

V okviru Jamstvenega sklada izdani dolžniški vrednosti papirji s spremenljivo obrestno mero so izpostavljeni nestanovitnosti obrestne mere, medtem ko so dolžniški vrednostni papirji s fiksno obrestno mero izpostavljeni tveganju glede njihove poštene vrednosti. Na datum bilance stanja so obveznice s fiksno obrestno mero sestavljale približno 93 % naložbenega portfelja (leta 2009: 97 %).

7.2.2.4   ESPJ v likvidaciji

ESPJ v likvidaciji je zaradi narave svojih dejavnosti izpostavljena obrestnemu tveganju. Obrestna tveganja, ki izhajajo iz najetih posojil, se v glavnem izravnajo z danimi posojili z enakovrednimi pogoji. Kar zadeva dejavnosti upravljanja sredstev, so na datum bilance stanja obveznice s fiksno obrestno mero sestavljale približno 92 % naložbenega portfelja (leta 2009: 97 %).

7.3   KREDITNO TVEGANJE

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neplačila posojila ali druge kreditne linije (glavnice ali obresti ali obojega) s strani dolžnika/posojilojemalca ali zaradi druge neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Kot dogodek neizpolnjevanja obveznosti štejejo zamude pri plačilu, prerazporeditev plačil in stečaj.

7.3.1    Zakladniško poslovanje

Večina zakladniških sredstev Komisije se v skladu z Uredbo Sveta št. 1150/2000 o virih lastnih sredstev hrani na računih, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov (lastna sredstva). Vsi taki računi so odprti pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic. Te institucije pomenijo najnižje kreditno tveganje (ali tveganje nasprotne stranke) za Komisijo, saj ima izpostavljenost do svojih držav članic. Pri tistem delu zakladniških sredstev Komisije, ki se hranijo pri poslovnih bankah za kritje izvedbe plačil, se zadevni računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice za upravljanje denarnih sredstev. Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, sorazmerno s povprečnim zneskom dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledično je stanje vlog čez noč na teh računih stalno nizko (na splošno med 20 in 100 milijoni EUR, porazdeljenimi med več kot 20 računov), tako da je izpostavljenost Komisije tveganju omejena. Te zneske je treba obravnavati glede na skupno stanje zakladnice, ki niha med 1 milijardo EUR in 35 milijardami EUR, in skupni znesek plačil, izvršenih leta 2010, ki je znašal 120 milijard EUR.

Poleg tega se za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice, da bi se dodatno zmanjšalo tveganje nasprotne stranke, ki mu je izpostavljena Komisija:

—	vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1). V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja stopnja;

—	za poslovne banke, ki so bile izbrane posebej za pologe začasno plačanih glob (denarna sredstva z omejitvami), se prav tako praviloma zahteva minimalna dolgoročna kreditna bonitetna ocena S&P AA ali njej enakovredna, pri poslabšanju ocene bank v tej skupini pa se uporabijo posebni ukrepi;

—

zakladniške službe Komisije so v letu 2009 vzpostavile alternativni sistem za upravljanje začasno plačanih glob, ki je namenjen ravno zmanjševanju tveganj na tem področju. Na podlagi sklepa Komisije C(2009) 4264 se globe, naložene s 1. januarjem 2010, zdaj upravljajo po novem sistemu in se ne polagajo več na račune pri poslovnih bankah;

—

računi izločenih sredstev so odprti pri lokalnih bankah, ki so izbrane s poenostavljenim razpisnim postopkom. Zahteve v zvezi z oceno so odvisne od lokalnih okoliščin in se lahko precej razlikujejo med državami. Za omejitev izpostavljenosti tveganju se višina sredstev na teh računih ohranja na najnižji možni ravni (z upoštevanjem potreb poslovanja); računi se redno polnijo in uporabljene zgornje meje se pregledujejo na letni osnovi;

—	kreditne bonitetne ocene poslovnih bank, pri katerih ima Komisija račune, se pregledujejo vsaj enkrat na mesec, lahko pa tudi pogosteje, če in ko se pojavi potreba. Zaradi finančne krize so bili sprejeti ukrepi okrepljenega spremljanja, ki so se izvajali v letu 2010.

BUFI – začasno plačane globe

Zaradi naložb začasno plačanih glob nastane izpostavljenost kreditnemu tveganju, kar je tveganje, da nasprotna stranka ne bo mogla v celoti plačati zneskov, ko ti zapadejo v plačilo. Najvišja koncentracija izpostavljenosti je do Francije in Nemčije, ki pomenita 69 % oz. 25 % skupne vrednosti portfelja.

Glavne omejitve naložb: za referenčne države (trenutno Francija in Nemčija z oceno AAA/Aaa) – do 100 % portfelja; za druge pooblaščene izdajatelje, za katere se zahteva minimalna bonitetna ocena Moody's Aa2 ali njej enakovredna – do 25 % portfelja.

7.3.2    Najemanje in dajanje posojil (makrofinančna pomoč, plačilnobilančna posojila in Euratom)

Izpostavljenost kreditnemu tveganju se najprej obvladuje s pridobitvijo državnih jamstev v primeru Euratoma, nato prek Jamstvenega sklada (makrofinančna pomoč in Euratom) ter nazadnje prek proračuna EU (plačilnobilančna posojila in, če drugi ukrepi ne zadostujejo, makrofinančna pomoč in Euratom). V skladu z zakonodajo o virih lastnih sredstev, ki je veljala leta 2010, je bila zgornja meja za sredstva iz naslova BND določena na 1,23 % BND držav članic in leta 2010 je bilo dejansko porabljenega 1,12 % za kritje odobritev plačil. To pomeni, da je bilo na dan 31. decembra 2010 na razpolago 0,11 % za kritje tega jamstva. Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je bil ustanovljen leta 1994, da bi pokrival tveganja zamude pri plačilih, povezanih z najetimi posojili, s katerimi se financirajo posojila državam zunaj Evropske unije. V vsakem primeru se izpostavljenost kreditnemu tveganju ublaži z možnostjo uporabe proračunskih sredstev EU, če dolžnik ne bi zmogel v celoti vrniti dolgovanih zneskov. V ta namen lahko EU zahteva sredstva od držav članic, da izpolni pravno obveznost EU do svojih posojilodajalcev.

Glavne upravičenke do teh posojil so Madžarska, Romunija in Latvija. Te države predstavljajo približno 42 %, 30 % in 22 % celotnega obsega posojil v tem zaporedju. Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati smernice o izbiri nasprotnih strank. Tako lahko poslovna enota posluje le z upravičenimi bankami, ki imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

7.3.3    Jamstveni sklad

V skladu s Sporazumom med EU in EIB o upravljanju Jamstvenega sklada morajo imeti vse medbančne naložbe minimalno bonitetno oceno Moody's P-1 ali njej enakovredno. Na dan 31. decembra 2010 so bile vse naložbe (124 milijonov EUR) opravljene s takimi nasprotnimi strankami (leta 2009: 153 milijonov EUR). Na dan 31. decembra 2010 je imel sklad naložbe v pet kratkoročnih finančnih instrumentov in vse take naložbe (69 milijonov EUR) so bile opravljene z nasprotnimi strankami, ki imajo minimalno bonitetno oceno Moody's P-1 ali njej enakovredno. Vsi vrednostni papirji v portfelju za prodajo razpoložljivih naložb so skladni s smernicami za upravljanje.

7.3.4    ESPJ v likvidaciji

Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje z redno analizo sposobnosti posojilojemalcev, da izpolnjujejo obveznosti glede plačevanja obresti in odplačevanja glavnice. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se obvladuje tudi s pridobitvijo varščin ter državnih jamstev, jamstev podjetij in osebnih jamstev. Jamstva držav članic ali enakovrednih organov (npr. javnih ustanov) krijejo 68 % vseh neodplačanih posojil. Bankam je bilo dodeljenih 11 % neodplačanih posojil oziroma so banke zanje dale jamstva. Kar zadeva zakladniško poslovanje, je treba uporabljati smernice o izbiri nasprotnih strank. Poslovna enota lahko posluje le z upravičenimi bankami, ki imajo zadostne omejitve glede nasprotnih strank.

7.4   LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Likvidnostno tveganje je tveganje, ki izhaja iz težavnosti prodaje sredstva, na primer tveganje, da trgovanje z danim vrednostnim papirjem ali sredstvom na trgu ne bo dovolj hitro, da bi se preprečila izguba ali neizpolnitev obveznosti.

7.4.1    Zakladniško poslovanje

Proračunska načela EU zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano leto vedno zadostujejo za izvedbo vseh plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko leto. Države članice vsako leto plačajo prispevke v dvanajstih mesečnih obrokih, vendar na plačila deloma vplivajo sezonski dejavniki. Zaradi zagotavljanja, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvesti v danem mesecu, so vzpostavljeni postopki za redno napovedovanje denarnih sredstev in pod nekaterimi pogoji je mogoče lastna sredstva vnaprej vpoklicati od držav članic, če je to potrebno. Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja Komisije avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih Komisije dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

7.4.2    Najemanje in dajanje posojil (makrofinančna pomoč, plačilnobilančna posojila in Euratom)

Likvidnostno tveganje, ki izhaja iz najetih posojil, se v glavnem izravna z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli). Za posojila v okviru makrofinančne pomoči in posojila Euratom pomeni Jamstveni sklad likvidnostno rezervo (ali varnostno mrežo) pri neplačilu ali zamudah pri plačilu s strani posojilojemalcev. Za plačilnobilančna posojila je v Uredbi Sveta št. 431/2009 predviden postopek, ki daje dovolj časa za mobilizacijo sredstev iz proračuna EU.

7.4.3    Jamstveni sklad

Sklad se upravlja po načelu, da imajo sredstva zadostno stopnjo likvidnosti in možnost mobilizacije v zvezi z zadevnimi obveznostmi. Sklad mora ohranjati najmanj 100 milijonov EUR v portfelju z zapadlostjo v manj kot 12 mesecih in ta sredstva se naložijo v denarne instrumente. Te naložbe so na dan 31. decembra 2010 znašale skupaj 192 milijonov EUR. Poleg tega vsaj 20 % nominalne vrednosti sklada obsega denarne instrumente, obveznice s fiksno obrestno mero s preostalo zapadlostjo do največ enega leta in obveznice s spremenljivo obrestno mero. To razmerje je bilo na dan 31. decembra 2010 32-odstotno.

7.4.4    ESPJ v likvidaciji

Likvidnostno tveganje, ki izhaja iz najetih posojil, se v glavnem izravna z danimi posojili z enakovrednimi pogoji („vzajemni“ posli). Kar zadeva upravljanje sredstev in obveznosti ESPJ v likvidaciji, upravlja Komisija likvidnostne zahteve na podlagi napovedi izplačil, ki jo pridobi na podlagi posvetovanj s pristojnimi službami Komisije.

8.   RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

8.1   POVEZANE STRANKE

Povezane stranke EU so njeni subjekti, ki so vključeni v konsolidacijo, in ključno vodstveno osebje teh subjektov (glej spodaj). Posli med temi subjekti potekajo kot del običajnega poslovanja EU in zato v skladu z računovodskimi pravili EU niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju. Seznam teh subjektov, vključenih v konsolidacijo, je v pojasnilu 10.

8.2   UPRAVIČENOSTI KLJUČNEGA VODSTVENEGA OSEBJA

Za predstavitev podatkov v zvezi s posli povezanih strank, ki zadevajo ključno vodstveno osebje Evropske komisije, so take osebe tukaj prikazane v okviru petih kategorij:

Kategorija 1: predsedniki Sveta, Komisije in Sodišča

Kategorija 2: podpredsednik Komisije in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter drugi podpredsedniki Komisije

Kategorija 3: generalni sekretar Sveta, člani Komisije, sodniki in generalni pravobranilci Sodišča, predsednik in člani Splošnega sodišča, predsednik in člani Sodišča za uslužbence Evropske unije, evropski varuh človekovih pravic ter evropski nadzornik za varstvo podatkov

Kategorija 4: predsednik in člani Računskega sodišča

Kategorija 5: najvišji javni uslužbenci institucij in agencij

Povzetek njihovih upravičenosti je prikazan spodaj – dodatne informacije so na voljo v Uradnem listu Evropske unije (UL 187, 8.8.1967, nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 202/2005 z dne 18. januarja 2005 (UL L 33, 5.2.2005), in UL 268, 20.10.1977, nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1293/2004 z dne 30. aprila 2004 (UL L 243, 15.7.2004)). Dodatne informacije so na voljo tudi v kadrovskih predpisih, objavljenih na spletišču Europa – gre za uradni dokument z opisom pravic in obveznosti vseh uradnikov EU. Ključno vodstveno osebje ni prejelo preferenčnih posojil od EU.

Finančne upravičenosti ključnega vodstva

v EUR
Upravičenost (na zaposlenega)	Kategorija 1	Kategorija 2	Kategorija 3	Kategorija 4	Kategorija 5
Osnovna plača (na mesec)	25 351,76	22 963,55 – 23 882,09	18 370,84 – 20 667,20	19 840,51 – 21 126,47	11 681,17 – 18 370,84
Dodatek za prebivanje/izselitveni dodatek	15 %	15 %	15 %	15 %	16 %
Družinski dodatki:
gospodinjski dodatek (v % plače)	2 % + 170,52	2 % + 170,52	2 % + 170,52	2 % + 170,52	2 % + 170,52
otroški dodatek	372,61	372,61	372,61	372,61	372,61
dodatek za predšolsko	91,02	91,02	91,02	91,02	91,02
izobraževanje ali	252,81	252,81	252,81	252,81	252,81
šolanje zunaj kraja zaposlitve	505,39	505,39	505,39	505,39	505,39
Dodatek za predsedujoče sodnike	se ne uporablja	se ne uporablja	500 – 810,74	se ne uporablja	se ne uporablja
Dodatek za reprezentančne stroške	1 418,07	0–911,38	500 – 607,71	se ne uporablja	se ne uporablja
Letni potni stroški	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	da
Nakazila v države članice:
dodatek za šolanje (4)	da	da	da	da	da
v % plače (4)	5 %	5 %	5 %	5 %	5 %
v % plače brez korekcijskega koeficienta	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %	največ 25 %
Reprezentančni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	se ne uporablja	se ne uporablja
Začetek dela:
stroški nastanitve	50 703,52	45 927,10 – 47 764,18	36 741,68 – 41 334,40	39 681,02 – 42 252,94	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
Prenehanje dela:
stroški selitve ob prenehanju zaposlitve	25 351,76	22 963,55 – 23 882,09	18 370,84 – 20 667,20	19 840,51 – 21 126,47	povrnjeno
družinski potni stroški	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
stroški selitve	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno	povrnjeno
prehod (v % plače) (5)	40 % – 65 %	40 % – 65 %	40 % – 65 %	40 % – 65 %	se ne uporablja
zdravstveno zavarovanje	krito	krito	krito	krito	izbirno
Pokojnina (v % plače, pred davki)	Največ 70 %	Največ 70 %	Največ 70 %	Največ 70 %	Največ 70 %
Odbitki:
davek Unije	8 % – 45 %	8 % – 45 %	8 % – 45 %	8 % – 45 %	8 % – 45 %
zdravstveno zavarovanje (v % plače)	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %	1,8 %
posebna dajatev na plačo	5,07 %	5,07 %	5,07 %	5,07 %	5,07 %
odbitek za pokojnino	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	se ne uporablja	11,3 %
Število oseb na dan 31.12.2010	3	7	91	27	89

9.   DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne predložitve tega zaključnega računa računovodja Komisije razen informacij, ki so opisane v nadaljevanju, ni opazil nobenih drugih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij in to je upoštevano v predstavljenih informacijah.

Dana plačilnobilančna posojila

Marca 2011 je bilo Romuniji v okviru aranžmaja za plačilne bilance izplačane dodatne 1,2 milijarde EUR z rokom zapadlosti aprila 2018, junija 2011 pa ji je bil izplačan še zadnji znesek v višini 150 milijonov EUR. Poleg tega je februarja 2011 Romunija zaprosila za nadaljevalni program preventivne finančne pomoči v okviru aranžmaja za plačilne bilance v podporo ponovnemu zagonu gospodarske rasti. Svet je 12. maja 2011 sklenil dati Romuniji na voljo preventivno plačilnobilančno pomoč EU v višini do 1,4 milijarde EUR (Sklep Sveta 2011/288/EU). Trenutno Romunija ne namerava zaprositi za izplačilo nobenega obroka v okviru programa preventivne finančne pomoči, saj lahko to stori samo v primeru nepredvidenega opaznega poslabšanja gospodarskega in/ali finančnega položaja, ki je posledica dejavnikov, nad katerimi romunski organi nimajo nadzora, in ki povzroči nastanek hude vrzeli v financiranju. V primeru sprostitve finančne pomoči se ta pomoč zagotovi v obliki posojila z rokom zapadlosti največ sedmih let. V spodnji razpredelnici so prikazani odplačilni roki za 13,4 milijarde EUR, ki so bile izplačane na dan objave zaključnega računa.

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo

Svet je 11. maja 2010 sprejel Uredbo o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, da bi se ohranila finančna stabilnost v Evropi (Uredba Sveta (EU) št. 407/2010). Mehanizem temelji na členu 122(2) Pogodbe in omogoča odobritev finančne pomoči državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave. Pomoč je lahko v obliki posojila ali kreditne linije, za katero jamči proračun EU. Komisija v primeru aktivacije mehanizma najame posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah v imenu EU in posodi ta sredstva državi članici prejemnici. S sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 9. maja 2010 je bil ta mehanizem omejen na 60 milijard EUR, vendar je pravna meja določena s členom 2(2) Uredbe Sveta, v skladu s katerim obseg neodplačanih posojil ali kreditnih linij ne sme presegati varnostne rezerve, ki je na razpolago v okviru zgornje meje lastnih sredstev.

Irska je 21. novembra 2010 zaprosila za finančno pomoč na podlagi zgoraj navedene uredbe. Svet je z Izvedbenim sklepom 2011/77/EU z dne 7. decembra 2010 sklenil, da se Irski odobri posojilo v vrednosti največ 22,5 milijarde EUR z največjo povprečno zapadlostjo 7,5 let. Posojilo se zagotovi v največ 13 obrokih. Prva tranša prvega obroka, ki je znašala 5 milijard EUR, je bila izplačana Irski 12. januarja 2011, njena končna zapadlost pa je decembra 2015. Druga tranša prvega obroka, ki je znašala 3,4 milijarde EUR, je bila izplačana Irski 24. marca 2011, njena končna zapadlost pa je aprila 2018. Drugi obrok v višini 3 milijard EUR z zapadlostjo junija 2021 je bil izplačan 31. maja 2011.

Portugalska je 7. aprila 2011 prav tako zaprosila za finančno pomoč v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo in tako je Svet 17. maja 2011 sklenil, da se ji odobri posojilo v vrednosti največ 26 milijard EUR (glej Izvedbeni sklep Sveta 2011/344/EU) z največjo povprečno zapadlostjo 7,5 let. Posojilo se da na voljo za obdobje treh let, v največ 14 obrokih. Prva tranša prvega obroka, ki je znašala 1,75 milijarde EUR, je bila izplačana 31. maja 2011 in zapade junija 2021. Druga tranša prvega obroka, in sicer 4,75 milijarde EUR, je bila izplačana 1. junija 2011 in zapade junija 2016. V spodnji razpredelnici so prikazani odplačilni roki za celotni znesek 17,9 milijarde EUR, kolikor je bilo izplačano na dan objave zaključnega računa.

Drugi mehanizmi za finančno stabilizacijo brez vpliva na računovodstvo EU

Čeprav to ne vpliva na računovodstvo ali na proračun EU, je vredno omeniti, da so države članice euroobmočja in druge sodelujoče države članice vzpostavile še en paket finančne pomoči, tj. evropski instrument za finančno stabilnost. Ta instrument se izteče junija 2013.

Zgoraj opisani posojili v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo za Irsko in Portugalsko sta bili odobreni v povezavi s posojilom v okviru evropskega instrumenta za finančno stabilnost, tako da skupno neto izplačilo za Irsko znaša 17,7 milijarde EUR, za Portugalsko pa 26 milijard EUR, ter pomočjo Mednarodnega denarnega sklada na podlagi instrumenta za povečanje sredstev, in sicer 19,5 milijarde posebnih pravic črpanja (približno 22,5 milijarde EUR po deviznem tečaju, ki se je uporabljal ob začetku veljavnosti sporazuma) za Irsko in 23,7 milijarde posebnih pravic črpanja (približno 26 milijard EUR) za Portugalsko. Prav tako so bila Irski odobrena dvostranska posojila Združenega kraljestva (3,3 milijarde GBP, približno 3,8 milijarde EUR), Švedske (600 milijonov EUR) in Danske (400 milijonov EUR).

Poleg tega je Evropski svet 24. junija 2011 sklenil vzpostaviti nov trajen krizni mehanizem: evropski mehanizem za stabilnost, ki bo začel delovati sredi leta 2013 ter nadomestil evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. Novi mehanizem bo omogočal zagotavljanje finančne pomoči državam članicam euroobmočja v finančnih težavah. Pomoč bo pogojena z izvajanjem strogega programa ekonomske in fiskalne prilagoditve, v skladu z obstoječo ureditvijo. Ta mehanizem bo samostojna pravna oseba in ga bodo financirale neposredno države članice euroobmočja, zato ne bo vplival na računovodstvo ali na proračun EU.

Zneski neodplačanih posojil, ki jih je treba vrniti v posameznih letih, na dan objave zaključnega računa

v mrd. EUR
Vrsta posojila in prejemnica	Obrok	2011	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2021	2025	Skupaj
Plačilnobilančna posojila
Madžarska	1.	2,0
	2.		2,0
	3.				1,5
Latvija	1.		1,0
	2.			1,2
	3.							0,5
	4.									0,2
	5.
	6.
Romunija	1.			1,5
	2.							1,0
	3.					1,15
	4.						1,2
	5.						0,15
	preventivna pomoč
Plačilnobilančna posojila skupaj		2,0	3,0	2,7	1,5	1,15	1,35	1,5	0,0	0,2	13,4
Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo
Irska	1. (1. tranša)			5,0
	1. (2. tranša)						3,4
	2.								3,0
Portugalska	1. (1. tranša)								1,75
	1. (2. tranša)				4,75
Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo skupaj		0,0	0,0	5,0	4,75	0,0	3,4	0,0	4,75	0,0	17,9
Skupaj		2,0	3,0	7,7	6,25	1,15	4,75	1,5	4,75	0,2	31,3

10.   SUBJEKTI, KI SO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

A.   NADZOROVANI SUBJEKTI

1.    Institucije in posvetovalni organi

Odbor regij

Svet Evropske unije

Sodišče Evropske unije

Evropska komisija

Evropsko računsko sodišče

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski parlament

Evropski svet (6)

2.    Agencije EU

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Evropska agencija za varnost v letalstvu

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

Evropska agencija za okolje

Evropska agencija za varnost hrane

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer

Evropska agencija za pomorsko varnost

Evropska agencija za zdravila

Evropska agencija za kemikalije

Fuzija za energijo (Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije)

Eurojust

Evropski inštitut za enakost spolov (6)

Agencija Evropske unije za temeljne pravice

Evropska agencija za varnost omrežij in informacij

Evropska fundacija za usposabljanje

Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije

Prevajalski center za organe Evropske unije

Nadzorni organ za evropski GNSS

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Evropska železniška agencija

Urad Skupnosti za rastlinske sorte

Agencija Skupnosti za nadzor ribištva

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

Evropska policijska akademija (CEPOL)

Evropski policijski urad (Europol) (6)

Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta

Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike

Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje

Izvajalska agencija za raziskave

3.    Drugi nadzorovani subjekti

Evropska skupnost za premog in jeklo (v likvidaciji)

B.   SKUPNA PODJETJA

Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo ITER

Skupno podjetje SESAR

Skupno podjetje za GCV (6)

Skupno podjetje Galileo v likvidaciji

Skupno podjetje IMI

C.   PRIDRUŽENI SUBJEKTI

Evropski investicijski sklad

Skupno podjetje Čisto nebo

Skupno podjetje ARTEMIS

Skupno podjetje ENIAC (6)

11.   SUBJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V KONSOLIDACIJO

Čeprav EU upravlja sredstva spodaj omenjenih subjektov, ti ne izpolnjujejo pogojev za konsolidacijo in zato niso vključeni v zaključni račun Evropske unije.

11.1   EVROPSKI RAZVOJNI SKLAD (ERS)

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument zagotavljanja pomoči Evropske unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Ustanovitev Sklada je bila predvidena že z Rimsko pogodbo iz leta 1957, in sicer za zagotavljanje tehnične in finančne podpore, sprva namenjene le afriškim državam, s katerimi so nekatere države članice povezovale zgodovinske vezi.

ERS se ne financira iz proračuna Evropske unije, ampak z neposrednimi prispevki držav članic, ki so dogovorjeni na pogajanjih na medvladni ravni. Sredstva ERS upravljata Komisija in EIB. Vsak ERS je običajno sklenjen za približno pet let. Od sklenitve prve konvencije o partnerstvu leta 1964 so programski cikli ERS na splošno sledili ciklu sporazumov oziroma konvencij o partnerstvu.

ERS ureja posebna finančna uredba (UL L 78, 19.3.2008), ki predvideva predložitev posebnih računovodskih izkazov, ločeno od računovodskih izkazov EU. Zunanji nadzor nad zaključnim računom in upravljanjem sredstev ERS izvajata Računsko sodišče in Parlament. V informativne namene sta prikazani bilanca stanja in izkaz poslovnega izida 8., 9. in 10. ERS:

Bilanca stanja - 8., 9. in 10. ERS

v mio. EUR
	31.12.2010	31.12.2009
NEKRATKOROČNA SREDSTVA	353	196
KRATKOROČNA SREDSTVA	2 151	1 389
Sredstva skupaj	2 504	1 585
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI	(1 046)	(860)
Obveznosti skupaj	(1 046)	(860)
Čista sredstva	1 458	725
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital skladov	23 879	20 381
Druge rezerve	2 252	2 252
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let	(21 908)	(18 814)
Poslovni izid za zadevno leto	(2 765)	(3 094)
ČISTA SREDSTVA	1 458	725

Izkaz poslovnega izida - 8., 9. in 10. ERS

v mio. EUR
	2010	2009
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	140	49
ODHODKI IZ POSLOVANJA	(3 000)	(3 192)
PRIMANJKLJAJ IZ POSLOVANJA	(2 860)	(3 143)
FINANCIRANJE	95	49
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(2 765)	(3 094)

11.2   SISTEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Sistem zdravstvenega zavarovanja je sistem, ki zagotavlja zdravstveno zavarovanje za osebje različnih organov Evropske unije. Sredstva tega sistema so lastno premoženje sistema in jih Evropska unija ne nadzoruje, čeprav finančna sredstva sistema upravlja Komisija. Sistem se financira s prispevki članov sistema (osebje) in delodajalcev (institucije/agencije/organi). Vsi presežki ostanejo znotraj sistema.

Sistem sestavljajo štirje ločeni sistemi – glavni sistem, ki krije osebje institucij in agencij Evropske unije, ter trije manjši sistemi, ki krijejo osebje Evropske univerze v Firencah, osebje evropskih šol in osebje zunaj EU, kot je na primer osebje v delegacijah EU. Na dan 31. decembra 2010 so skupna sredstva sistema znašala 286 milijonov EUR (leta 2009: 297 milijonov EUR).

11.3   JAMSTVENI SKLAD ZA UDELEŽENCE

Nekateri zneski predhodnega financiranja, ki so bili plačani v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (7OP), se krijejo iz Jamstvenega sklada za udeležence. Navedeni sklad je instrument vzajemne koristi in je bil vzpostavljen za kritje finančnih tveganj, ki jih imajo EU in udeleženci pri izvajanju posrednih ukrepov 7OP, saj njegov kapital in obresti pomenijo jamstvo za dobro izvedbo ukrepov. Vsi udeleženci posrednih ukrepov v obliki subvencije prispevajo 5 % skupnega prispevka EU h kapitalu Jamstvenega sklada za udeležence za čas trajanja ukrepa. Udeleženci so kot taki lastniki Jamstvenega sklada za udeležence in EU (ki jo zastopa Komisija) deluje zgolj kot njihova pooblaščenka. Sredstva Jamstvenega sklada za udeležence so na dan 31. decembra 2010 znašala skupaj 879 milijonov EUR (leta 2009: 580 milijonov EUR). So lastno premoženje sklada in jih Evropska unija ne nadzoruje, četudi finančna sredstva sklada upravlja Komisija.

DEL II

Konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna Evropske unije in pojasnila

KAZALO

Poročila o izvrševanju proračuna:

1.	Proračunska realizacija

2.	Primerjava proračunskih napovedi in dejanskih zneskov

Prihodki:

3.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov

Odhodki:

4.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

5.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po razdelkih finančnega okvira

6.	Izvrševanje odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

7.	Gibanje neporavnanih obveznosti po razdelkih finančnega okvira

8.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka in po razdelkih finančnega okvira

9.	Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil popodročjih

10.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po področjih

11.	Izvrševanje odobritev plačil po področjih

12.	Gibanje neporavnanih obveznosti po področjih

13.	Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka in po področjih

Institucije:

14.	Konsolidirani povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov po institucijah

15.	Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po institucijah

Agencije:

16.	Prihodki agencij: proračunske napovedi, upravičenosti in prejeti zneski

17.	Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil po agencijah

18.	Proračunska realizacija, vključno z agencijami

Pojasnila k poročilom o izvrševanju proračuna:

1.	Proračunska načela, struktura in odobritve

2.	Pojasnila k poročilom o izvrševanju proračuna

KONSOLIDIRANA POROČILA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA  (7)

REZULTAT IZVRŠEVANJA PRORAČUNA EU

1.   Realizacija proračuna eu za leto 2010

v mio. EUR
EVROPSKA UNIJA	2010	2009
Prihodki za zadevno proračunsko leto	127 795	117 626
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto	(121 213)	(116 579)
Odobritve plačil, prenesene v leto N+1	(2 797)	(1 759)
Razveljavljene neporabljene odobritve plačil, prenesene iz leta N–1	741	2 791
Tečajne razlike za zadevno leto	23	185
Proračunska realizacija  (8)	4 549	2 264

Proračunski presežek Evropske unije se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

2.   Primerjava proračunskih napovedi in dejanskih zneskov

Prihodki

v mio. EUR
Naslov	Prvotni proračun	Končni proračun	Ugotovljene upravičenosti	Prihodki	Razlika končno-dejansko	Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	1	2	3	4	5=2 – 4	6=4/2	7=3 – 4
1. Lastna sredstva	121 507	119 270	119 950	119 869	– 599	100,50 %	81
3. Presežki, neporabljena sredstva in popravki	0	2 254	1 624	1 460	794	64,79 %	164
4. Prihodki iz naslova zaposlenih v institucijah in drugih organih Unije	1 178	1 180	1 129	1 123	58	95,12 %	7
5. Prihodki iz upravnega poslovanja institucij	69	69	407	388	– 319	563,54 %	19
6. Prispevki in nadomestila v zvezi s sporazumi in programi Skupnosti/EU	30	30	3 781	3 512	–3 482	11 707,30 %	269
7. Zamudne obresti in globe	123	123	15 301	1 408	–1 285	1 144,36 %	13 893
8. Najemanje in dajanje posojil	0	0	122	0	0	0	122
9. Razni prihodki	30	30	47	36	–6	119,95 %	10
Skupaj	122 937	122 956	142 362	127 795	–4 839	103,94 %	14 566

Odhodki – po razdelkih finančnega okvira

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	Prvotni proračun	Končni proračun (9)	Izvedena plačila	Razlika končno-dejansko	V %	Prenesene odobritve	Odobritve, ki se razveljavijo
	1	2	3	4=2 – 3	5=3/2	6	7=2 – 3 – 6
1. Trajnostna rast	47 727	52 103	48 828	3 275	93,71 %	1 905	1 370
2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	58 136	59 630	56 647	2 983	95,00 %	2 382	601
3. Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 398	1 617	1 373	244	84,93 %	199	44
4. EU kot globalni akter	7 788	8 101	7 487	615	92,41 %	114	501
5. Uprava	7 889	9 076	7 896	1 180	87,00 %	957	223
6. Nadomestila	0	0	0	0	0,00 %	0	0
Skupaj	122 937	130 527	122 231	8 296	93,64 %	5 557	2 739

Po področjih

v mio. EUR
Področje	Prvotni proračun	Končni proračun (10)	Izvedena plačila	Razlika končno-dejansko	V %	Odobritve, prenesene v leto 2011	Odobritve, ki se razveljavijo
	1	2	3	4=2 – 3	5=3/2	6	7=2 – 3 – 6
01 Gospodarske in finančne zadeve	406	401	289	112	72,11 %	67	44
02 Podjetništvo	638	771	658	113	85,35 %	99	14
03 Konkurenca	91	104	92	12	88,79 %	10	2
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	8 572	8 543	7 481	1 062	87,57 %	43	1 019
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	57 077	58 421	55 611	2 810	95,19 %	2 325	485
06 Energetika in promet	3 262	3 369	2 859	510	84,85 %	187	323
07 Okolje	371	438	358	80	81,79 %	24	56
08 Raziskave	4 138	5 369	4 507	863	83,93 %	848	14
09 Informacijska družba in mediji	1 597	1 986	1 786	200	89,94 %	197	3
10 Neposredne raziskave	392	789	438	351	55,51 %	344	7
11 Pomorske zadeve in ribištvo	819	827	656	172	79,23 %	39	133
12 Notranji trg	73	80	71	9	88,66 %	7	2
13 Regionalna politika	28 768	30 709	30 623	87	99,72 %	79	8
14 Obdavčenje in carinska unija	107	136	126	10	92,53 %	9	1
15 Izobraževanje in kultura	1 443	1 783	1 572	211	88,16 %	205	6
16 Komuniciranje	210	231	206	25	89,24 %	14	11
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	542	664	590	74	88,84 %	45	30
18 Območje svobode, varnosti in pravice	798	840	745	95	88,70 %	71	24
19 Zunanji odnosi	3 658	3 867	3 683	185	95,23 %	84	101
20 Trgovina	82	90	77	13	85,06 %	6	7
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 608	1 819	1 708	111	93,90 %	55	56
22 Širitev	1 204	1 152	1 130	22	98,06 %	16	6
23 Humanitarna pomoč	820	978	971	7	99,30 %	6	1
24 Boj proti goljufijam	73	82	73	10	88,34 %	7	3
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	188	215	189	26	87,95 %	22	4
26 Upravna služba Komisije	1 013	1 239	1 044	195	84,24 %	177	19
27 Proračun	68	77	65	12	83,82 %	11	1
28 Revizija	11	12	11	2	86,62 %	1	0
29 Statistika	120	148	126	22	84,99 %	17	6
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 214	1 210	1 205	4	99,63 %	0	4
31 Jezikovne službe	389	486	427	60	87,75 %	57	3
40 Rezerve	249	193	0	193	0,00 %	0	193
90 Druge institucije	2 937	3 496	2 857	639	81,72 %	484	155
Skupaj	122 937	130 527	122 231	8 296	93,64 %	5 557	2 739

3.   Povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov za leto 2010

v mio. EUR
Naslov	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	prenesene	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
1. Lastna sredstva	121 507	119 270	119 861	89	119 950	119 846	22	119 869	100,50 %	81
3. Presežki, neporabljena sredstva in popravki	0	2 254	1 624	0	1 624	1 460	0	1 460	64,79 %	164
4. Prihodki iz naslova zaposlenih v institucijah in drugih organih Unije	1 178	1 180	1 122	7	1 129	1 116	7	1 123	95,12 %	7
5. Prihodki iz upravnega poslovanja institucij	69	69	305	102	407	290	98	388	563,54 %	19
6. Prispevki in nadomestila v zvezi s sporazumi in programi Skupnosti/EU	30	30	3 507	275	3 781	3 360	153	3 512	11 707,30 %	269
7. Zamudne obresti in globe	123	123	3 460	11 841	15 301	621	786	1 408	1 144,36 %	13 893
8. Najemanje in dajanje posojil	0	0	47	76	122	0	0	0		122
9. Razni prihodki	30	30	28	19	47	24	13	36	119,95 %	10
Skupaj	122 937	122 956	129 955	12 407	142 362	126 717	1 078	127 795	103,94 %	14 566

Podrobni podatki za naslov 1:   Lastna sredstva

Poglavje	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	prenesene	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
11. Prelevmani na sladkor	123	123	146	0	146	146	0	146	118,00 %	0
12. Carine	14 080	15 596	15 507	89	15 595	15 491	22	15 514	99,47 %	81
13. DDV	13 951	13 277	13 393	0	13 393	13 393	0	13 393	100,87 %	0
14. BND	93 353	90 273	90 948	0	90 948	90 948	0	90 948	100,75 %	0
15. Popravek proračunskih neravnovesij	0	0	– 128	0	– 128	– 128	0	– 128	—	0
16. Zmanjšanje prispevka iz naslova BND za NL in S	0	0	–3	0	–3	–3	0	–3	—	0
Skupaj	121 507	119 270	119 861	89	119 950	119 846	22	119 869	100,50 %	81

Podrobni podatki za naslov 3:   Presežki, neporabljena sredstva in popravki

Poglavje	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot % proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	prenesene	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
30. Presežek iz prejšnjega leta	0	2 254	2 254	0	2 254	2 254	0	2 254	100,00 %	0
31. Saldi DDV	0	0	– 880	0	– 880	– 917	0	– 917	—	37
32. Saldi BND	0	0	241	0	241	113	0	113	—	128
34. Popravek za neudeležbo na področju PNZ	0	0	–4	0	–4	–4	0	–4	—	0
35. Popravek za Združeno kraljestvo – popravki	0	0	9	0	9	9	0	9	—	0
37. Popravek za Združeno kraljestvo – vmesni izračun	0	0	4	0	4	4	0	4	—	0
Skupaj	0	2 254	1 624	0	1 624	1 460	0	1 460	64,79 %	164

4.   Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

v mio. EUR
	Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
Razdelek finančnega okvira	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve in SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve in SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj
	1	2	3	4	5=3 + 4	6=1 + 2 + 5	7	8	9	10	11=9 + 10	12=7 + 8 + 11
1 Trajnostna rast	64 249	0	65	1 929	1 994	66 243	47 727	1 074	932	2 370	3 302	52 103
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	59 499	0	253	2 560	2 813	62 312	58 136	–1 116	62	2 549	2 611	59 630
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 674	80	0	151	151	1 906	1 398	42	8	169	177	1 617
4 EU kot globalni akter	8 141	0	0	277	277	8 418	7 788	1	90	222	313	8 101
5 Uprava	7 889	19	11	473	484	8 392	7 889	19	682	486	1 168	9 076
6 Nadomestila	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Skupaj	141 453	99	329	5 390	5 719	147 270	122 937	19	1 774	5 797	7 571	130 527

5.   Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po razdelkih finančnega okvira

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2011				Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi sklepa	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9=7 + 8	10=9/1	11	12	13	14=11 + 12 + 13	15=14/1
1 Trajnostna rast	66 243	63 590	65	799	64 453	97,30 %	1 130	182	1 312	1,98 %	477	0	1	478	0,72 %
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	62 312	59 406	253	592	60 251	96,69 %	1 968	2	1 970	3,16 %	91	0	0	91	0,15 %
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 906	1 717	0	78	1 795	94,20 %	73	24	97	5,11 %	13	0	0	13	0,69 %
4 EU kot globalni akter	8 418	8 083	0	164	8 247	97,97 %	113	42	154	1,83 %	16	0	0	17	0,20 %
5 Uprava	8 392	7 758	10	229	7 997	95,30 %	244	9	254	3,02 %	140	1	0	141	1,68 %
6 Nadomestila	0	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %
Skupaj	147 270	140 554	328	1 861	142 744	96,93 %	3 528	259	3 787	2,57 %	738	1	1	740	0,50 %

6.   Izvrševanje odobritev plačil po razdelkih finančnega okvira

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2010					Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi sklepa	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9	10=7 + 8 + 9	11=10/1	12	13	14	15=12 + 13 + 14	16=15/1
1 Trajnostna rast	52 103	47 811	282	735	48 828	93,71 %	125	156	1 624	1 905	3,66 %	709	651	10	1 370	2,63 %
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	59 630	56 014	47	587	56 647	95,00 %	46	373	1 963	2 382	3,99 %	586	15	0	601	1,01 %
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 617	1 299	6	67	1 373	84,93 %	8	90	101	199	12,33 %	42	2	0	44	2,74 %
4 EU kot globalni akter	8 101	7 259	81	147	7 487	92,41 %	36	2	76	114	1,41 %	491	9	0	501	6,18 %
5 Uprava	9 076	7 088	602	205	7 896	87,00 %	666	10	281	957	10,54 %	144	80	0	223	2,46 %
6 Nadomestila	0	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %
Skupaj	130 527	119 472	1 018	1 741	122 231	93,64 %	881	631	4 045	5 557	4,26 %	1 972	756	11	2 739	2,10 %

7.   Gibanje neporavnanih obveznosti po razdelkih finančnega okvira

v mio. EUR
	Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta				Obveznosti za zadevno leto
Razdelek finančnega okvira	obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta	sprostitev/revalorizacija/razveljavitev obveznosti	plačila	neporavnane obveznosti ob koncu leta	prevzete obveznosti v letu	plačila	razveljavitev obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti	neporavnane obveznosti ob koncu leta	Neporavnane obveznosti ob koncu leta skupaj
1 Trajnostna rast	136 903	–2 058	–43 678	91 167	64 453	–5 150	–3	59 300	150 467
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	19 541	– 181	–10 280	9 079	60 251	–46 367	0	13 883	22 963
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 662	– 173	– 452	1 037	1 795	– 921	0	874	1 911
4 EU kot globalni akter	18 462	– 890	–5 231	12 340	8 247	–2 255	0	5 992	18 332
5 Uprava	704	–83	– 607	15	7 997	–7 289	–1	708	723
6 Nadomestila	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Skupaj	177 272	–3 385	–60 249	113 638	142 744	–61 982	–5	80 757	194 395

8.   Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka obveznosti in po razdelkih finančnega okvira

v mio. EUR
Razdelek finančnega okvira	< 2004	2004	2005	2006	2007	2008	2009	2010	Skupaj
1 Trajnostna rast	781	617	1 461	13 421	2 879	23 288	48 719	59 300	150 467
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	44	13	47	1 517	138	688	6 633	13 883	22 963
3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	13	12	23	42	151	218	577	874	1 911
4 EU kot globalni akter	786	412	584	1 474	1 727	3 164	4 193	5 992	18 332
5 Uprava	0	0	0	0	0	0	14	708	723
Skupaj	1 623	1 055	2 116	16 455	4 895	27 359	60 136	80 757	194 395

9.   Razčlenitev in spremembe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po področjih

v mio. EUR
Področje	Odobritve za prevzem obveznosti						Odobritve plačil
	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve/SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj	sprejete odobritve	spremembe (prerazporeditve/SP)	prenesene odobritve	namenski prejemki	dodatne odobritve skupaj	vse odobritve skupaj
	1	2	3	4	5=3 + 4	6=1 + 2 + 5	7	8	9	10	11=9 + 10	12=7 + 8 + 11
01 Gospodarske in finančne zadeve	449	–6	0	13	13	455	406	–29	6	18	24	401
02 Podjetništvo	795	0	0	112	112	907	638	–7	13	126	140	771
03 Konkurenca	91	0	0	4	4	95	91	0	8	4	12	104
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	11 274	85	40	16	56	11 414	8 572	– 790	748	14	762	8 543
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	58 081	–2	252	2 548	2 800	60 879	57 077	–1 229	26	2 548	2 573	58 421
06 Energetika in promet	4 950	3	0	136	136	5 089	3 262	– 152	92	167	259	3 369
07 Okolje	471	–1	0	24	24	494	371	26	24	18	42	438
08 Raziskave	5 142	0	0	770	770	5 912	4 138	28	38	1 165	1 203	5 369
09 Informacijska družba in mediji	1 628	0	0	189	189	1 817	1 597	96	14	279	293	1 986
10 Neposredne raziskave	383	0	4	460	464	847	392	–11	35	374	409	789
11 Pomorske zadeve in ribištvo	1 001	1	1	3	3	1 005	819	–9	15	3	17	827
12 Notranji trg	74	1	0	3	3	78	73	–2	6	3	9	80
13 Regionalna politika	38 897	99	21	4	25	39 020	28 768	1 925	13	4	17	30 709
14 Obdavčenje in carinska unija	135	0	0	4	4	139	107	18	7	4	11	136
15 Izobraževanje in kultura	1 500	0	0	317	317	1 817	1 443	–3	14	329	343	1 783
16 Komuniciranje	218	2	0	4	4	223	210	3	15	4	18	231
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	677	1	0	26	26	703	542	73	28	21	50	664
18 Območje svobode, varnosti in pravice	1 066	1	0	61	61	1 128	798	–23	7	58	65	840
19 Zunanji odnosi	4 264	65	0	121	121	4 450	3 658	67	50	92	142	3 867
20 Trgovina	79	–1	0	3	3	81	82	–1	6	3	9	90
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 647	–49	0	139	139	1 737	1 608	57	41	114	154	1 819
22 Širitev	1 022	–6	1	18	19	1 035	1 204	–79	9	19	28	1 152
23 Humanitarna pomoč	820	245	0	5	5	1 070	820	107	46	4	50	978
24 Boj proti goljufijam	78	0	0	0	0	78	73	2	7	0	7	82
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	188	2	0	9	9	199	188	2	16	9	25	215
26 Upravna služba Komisije	1 014	2	0	96	96	1 111	1 013	4	123	99	222	1 239
27 Proračun	68	–7	0	6	6	67	68	–7	10	6	16	77
28 Revizija	11	0	0	1	1	12	11	0	1	1	1	12
29 Statistika	141	–5	0	17	17	153	120	4	7	17	24	148
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 214	–4	0	0	0	1 210	1 214	–4	0	0	0	1 210
31 Jezikovne službe	389	0	0	72	72	462	389	0	24	72	97	486
40 Rezerve	749	– 334	0	0	0	415	249	–56	0	0	0	193
90 Druge institucije	2 937	9	10	213	223	3 170	2 937	9	325	224	549	3 496
Skupaj	141 453	99	329	5 390	5 719	147 270	122 937	19	1 774	5 797	7 571	130 527

10.   Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti po področjih

v mio. EUR
Področje	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2011				Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi sklepa	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9=7 + 8	10=9/1	11	12	13	14=11 + 12 + 13	15=14/1
01 Gospodarske in finančne zadeve	455	440	0	11	451	99,07 %	1	0	1	0,32 %	3	0	0	3	0,60 %
02 Podjetništvo	907	785	0	60	845	93,14 %	52	0	52	5,68 %	10	0	0	11	1,18 %
03 Konkurenca	95	90	0	2	92	96,87 %	2	0	2	2,15 %	1	0	0	1	0,98 %
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	11 414	11 329	40	9	11 378	99,69 %	7	19	26	0,23 %	10	0	0	10	0,09 %
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	60 879	58 048	252	580	58 880	96,72 %	1 967	0	1 967	3,23 %	31	0	0	31	0,05 %
06 Energetika in promet	5 089	4 797	0	67	4 864	95,57 %	69	146	215	4,23 %	10	0	0	10	0,20 %
07 Okolje	494	447	0	11	459	92,78 %	13	0	13	2,60 %	23	0	0	23	4,62 %
08 Raziskave	5 912	5 141	0	404	5 545	93,79 %	366	0	366	6,19 %	1	0	0	1	0,02 %
09 Informacijska družba in mediji	1 817	1 624	0	68	1 692	93,12 %	121	0	121	6,66 %	4	0	0	4	0,22 %
10 Neposredne raziskave	847	383	4	75	462	54,49 %	385	0	385	45,46 %	0	0	0	0	0,04 %
11 Pomorske zadeve in ribištvo	1 005	975	1	2	977	97,20 %	1	2	3	0,31 %	25	0	0	25	2,48 %
12 Notranji trg	78	75	0	2	76	98,23 %	1	0	1	1,64 %	0	0	0	0	0,13 %
13 Regionalna politika	39 020	38 958	21	2	38 981	99,90 %	2	21	23	0,06 %	16	0	0	16	0,04 %
14 Obdavčenje in carinska unija	139	131	0	2	133	95,51 %	2	0	2	1,15 %	5	0	0	5	3,34 %
15 Izobraževanje in kultura	1 817	1 497	0	144	1 641	90,33 %	173	0	173	9,52 %	3	0	0	3	0,15 %
16 Komuniciranje	223	216	0	2	217	97,52 %	2	0	2	0,83 %	4	0	0	4	1,65 %
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	703	659	0	17	676	96,10 %	9	0	9	1,24 %	19	0	0	19	2,66 %
18 Območje svobode, varnosti in pravice	1 128	1 038	0	32	1 070	94,84 %	29	24	53	4,71 %	5	0	0	5	0,45 %
19 Zunanji odnosi	4 450	4 293	0	66	4 359	97,96 %	55	31	86	1,93 %	5	0	0	5	0,11 %
20 Trgovina	81	77	0	1	78	97,05 %	1	0	1	1,57 %	1	0	0	1	1,37 %
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 737	1 591	0	96	1 686	97,07 %	44	6	49	2,83 %	2	0	0	2	0,10 %
22 Širitev	1 035	1 014	1	8	1 023	98,87 %	10	0	10	0,98 %	2	0	0	2	0,16 %
23 Humanitarna pomoč	1 070	1 055	0	3	1 058	98,90 %	2	0	2	0,20 %	10	0	0	10	0,90 %
24 Boj proti goljufijam	78	77	0	0	77	98,77 %	0	0	0	0,02 %	1	0	0	1	1,21 %
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	199	189	0	4	193	97,10 %	4	0	4	2,21 %	1	0	0	1	0,69 %
26 Upravna služba Komisije	1 111	1 013	0	58	1 070	96,32 %	38	0	38	3,44 %	3	0	0	3	0,24 %
27 Proračun	67	61	0	3	63	94,71 %	3	0	3	4,02 %	1	0	0	1	1,27 %
28 Revizija	12	11	0	0	11	96,29 %	0	0	0	2,55 %	0	0	0	0	1,16 %
29 Statistika	153	130	0	9	139	90,74 %	8	0	8	5,10 %	6	0	0	6	4,16 %
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 210	1 205	0	0	1 205	99,63 %	0	0	0	0,00 %	4	0	0	4	0,37 %
31 Jezikovne službe	462	388	0	44	431	93,39 %	29	0	29	6,24 %	2	0	0	2	0,37 %
40 Rezerve	415	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0,00 %	415	0	0	415	100,00 %
90 Druge institucije	3 170	2 821	9	81	2 911	91,83 %	133	9	142	4,47 %	117	1	0	117	3,70 %
Skupaj	147 270	140 554	328	1 861	142 744	96,93 %	3 528	259	3 787	2,57 %	738	1	1	740	0,50 %

11.   Izvrševanje odobritev plačil po proračunskih področjih

v mio. EUR
Področje	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2011					Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi sklepa	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9	10=7 + 8 + 9	11=10/1	12	13	14	15=12 + 13 + 14	16=15/1
01 Gospodarske in finančne zadeve	401	282	5	2	289	72,11 %	5	48	14	67	16,82 %	41	0	3	44	11,07 %
02 Podjetništvo	771	594	11	53	658	85,35 %	14	12	73	99	12,81 %	11	3	1	14	1,84 %
03 Konkurenca	104	83	7	2	92	88,79 %	7	0	2	10	9,46 %	1	1	0	2	1,74 %
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	8 543	7 353	121	7	7 481	87,57 %	18	19	6	43	0,51 %	392	627	0	1 019	11,93 %
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	58 421	55 009	22	580	55 611	95,19 %	25	332	1 968	2 325	3,98 %	482	3	0	485	0,83 %
06 Energetika in promet	3 369	2 710	88	62	2 859	84,85 %	17	70	100	187	5,56 %	313	4	6	323	9,59 %
07 Okolje	438	329	19	10	358	81,79 %	16	0	7	24	5,44 %	51	4	0	56	12,78 %
08 Raziskave	5 369	4 136	25	345	4 507	83,93 %	29	0	819	848	15,80 %	1	13	0	14	0,27 %
09 Informacijska družba in mediji	1 986	1 675	13	98	1 786	89,94 %	16	0	181	197	9,91 %	2	1	0	3	0,15 %
10 Neposredne raziskave	789	338	31	69	438	55,51 %	39	0	305	344	43,58 %	3	4	0	7	0,91 %
11 Pomorske zadeve in ribištvo	827	652	2	1	656	79,23 %	3	35	1	39	4,74 %	121	12	0	133	16,03 %
12 Notranji trg	80	64	5	1	71	88,66 %	6	0	1	7	8,81 %	1	1	0	2	2,53 %
13 Regionalna politika	30 709	30 611	11	2	30 623	99,72 %	10	67	2	79	0,26 %	5	2	0	8	0,03 %
14 Obdavčenje in carinska unija	136	117	6	2	126	92,53 %	7	1	2	9	6,98 %	0	1	0	1	0,49 %
15 Izobraževanje in kultura	1 783	1 416	13	143	1 572	88,16 %	15	5	186	205	11,51 %	4	2	0	6	0,33 %
16 Komuniciranje	231	192	12	2	206	89,24 %	12	0	2	14	6,09 %	8	3	0	11	4,67 %
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	664	552	27	11	590	88,84 %	29	6	10	45	6,70 %	28	1	0	30	4,45 %
18 Območje svobode, varnosti in pravice	840	721	6	18	745	88,70 %	8	23	41	71	8,48 %	23	1	0	24	2,82 %
19 Zunanji odnosi	3 867	3 589	42	52	3 683	95,23 %	42	2	40	84	2,16 %	93	8	0	101	2,61 %
20 Trgovina	90	70	5	1	77	85,06 %	5	0	1	6	7,01 %	6	1	0	7	7,92 %
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	1 819	1 585	35	88	1 708	93,90 %	29	0	26	55	3,03 %	50	5	0	56	3,07 %
22 Širitev	1 152	1 113	8	10	1 130	98,06 %	7	0	9	16	1,39 %	5	2	0	6	0,55 %
23 Humanitarna pomoč	978	922	45	4	971	99,30 %	5	0	1	6	0,61 %	1	0	0	1	0,09 %
24 Boj proti goljufijam	82	67	5	0	73	88,34 %	7	0	0	7	8,55 %	1	1	0	3	3,11 %
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	215	171	14	4	189	87,95 %	16	1	5	22	10,39 %	2	2	0	4	1,66 %
26 Upravna služba Komisije	1 239	889	110	44	1 044	84,24 %	122	1	54	177	14,27 %	6	13	0	19	1,50 %
27 Proračun	77	52	10	3	65	83,82 %	8	0	3	11	14,49 %	1	0	0	1	1,69 %
28 Revizija	12	10	1	0	11	86,62 %	1	0	0	1	11,77 %	0	0	0	0	1,61 %
29 Statistika	148	113	6	7	126	84,99 %	6	0	10	17	11,21 %	5	1	0	6	3,79 %
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	1 210	1 205	0	0	1 205	99,63 %	0	0	0	0	0,00 %	4	0	0	4	0,37 %
31 Jezikovne službe	486	362	23	41	427	87,75 %	25	0	31	57	11,65 %	2	1	0	3	0,60 %
40 Rezerve	193	0	0	0	0	0,00 %	0	0	0	0	0,00 %	193	0	0	193	100,00 %
90 Druge institucije	3 496	2 490	286	80	2 857	81,72 %	331	9	144	484	13,85 %	117	38	0	155	4,43 %
Skupaj	130 527	119 472	1 018	1 741	122 231	93,64 %	881	631	4 045	5 557	4,26 %	1 972	756	11	2 739	2,10 %

12.   Gibanje neporavnanih obveznosti po področjih

v mio. EUR
Področje	Neporavnane obveznosti ob koncu prejšnjega leta				Obveznosti za zadevno leto				Neporavnane obveznosti ob koncu leta skupaj
	obveznosti, prenesene iz prejšnjega leta	sprostitev/revalorizacija/razveljavitev obveznosti	plačila	neporavnane obveznosti ob koncu leta	prevzete obveznosti v letu	plačila	razveljavitev obveznosti, ki jih ni mogoče prenesti	neporavnane obveznosti ob koncu leta
01 Gospodarske in finančne zadeve	424	–5	–74	344	451	– 215	0	236	581
02 Podjetništvo	768	–20	– 301	447	845	– 357	0	488	935
03 Konkurenca	9	–2	–7	0	92	–85	0	8	8
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	26 278	–1 501	–7 071	17 706	11 378	– 410	–1	10 967	28 673
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	17 155	– 227	–9 400	7 528	58 880	–46 211	0	12 669	20 197
06 Energetika in promet	6 713	–99	–2 180	4 435	4 864	– 679	0	4 184	8 619
07 Okolje	750	–29	– 225	496	459	– 133	0	325	821
08 Raziskave	8 407	– 200	–3 019	5 188	5 545	–1 488	0	4 057	9 245
09 Informacijska družba in mediji	2 411	–65	–1 031	1 315	1 692	– 755	0	937	2 252
10 Neposredne raziskave	158	–17	–90	51	462	– 348	–1	112	163
11 Pomorske zadeve in ribištvo	1 620	–64	– 428	1 128	977	– 227	0	750	1 877
12 Notranji trg	15	–1	–12	2	76	–59	0	17	20
13 Regionalna politika	93 232	– 114	–30 104	63 013	38 981	– 518	0	38 462	101 475
14 Obdavčenje in carinska unija	83	–14	–53	15	133	–72	0	60	76
15 Izobraževanje in kultura	591	–50	– 283	258	1 641	–1 288	0	353	610
16 Komuniciranje	91	–9	–65	18	217	– 141	0	76	94
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	706	–68	– 337	300	676	– 253	0	423	723
18 Območje svobode, varnosti in pravice	1 049	–92	– 220	737	1 070	– 525	0	545	1 282
19 Zunanji odnosi	9 034	– 327	–2 398	6 309	4 359	–1 285	0	3 074	9 383
20 Trgovina	19	–1	–12	6	78	–65	0	13	19
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	3 391	–95	–1 131	2 166	1 686	– 577	0	1 109	3 275
22 Širitev	3 173	– 300	– 939	1 934	1 023	– 191	0	832	2 766
23 Humanitarna pomoč	513	–19	– 334	160	1 058	– 637	0	421	581
24 Boj proti goljufijam	32	–4	–18	10	77	–55	0	22	32
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	18	–2	–16	1	193	– 173	0	20	20
26 Upravna služba Komisije	168	–15	– 143	11	1 070	– 901	0	169	179
27 Proračun	10	0	–10	0	63	–55	0	8	8
28 Revizija	1	0	–1	0	11	–10	0	1	1
29 Statistika	101	–6	–46	49	139	–79	0	59	108
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	0	0	0	0	1 205	–1 205	0	0	0
31 Jezikovne službe	24	–1	–23	0	431	– 403	0	28	28
90 Druge institucije	328	–38	– 278	11	2 911	–2 579	0	332	344
Skupaj	177 272	–3 385	–60 249	113 638	142 744	–61 982	–5	80 757	194 395

13.   Razčlenitev neporavnanih obveznosti po letih nastanka obveznosti in po področjih

v mio. EUR
Področje	<2004	2004	2005	2006	2007	2008	2009	2010	Skupaj
01 Gospodarske in finančne zadeve	0	0	13	63	32	40	196	236	581
02 Podjetništvo	16	3	13	17	57	112	229	488	935
03 Konkurenca	0	0	0	0	0	0	0	8	8
04 Zaposlovanje in socialne zadeve	137	26	350	2 616	701	4 288	9 590	10 967	28 673
05 Kmetijstvo in razvoj podeželja	4	2	4	1 199	0	494	5 825	12 669	20 197
06 Energetika in promet	62	61	105	175	381	797	2 854	4 184	8 619
07 Okolje	4	7	24	40	101	138	183	325	821
08 Raziskave	183	117	213	423	792	1 369	2 091	4 057	9 245
09 Informacijska družba in mediji	12	8	42	73	179	337	664	937	2 252
10 Neposredne raziskave	0	0	1	7	4	14	26	112	163
11 Pomorske zadeve in ribištvo	36	4	19	282	23	130	634	750	1 877
12 Notranji trg	0	0	0	0	0	0	2	17	20
13 Regionalna politika	522	553	884	10 452	729	16 566	33 307	38 462	101 475
14 Obdavčenje in carinska unija	0	0	0	0	0	2	13	60	76
15 Izobraževanje in kultura	12	3	10	28	27	57	121	353	610
16 Komuniciranje	0	0	0	0	0	1	17	76	94
17 Zdravje in varstvo potrošnikov	4	7	4	17	29	74	164	423	723
18 Območje svobode, varnosti in pravice	0	1	12	13	98	167	446	545	1 282
19 Zunanji odnosi	450	187	215	636	1 074	1 588	2 158	3 074	9 383
20 Trgovina	0	0	0	0	1	1	4	13	19
21 Razvoj in odnosi z državami AKP	126	46	133	203	262	523	873	1 109	3 275
22 Širitev	52	28	72	208	392	623	559	832	2 766
23 Humanitarna pomoč	2	0	0	0	7	27	124	421	581
24 Boj proti goljufijam	0	0	0	0	2	3	5	22	32
25 Usklajevanje politike Komisije in pravno svetovanje	0	0	0	0	0	0	0	20	20
26 Upravna služba Komisije	0	0	0	0	0	2	7	169	179
27 Proračun	0	0	0	0	0	0	0	8	8
28 Revizija	0	0	0	0	0	0	0	1	1
29 Statistika	1	0	2	4	5	6	31	59	108
30 Pokojnine in z njimi povezani odhodki	0	0	0	0	0	0	0	0	0
31 Jezikovne službe	0	0	0	0	0	0	0	28	28
90 Druge institucije	0	0	0	0	0	0	11	332	344
Skupaj	1 623	1 055	2 116	16 455	4 895	27 359	60 136	80 757	194 395

14.   Povzetek izvrševanja proračunskih prihodkov po institucijah

v mio. EUR
Institucija	Odobritve prihodkov		Ugotovljene upravičenosti			Prihodki			Prejemki kot% proračuna	Neporavnano
	začetne	končne	tekoče leto	preneseno	skupaj	od upravičenosti za tekoče leto	od prenesenih upravičenosti	skupaj
Evropski parlament	129	130	158	109	267	154	89	243	186,52 %	24
Evropski svet in Svet	54	54	94	7	101	87	6	93	172,12 %	8
Komisija	122 675	122 692	129 603	12 291	141 894	126 376	983	127 359	103,80 %	14 534
Sodišče	40	40	44	0	44	44	0	44	110,33 %	0
Računsko sodišče	20	20	19	0	19	19	0	19	94,72 %	0
Ekonomsko-socialni odbor	10	10	15	0	15	15	0	15	147,07 %	0
Odbor regij	7	7	20	0	20	20	0	20	294,94 %	0
Evropski varuh človekovih pravic	1	1	1	0	1	1	0	1	96,40 %	0
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	1	1	1	0	1	1	0	1	68,01 %	0
Skupaj	122 937	122 956	129 955	12 407	142 362	126 717	1 078	127 795	103,94 %	14 566

15.   Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil po institucijah

Odobritve za prevzem obveznosti

v mio. EUR
Institucija	Odobritve za prevzem obveznosti	Prevzete obveznosti					Odobritve, prenesene v leto 2011				Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	namenski prejemki	prenosi na podlagi sklepa	skupaj	v %	iz proračunskih odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9=7 + 8	10=9/1	11	12	13	14=11 + 12 + 13	15=14/1
Evropski parlament	1 752	1 552	9	24	1 586	90,50 %	101	9	111	6,31 %	55	1	0	56	3,19 %
Evropski svet in Svet	703	593	0	41	634	90,08 %	29	0	29	4,14 %	41	0	0	41	5,79 %
Komisija	144 100	137 733	319	1 780	139 833	97,04 %	3 395	250	3 645	2,53 %	621	0	1	622	0,43 %
Sodišče	331	324	0	1	325	97,89 %	1	0	1	0,44 %	6	0	0	6	1,66 %
Računsko sodišče	149	138	0	0	138	93,02 %	0	0	0	0,26 %	10	0	0	10	6,72 %
Ekonomsko-socialni odbor	127	121	0	4	125	98,00 %	0	0	0	0,14 %	2	0	0	2	1,87 %
Odbor regij	91	79	0	11	90	99,39 %	0	0	0	0,02 %	1	0	0	1	0,59 %
Evropski varuh človekovih pravic	9	8	0	0	8	89,65 %	0	0	0		1	0	0	1	10,35 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	7	6	0	0	6	82,73 %	0	0	0		1	0	0	1	17,27 %
Skupaj	147 270	140 554	328	1 861	142 744	96,93 %	3 528	259	3 787	2,57 %	738	1	1	740	0,50 %

Odobritve plačil

v mio. EUR
Institucija	Odobritve plačil	Izvedena plačila					Odobritve, prenesene v leto 2011					Odobritve, ki se razveljavijo
		iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	iz namenskih prejemkov	skupaj	v %	samodejni prenosi	prenosi na podlagi sklepa	namenski prejemki	skupaj	v %	iz odobritev za zadevno leto	iz prenosov	namenski prejemki (Efta)	skupaj	v %
	1	2	3	4	5=2 + 3 + 4	6=5/1	7	8	9	10=7 + 8 + 9	11=10/1	12	13	14	15=12 + 13 + 14	16=15/1
Evropski parlament	1 938	1 321	165	20	1 507	77,74 %	231	9	111	351	18,10 %	55	25	0	81	4,16 %
Evropski svet in Svet	748	543	34	43	620	82,89 %	50	0	31	81	10,76 %	41	7	0	48	6,35 %
Komisija	127 031	116 982	732	1 661	119 374	93,97 %	550	622	3 901	5 073	3,99 %	1 855	718	11	2 584	2,03 %
Sodišče	350	307	15	1	323	92,40 %	17	0	1	18	5,24 %	6	3	0	8	2,36 %
Računsko sodišče	210	122	60	0	182	86,90 %	16	0	0	17	7,94 %	10	1	0	11	5,15 %
Ekonomsko-socialni odbor	134	112	5	4	121	90,36%	8	0	1	9	6,95%	2	1	0	4	2,68 %
Odbor regij	97	73	5	12	89	92,03 %	7	0	0	7	6,91 %	1	0	0	1	1,06 %
Evropski varuh človekovih pravic	10	8	1	0	8	84,26 %	1	0	0	1	5,23 %	1	0	0	1	10,50 %
Evropski nadzornik za varstvo podatkov	8	4	1	0	5	61,11 %	1	0	0	1	16,79 %	1	1	0	2	22,10 %
Skupaj	130 527	119 472	1 018	1 741	122 231	93,64 %	881	631	4 045	5 557	4,26%	1 972	756	11	2 739	2,10 %

16.   Prihodki agencij: proračunske napovedi, upravičenosti in prejeti zneski

v mio. EUR
Agencija	Napovedani prihodki	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano	Področje financiranja Komisije
Evropska agencija za varnost v letalstvu	137	109	106	4	06
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	93	84	84	0	18
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	18	19	19	0	15
Evropska policijska akademija	8	8	8	0	18
Evropska agencija za kemikalije	75	386	386	0	02
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	58	48	49	0	17
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	16	16	16	0	18
Evropska agencija za okolje	51	46	46	0	07
Agencija Skupnosti za nadzor ribištva	11	10	10	0	11
Evropska agencija za varnost hrane	73	74	74	0	17
Evropski inštitut za enakost spolov	6	6	6	0	04
Nadzorni organ za evropski GNSS	9	16	16	0	06
Fuzija za energijo	242	273	236	37	08
Eurojust	32	32	32	0	18
Evropska agencija za pomorsko varnost	51	45	45	0	06
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	174	179	179	0	12
Evropska agencija za zdravila	208	221	209	12	02
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	8	8	8	0	09
Agencija Evropske unije za temeljne pravice	20	22	22	0	18
Evropska železniška agencija	24	24	24	0	06
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	15	14	14	0	04
Prevajalski center za organe Evropske unije	56	59	51	8	31
Evropska fundacija za usposabljanje	20	19	19	0	15
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	13	12	12	0	17
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer	21	21	21	0	04
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	49	49	49	0	15
Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost	16	16	16	0	06
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta	29	29	29	0	08
Izvajalska agencija za raziskave	34	36	34	3	08
Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike	7	7	7	0	17
Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje	10	10	10	0	06
Skupaj	1 677	1 993	1 929	64

v mio. EUR
Vrsta prihodkov	Napovedani prihodki	Ugotovljene upravičenosti	Prejeti zneski	Neporavnano
Subvencija Komisije	1 061	1 040	1 037	3
Prihodki od provizij	443	765	751	14
Drugi prihodki	173	188	141	47
Skupaj	1 677	1 993	1 929	64

17.   Agencije: odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil po agencijah

v mio. EUR
Agencija	Odobritve za prevzem obveznosti			Odobritve plačil
	odobritve	prevzete obveznosti	preneseno v leto 2010	odobritve	izvedena plačila	preneseno v leto 2010
Evropska agencija za varnost v letalstvu	144	122	22	157	108	48
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah	95	89	3	118	82	27
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja	21	19	2	21	17	3
Evropska policijska akademija	12	10	2	13	8	3
Evropska agencija za kemikalije	75	71	0	96	77	12
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni	58	56	0	76	56	16
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami	16	16	0	17	15	1
Evropska agencija za okolje	52	44	8	58	44	13
Evropski policijski urad	93	91	0	93	68	22
Agencija Skupnosti za nadzor ribištva	10	10	0	11	10	1
Evropska agencija za varnost hrane	76	74	0	84	71	11
Evropski inštitut za enakost spolov	6	4	0	6	2	2
Nadzorni organ za evropski GNSS	74	67	7	63	45	18
Fuzija za energijo	551	550	1	302	192	56
Eurojust	34	31	3	38	28	9
Evropska agencija za pomorsko varnost	55	53	0	53	46	1
Urad za usklajevanje na notranjem trgu	366	158	0	396	150	35
Evropska agencija za zdravila	210	201	0	248	196	45
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij	8	8	0	10	8	2
Agencija Evropske unije za temeljne pravice	20	20	0	27	19	8
Evropska železniška agencija	24	24	0	29	23	5
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu	16	15	0	20	15	4
Prevajalski center za organe Evropske unije	56	43	0	60	43	4
Evropska fundacija za usposabljanje	19	19	0	21	20	1
Urad Skupnosti za rastlinske sorte	13	12	0	14	11	0
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer	22	21	0	27	22	4
Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo	49	49	0	55	48	6
Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost	16	15	0	17	15	2
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta	29	29	0	32	30	2
Izvajalska agencija za raziskave	34	33	0	37	32	3
Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike	7	7	0	8	7	1
Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje	10	10	0	11	9	1
Skupaj	2 271	1 972	49	2 217	1 516	366

v mio. EUR
Type of expenditure	Commitment appropriations			Payment appropriations
	Appropriations	Commitments made	Carried to 2010	Appropriations	Payments made	Carried to 2010
Staff	673	656	3	688	649	19
Administrative expenses	283	264	2	365	249	93
Operational expenses	1 314	1 052	44	1 165	618	254
Total	2 271	1 972	49	2 217	1 516	366

18.   Proračunska realizacija, vključno z agencijami

v mio. EUR
	Evropska Unija	Agencije	Izločitev subvencij agencijam	Skupaj
Prihodki za zadevno proračunsko leto	127 795	1 929	(1 037)	128 687
Plačila na podlagi odobritev za tekoče leto	(121 213)	(1 320)	1 037	(121 495)
Odobritve plačil, prenesene v leto N+1	(2 797)	(366)	0	(3 164)
Razveljavljene neporabljene odobritve, prenesene iz leta N–1	741	181	0	922
Tečajne razlike za zadevno leto	22	0	0	22
Proračunska realizacija	4 549	424	0	4 972

Pojasnila h konsolidiranim poročilom o izvrševanju proračuna

1.   PRORAČUNSKA NAČELA, STRUKTURA IN ODOBRITVE

1.1.   PRAVNA PODLAGA IN FINANČNA UREDBA

Proračunsko računovodstvo se vodi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 (UL L 248, 16.9.2002) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje te finančne uredbe. Splošni proračun, glavni instrument finančne politike EU, je instrument, s katerim se vsako leto določijo in odobrijo prihodki in odhodki EU.

Komisija vsako leto oceni vse prihodke in odhodke institucij za naslednje leto ter pripravi predhodni predlog proračuna in ga pošlje proračunskemu organu. Na podlagi tega predhodnega predloga proračuna Svet pripravi predlog proračuna, o katerem se nato pogajata obe veji proračunskega organa. Ko predsednik Parlamenta izjavi, da je proračun dokončno sprejet, se lahko proračun začne izvrševati. Za izvrševanje proračuna je v glavnem odgovorna Komisija.

1.2.   PRORAČUNSKA NAČELA

Splošni proračun Evropske unije ureja več temeljnih načel:

—   enotnost in točnost proračuna: vsi odhodki in prihodki se morajo izkazovati v enotnem proračunu, knjižiti v posamezne proračunske vrstice in odhodki ne smejo presegati odobritev,

—   univerzalnost: to načelo sestavljata dve pravili:

pravilo o prepovedi namenske dodelitve, kar pomeni, da se proračunski prihodki ne smejo nameniti za posebne odhodkovne postavke (skupni prihodki morajo kriti skupne odhodke),

pravilo o prepovedi izravnav, kar pomeni, da se prihodki in odhodki vključijo v proračun v celoti brez neto izravnave,

—   enoletnost: odobritve so odobrene za eno samo leto in se morajo zato porabiti v navedenem letu,

—   ravnovesje: prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti v ravnovesju (ocenjeni prihodki se morajo pokrivati z odobritvami plačil),

—   specifikacija: vsaka odobritev se dodeli za poseben namen in poseben cilj,

—   obračunska enota: proračun se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih pripravi zaključni račun,

—   dobro finančno poslovodenje: proračunske odobritve se porabijo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, to je z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti,

—   preglednost: proračun in spremembe proračuna ter zaključni račun se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

1.3.   PRORAČUNSKA STRUKTURA

Proračun sestavljajo:

(a)	splošni izkaz prihodkov;

(b)

ločeni oddelki, ki vsebujejo izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo: oddelek I: Parlament; oddelek II: Svet; oddelek III: Komisija; oddelek IV: Sodišče; oddelek V: Računsko sodišče; oddelek VI: Ekonomsko-socialni odbor; oddelek VII: Odbor regij; oddelek VIII: Evropski varuh človekovih pravic; oddelek IX: Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Prihodkovne in odhodkovne postavke vsake institucije se razčlenijo po vrstah postavk ali po porabi, za katero so dodeljene, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

Del sredstev ESPJ v likvidaciji je bil dan na razpolago operativnemu proračunu ESPJ v likvidaciji. Ta operativni proračun je vsako leto sprejela Komisija po posvetovanju s Svetom in Evropskim parlamentom. Zadnji proračun je bil pripravljen za obdobje od 1. januarja do 23. julija 2002. Od 24. julija 2002 so prihodki in stroški, povezani z operativnim proračunom, vključeni v izkaz prihodkov in odhodkov ESPJ v likvidaciji. Preostale obveznosti, ki jih je treba izpolniti, so prikazane na strani obveznosti v bilanci stanja.

1.4.   STRUKTURA PRORAČUNSKEGA RAČUNOVODSTVA

1.4.1.    Splošni pregled

Samo proračun Komisije vsebuje upravne odobritve in odobritve za poslovanje. Druge institucije imajo zgolj upravne odobritve. Poleg tega sta v proračunu dve vrsti odobritev: nediferencirana sredstva in diferencirana sredstva.

Nediferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje poslov enoletne narave (ki so v skladu z načelom enoletnosti). Zajemajo vsa upravna poglavja oddelka proračuna za Komisijo in celotne oddelke drugih institucij, odobritve EKJS letne narave in nekatere tehnične odobritve (vračila, jamstva za najemanje in dajanje posojil itd.). Za nediferencirana sredstva znesek odobritev za prevzem obveznosti ustreza znesku odobritev plačil.

Diferencirana sredstva so bila uvedena za uskladitev načela enoletnosti s potrebo po financiranju večletnih poslov. Namenjena so kritju večletnih poslov in zajemajo vse odobritve v vseh poglavjih razen v poglavju 01 oddelka za Komisijo. Diferencirana sredstva se delijo na odobritve za prevzem obveznosti in na odobritve plačil:

—   odobritve za prevzem obveznosti: krijejo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih za tekoče proračunsko leto za posle, ki trajajo več let. Vendar se lahko obveznosti v breme proračuna za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, v skladu s členom 76(3) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke, kadar tako določa temeljni akt.

—   odobritve plačil: krijejo odhodke, ki nastanejo zaradi obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali prejšnjih proračunskih letih.

1.4.2.    Izvor odobritev

Glavni vir odobritev je proračun Unije za tekoče leto. Vendar iz določb finančne uredbe izhajajo tudi druge vrste odobritev. Te prihajajo iz prejšnjih proračunskih let ali iz zunanjih virov:

—

prvotne proračunske odobritve, sprejete za tekoče leto, se lahko dopolnijo s prerazporeditvami med proračunskimi vrsticami v skladu s pravili, določenimi v členih 22 do 24 finančne uredbe (št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002), ter s spremembami proračuna (zajetimi v členih 37 in 38 finančne uredbe).

—

tekoči proračun prav tako dopolnjujejo odobritve, prenesene iz prejšnjega leta, ali ponovno razpoložljive odobritve, in sicer so to: (i) nediferencirane odobritve plačil, ki se lahko samodejno prenesejo samo za eno proračunsko leto (člen 9(4) finančne uredbe); (ii) odobritve, prenesene na podlagi sklepa institucij, če so bile pripravljalne faze končane (člen 9(2)(a) finančne uredbe) ali če je bila pravna podlaga sprejeta prepozno (člen 9(2)(b)) – prenesejo se lahko odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil (člen 9(3)); ter (iii) odobritve, ponovno razpoložljive zaradi sprostitve prevzetih obveznosti: to pomeni, da se v proračun ponovno vključijo odobritve za prevzem obveznosti v zvezi s strukturnimi skladi, ki so bile sproščene. Zneski se lahko izjemoma ponovno vključijo v proračun v primeru napake Komisije ali če so nujno potrebni za zaključek programa (člen 157 finančne uredbe).

—

še en vir odobritev so namenski prejemki, ki jih sestavljajo (i) povračila, katerih zneski se vključijo kot namenski prejemki v proračunsko vrstico, v kateri so nastali prvotni odhodki, in se lahko prenesejo brez omejitev; (ii) odobritve Efte: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru določa, da članice EGP plačajo finančne prispevke za določene dejavnosti v proračunu EU. Zadevne proračunske vrstice in predvideni zneski so objavljeni v Prilogi III k proračunu EU. Zadevne vrstice se povečajo za znesek prispevka Efte. Neporabljene odobritve se ob koncu leta razveljavijo in se vrnejo državam EGP; (iii) prihodki od tretjih oseb/drugih držav, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazume, v katerih so vključeni finančni prispevki k dejavnostim EU. Prejeti zneski se štejejo za prihodke od tretjih oseb, ki se dodelijo zadevnim proračunskim vrsticam (pogosto na področju raziskav) in se lahko prenesejo brez omejitev (člen 10 ter člen 18(1)(a) in (d) finančne uredbe); (iv) delo za tretje osebe: raziskovalna središča EU lahko v okviru svojih raziskovalnih dejavnosti delajo tudi za zunanje organe (člen 161(2) finančne uredbe). Tako kot prihodki od tretjih oseb se delo za tretje osebe dodeli posameznim proračunskim vrsticam in se lahko prenese brez omejitev (člen 10 in člen 18(1)(d) finančne uredbe); ter (v) odobritve, ponovno razpoložljive zaradi vračil predplačil: to so sredstva EU, ki so jih upravičenci vrnili in se lahko prenesejo brez omejitev. Za strukturne sklade temelji ponovna vključitev odobritev v proračun na sklepu Komisije (člen 18(2) finančne uredbe in člen 228 pravil za izvajanje te uredbe).

1.4.3.    Sestava razpoložljivih odobritev

—   končne proračunske odobritve= prvotne sprejete proračunske odobritve + odobritve iz sprememb proračuna + prerazporeditve,

—   dodatne odobritve= namenski prejemki (glej zgoraj) + odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta, ali ponovno razpoložljive odobritve po sprostitvi prevzetih obveznosti,

—   odobrena proračunska sredstva skupaj= končne proračunske odobritve + dodatne odobritve,

—   odobritve za zadevno leto (uporabijo se za izračun proračunskega rezultata)= končne proračunske odobritve + namenski prejemki.

1.5.   IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Izvrševanje proračuna ureja člen 48(1) finančne uredbe, ki navaja: „Komisija izvršuje... proračun v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.“ Člen 50 navaja, da Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

1.6.   NEPORAVNANE OBVEZNOSTI

Z uvedbo diferenciranih sredstev je nastala vrzel med prevzetimi obveznostmi in izvedenimi plačili: ta vrzel, ki ustreza neporavnanim obveznostim, pomeni časovni zamik med trenutkom, ko se prevzamejo obveznosti, in trenutkom, ko se izvedejo ustrezna plačila.

2.   POJASNILA K POROČILOM O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA

2.1.   PRORAČUNSKA REALIZACIJA ZA ZADEVNO LETO (razpredelnica 1)

2.1.1.    Splošno

Vknjiženi zneski lastnih sredstev so zneski, knjiženi med letom na račune, ki so jih vlade držav članic odprle v imenu Komisije. V primeru presežka prihodki obsegajo tudi proračunsko realizacijo za preteklo proračunsko leto. Drugi prihodki se vknjižijo v zaključni račun na podlagi med letom dejansko prejetih zneskov.

Za namen izračuna proračunske realizacije za zadevno leto odhodki obsegajo plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto in vse odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto. Plačila na podlagi sredstev za plačila za zadevno leto pomenijo plačila, ki jih izvede računovodja do 31. decembra zadevnega proračunskega leta. Plačila v primeru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada so plačila, ki so jih izvedle države članice med 16. oktobrom 2009 in 15. oktobrom 2010, pod pogojem, da je bil računovodja uradno obveščen o ustrezni obveznosti in plačilnem nalogu do 31. januarja 2011. Za odhodke EKJS se lahko po kontrolah v državah članicah sprejme sklep o skladnosti.

Proračunska realizacija vsebuje dva elementa: rezultat Evropske unije in rezultat udeležbe držav Efte, ki spadajo v EGP. V skladu s členom 15 Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o virih lastnih sredstev je ta realizacija razlika med:

—	skupnimi prihodki, prejetimi za navedeno leto

—	ter skupnimi plačili na podlagi odobritev za navedeno leto, skupaj s skupnim zneskom odobritev za navedeno leto, prenesenih v naslednje leto.

Tako dobljenemu znesku se prištejeta ali se od njega odštejeta:

—	čisti saldo razveljavljenih odobritev plačil, prenesenih iz prejšnjih let, in vseh plačil, ki zaradi nihanj tečaja eura presegajo nediferencirana sredstva, prenesena iz prejšnjega leta,

—	saldo pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, zajetih med letom.

Proračunska realizacija se vrne državam članicam v naslednjem letu kot odbitek od njihovih obveznosti za navedeno leto.

Odobritve, prenesene iz prejšnjega proračunskega leta, v zvezi s prispevki tretjih oseb in delom zanje, ki se po definiciji nikoli ne razveljavijo, so vključene k dodatnim odobritvam za zadevno proračunsko leto. To pojasni razliko med prenosi iz prejšnjega leta v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2010 in prenosi v naslednje leto v poročilih o izvrševanju proračuna za leto 2009. Odobritve plačil za ponovno uporabo in ponovno razpoložljive odobritve po vračilu predplačil, se ne upoštevajo pri izračunu realizacije za zadevno leto.

Prenesene odobritve plačil vključujejo: samodejne prenose in prenose na podlagi sklepa. Pri razveljavljenih neporabljenih odobritvah plačil, prenesenih iz prejšnjega leta, so prikazane razveljavljene odobritve, ki so bile prenesene samodejno in na podlagi sklepa. Prav tako je vključeno zmanjšanje odobritev iz namenskih prejemkov, prenesenih v naslednje leto, v primerjavi z letom 2009.

2.1.2.    Uskladitev proračunske realizacije s poslovnim izidom

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov. Proračunska realizacija pa v skladu s finančno uredbo temelji na pravilih prilagojenega računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunska realizacija izvirata iz istih poslov, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. V spodnji razpredelnici je prikazana ta uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke.

Uskladitev: poslovni izid – proračunska realizacija

v mio. EUR
	2010	2009 (popravljeno)
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	17 232	6 887
Prihodki
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane	(3 132)	(2 806)
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu	1 346	2 563
Prehodno nezaračunani prihodki (čisti)	(371)	436
Odhodki
Vnaprej vračunani odhodki (čisti)	(7 426)	2 951
Odhodki prejšnjega leta, plačani v tekočem letu	(386)	(432)
Čisti učinek predhodnega financiranja	(678)	(9 458)
Odobritve plačil, prenesene v naslednje leto	(2 798)	(1 759)
Plačila, izvedena iz prenosov, in razveljavljene neporabljene odobritve plačil	1 760	4 573
Gibanje rezervacij	(323)	(329)
Drugo	(257)	(153)
Poslovni izid agencij in ESPJ	(418)	(209)
PRORAČUNSKA REALIZACIJA ZA ZADEVNO LETO*	4 549	2 264

Uskladitvene postavke – prihodki

Dejanski proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih. Zato je pri uskladitvi treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Čisti prehodno nezaračunani prihodki obsegajo v glavnem prehodno nezaračunane prihodke za kmetijske prelevmane, lastna sredstva ter obresti in dividende. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke iz prejšnjega leta.

Uskladitvene postavke – odhodki

Čisti vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev EU, vendar jih še niso prijavili Komisiji.

Medtem ko se vnaprej vračunani odhodki ne štejejo med proračunske odhodke, so plačila, izvedena v tekočem letu, za račune, vknjižene v prejšnjih letih, del proračunskih odhodkov tekočega leta.

Čisti učinek predhodnega financiranja je kombinacija (1) novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter (2) obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih, s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Poleg plačil na podlagi odobritev za zadevno leto je treba v izračunu proračunske realizacije za navedeno leto upoštevati tudi odobritve za navedeno leto, ki se prenesejo v naslednje leto (v skladu s členom 15 Uredbe št. 1150/2000). Enako velja za proračunska plačila, izvedena v tekočem letu iz prenosov, in za razveljavljene neporabljene odobritve plačil.

Gibanje rezervacij se nanaša na ocene ob koncu leta v računovodstvu na podlagi nastanka poslovnih dogodkov (zlasti za prejemke zaposlenih), ki ne vplivajo na proračunsko računovodstvo. Drugi uskladitveni zneski obsegajo različne elemente, kot so amortizacija sredstev, pridobitve sredstev, plačilo kapitalskih zakupnin ali finančne udeležbe, ki se v proračunskem računovodstvu in računovodstvu na podlagi nastanka poslovnih dogodkov obravnavajo različno.

In končno, poslovni izid agencij in ESPJ, ki so vključene v konsolidirani poslovni izid, je treba izvzeti, saj njihovo proračunsko izvrševanje ni del konsolidirane proračunske realizacije.

2.2.   PRIMERJAVA PRORAČUNSKIH NAPOVEDI IN DEJANSKIH ZNESKOV (razpredelnica 2)

V prvotnem sprejetem proračunu, ki ga je podpisal predsednik Evropskega parlamenta 17. decembra 2009, so odobritve plačil znašale 122 937 milijonov EUR, z lastnimi sredstvi pa naj bi se financiralo 121 507 milijonov EUR. Ocene prihodkov in odhodkov v prvotnem proračunu se med proračunskim letom navadno spreminjajo, te prilagoditve pa so predstavljene v spremembah proračuna. Prilagoditve lastnih sredstev iz naslova BND zagotavljajo, da se v proračunu predvideni prihodki natanko ujemajo s predvidenimi odhodki. V skladu z načelom ravnovesja morajo biti proračunski prihodki in odhodki (odobritve plačil) namreč v ravnovesju.

Prihodki:

Leta 2010 je bilo sprejetih osem sprememb proračuna. Ob upoštevanju teh sprememb proračuna so končni prihodki v proračunu za leto 2010 skupaj znašali 122 956 milijonov EUR. Ti so se financirali iz lastnih sredstev v višini 119 270 milijonov EUR (torej 2 237 milijonov EUR manj od prvotne napovedi), preostanek pa se je financiral iz drugih prihodkov. Manjšo potrebo po lastnih sredstvih je mogoče pripisati predvsem vključitvi 2 254 milijonov EUR v zvezi s presežkom iz predhodnega leta.

Kar zadeva lastna sredstva, so zbrana tradicionalna lastna sredstva skoraj popolnoma ustrezala napovedanim zneskom, zlasti zaradi spremembe proračunskih ocen v času, ko je bila pripravljena sprememba proračuna št. 4/2010 (zvišanje ocen za 1 516 milijonov EUR). Ta prilagoditev je temeljila na novih makroekonomskih napovedih iz pomladi 2010, ki so bile bolj optimistične od prejšnjih.

Končna plačila držav članic iz naslova DDV in BND so bila prav tako zelo blizu končne proračunske ocene. Razlike med napovedanimi in dejansko vplačanimi zneski so posledica razlik med tečaji eura, uporabljenimi za namene proračuna, in veljavnimi tečaji v času, ko so države članice, ki niso članice EMU, dejansko izvedle plačila.

Odhodki:

Leta 2010 (četrto leto trenutnega programskega obdobja) je bilo izvajanje programov tekočega programskega obdobja v polnem teku, pri starih programih pa se je začela zadnja faza zaključevanja. Ob koncu leta so neporavnane obveznosti, prevzete pred letom 2007, znašale približno 10 % vseh neporavnanih obveznosti.

Kar zadeva obveznosti, so bile prvotne proračunske odobritve (in s tem politični cilji) izvršene skoraj povsem v skladu z načrti. Stopnja izvrševanja – brez neporabljene rezerve v višini 415 milijonov EUR za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in 28 milijonov EUR neporabljenih začasnih sredstev (gre za zneske, ki se razporedijo v rezervo, dokler niso izpolnjeni določeni pogoji, in so bili ob koncu proračunskega leta še vedno v rezervi) – je dosegla 99,4 %. Odobritve so bile med letom prilagojene za 80 milijonov EUR za Evropski solidarnostni sklad (po naravi nepredvidljivi odhodki) ter pri upravnih odhodkih za 10 milijonov EUR, povezanih z ustanovitvijo Evropske službe za zunanje delovanje, in 10 milijonov EUR za Evropski parlament zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Skupaj je bilo izvršenih za 140 554 milijonov EUR odobritev in neporabljenih je ostalo 554 milijonov EUR. Po prenosu 259 milijonov EUR v leto 2011, pri čemer se je največja postavka v višini 147 milijonov EUR nanašala na energetske projekte za podporo oživitvi gospodarstva, je bilo za 295 milijonov EUR odobritev razveljavljenih.

Kar zadeva plačila, je bilo – brez nesproščenih zneskov rezerve za nujno pomoč (193 milijonov EUR) in neporabljenih začasnih sredstev (48 milijonov EUR) – izvršenih 97,4 % proračunskih odobritev, skupne odobritve pa so bile med letom spremenjene samo za povečanje zgoraj navedenih upravnih odhodkov.

V nasprotju s prejšnjimi leti ni bilo spremembe proračuna za zmanjšanje odobritev plačil ob koncu leta. Glavna prilagoditev tega leta je bila, ko so se z globalno prerazporeditvijo za 1 125 milijonov EUR povečale odobritve za regionalno politiko ob ustreznem zmanjšanju odobritev za razvoj podeželja. Komisija je z notranjimi prerazporeditvami za približno 600 milijonov EUR povečala tudi sredstva Kohezijskega sklada. Neporabljene sprejete odobritve (brez rezerv) so znašale 3 243 milijonov EUR in po prenosu 1 513 milijonov EUR je bilo skupaj 1 730 milijonov EUR, porazdeljenih po vseh razdelkih večletnega finančnega okvira, razveljavljenih.

Podrobnejša analiza proračunskih popravkov, njihovo ozadje in utemeljitev ter učinek so predstavljeni v poročilu Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2010, in sicer v delu A, ki daje splošni pregled na ravni proračuna, in delu B, ki obravnava posamezne razdelke večletnega finančnega okvira.

2.3.   PRIHODKI (razpredelnica 3)

Prihodki splošnega proračuna Evropske unije se lahko razdelijo v dve glavni kategoriji: lastna sredstva in druge prihodke. To je določeno v členu 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki navaja: „Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev.“ Večina proračunskih odhodkov se financira iz lastnih sredstev. Drugi prihodki pomenijo le manjši del vsega financiranja.

Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev sta tudi mehanizem popravkov za Združeno kraljestvo in bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND za Nizozemsko in Švedsko.

2.3.1.    Tradicionalna lastna sredstva

Tradicionalna lastna sredstva: vsi določeni zneski tradicionalnih lastnih sredstev se morajo knjižiti na enega od računov, ki jih vodijo pristojni organi:

—	na navadni račun iz člena 6(3)(a) Uredbe št. 1150/2000: vsi izterjani ali zajamčeni zneski,

—	na posebni račun iz člena 6(3)(b) Uredbe št. 1150/2000: vsi zneski, ki še niso bili izterjani in/ali zajamčeni; zajamčeni zneski, ki se izpodbijajo, se lahko prav tako knjižijo na ta račun.

Za posebne račune države članice pošljejo Komisiji četrtletno poročilo, ki vključuje:

—	saldo za izterjavo v preteklem četrtletju,

—	ugotovljene upravičenosti v zadevnem četrtletju,

—	popravke osnove (popravki/razveljavitve) v zadevnem četrtletju,

—	odpisane zneske (ki jih ni mogoče dati na razpolago v skladu s členom 17(2) Uredbe št. 1150/2000),

—	izterjane zneske v zadevnem četrtletju,

—	saldo za izterjavo ob koncu zadevnega četrtletja.

Tradicionalna lastna sredstva se morajo vknjižiti na račun Komisije pri zakladnici ali organu, ki ga določi država članica, najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila upravičenost ugotovljena (ali izterjana, v primeru posebnega računa). Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Pogojne upravičenosti do lastnih sredstev se prilagodijo na osnovi verjetnosti, da bodo izterjane.

2.3.2.    Sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države članice, na usklajeni osnovi za DDV, določeni v skladu s pravili člena 2(1)(b) SLS iz leta 2007. Enotna stopnja je določena na 0,30 %, razen za obdobje 2007–2013, v katerem je vpoklicna stopnja za Avstrijo določena na 0,225 %, za Nemčijo na 0,15 % ter za Nizozemsko in Švedsko na 0,10 %. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND za vse države članice.

Lastna sredstva iz naslova DDV izhajajo iz uporabe enotne stopnje, ki velja za vse države članice, na usklajeni osnovi za DDV, določeni v skladu s pravili člena 2(1)(c) Sklepa Sveta z dne 29. septembra 2000. Osnova za DDV je omejena na 50 % BND za vse države članice.

Sredstva iz naslova BND so spremenljiva sredstva, namenjena zagotavljanju potrebnih prihodkov v vsakem danem letu za kritje odhodkov, ki presegajo zbrani znesek iz tradicionalnih lastnih sredstev, sredstev iz naslova DDV in raznih prihodkov. Prihodki izhajajo iz uporabe enotne stopnje na skupnem BND vseh držav članic.

Sredstva iz naslova DDV in BND se določijo na podlagi napovedi osnov za DDV in BND, oblikovanih ob pripravi predhodnega predloga proračuna. Te napovedi se pozneje pregledajo in spremenijo; zneski se med zadevnim proračunskim letom posodobijo s spremembo proračuna.

Dejanski zneski za osnove za DDV in BND so razpoložljivi v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Komisija izračuna razlike med zneski, ki jih dolgujejo države članice glede na dejanske osnove, in zneski, dejansko plačanimi na podlagi (spremenjenih) napovedi. Te salde DDV in BND, pozitivne ali negativne, Komisija vpokliče od držav članic do prvega delovnega dne v decembru leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu. Popravki dejanske osnove za DDV in BND so še vedno mogoči v naslednjih štirih letih, če ni izdan pridržek. Prej izračunani saldi se prilagodijo in razlika se vpokliče hkrati s saldi DDV in BND za prejšnje proračunsko leto.

Med kontrolami poročil o prihodkih iz DDV in podatkov o BND lahko Komisija države članice obvesti o pridržkih v zvezi z nekaterimi točkami, ki bi lahko imele posledice za njihove prispevke iz lastnih sredstev. Te točke se lahko na primer nanašajo na to, da ne obstajajo sprejemljivi podatki ali da je treba razviti ustrezno metodologijo. Te pridržke je treba obravnavati kot morebitne terjatve do držav članic za negotove zneske, saj njihovega finančnega vpliva ni mogoče natančno oceniti. Ko se lahko določi natančni znesek, se vpokličejo ustrezna sredstva iz naslova DDV in BND v zvezi s saldi DDV in BND ali posameznimi zahtevki za plačilo.

2.3.3.    Popravek za Združeno kraljestvo

Ta mehanizem zmanjšuje plačila iz lastnih sredstev Združenega kraljestva sorazmerno z njegovim tako imenovanim „proračunskim neravnovesjem“ in ustrezno poveča plačila iz lastnih sredstev drugih držav članic. Mehanizem za popravek proračunskega neravnovesja v dobro Združenega kraljestva sta uvedla Evropski svet v Fontainebleauju (junija 1984) in iz njegovega zasedanja izhajajoči Sklep z dne 7. maja 1985 o lastnih sredstvih. Namen mehanizma je bil zmanjšati proračunsko neravnovesje Združenega kraljestva z zmanjšanjem plačil Združenega kraljestva EU. Nemčija, Avstrija, Švedska in Nizozemska so upravičene do znižanja zneska za financiranje popravka (omejeno na eno četrtino njihovega običajnega deleža).

2.4.   ODHODKI (razpredelnice 4-13)

2.4.1.    Finančni okvir 2007–2013

v mio. EUR
	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013
1. Trajnostna rast	53 979	57 653	61 696	63 555	63 974	66 964	69 957
2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	55 143	59 193	56 333	59 955	60 338	60 810	61 289
3. Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica	1 273	1 362	1 518	1 693	1 889	2 105	2 376
4. EU kot globalni akter	6 578	7 002	7 440	7 893	8 430	8 997	9 595
5. Uprava	7 039	7 380	7 525	7 882	8 334	8 670	9 095
6. Nadomestila	445	207	210	0	0	0	0
Odobritve za prevzem obveznosti	124 457	132 797	134 722	140 978	142 965	147 546	152 312
Odobritve plačil skupaj	122 190	129 681	120 445	134 289	134 280	141 360	143 331

Ta oddelek opisuje glavne kategorije odhodkov EU, razčlenjene po razdelkih finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Proračunsko leto 2010 je bilo četrto leto, zajeto v finančnem okviru za obdobje 2007–2013. Skupna zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti za leto 2010 znaša 140 978 milijonov EUR, kar ustreza 1,18 % BND. Ustrezna zgornja meja sredstev za plačila znaša 134 289 milijonov EUR, tj. 1,12 % BND. V zgornji razpredelnici je prikazan finančni okvir v tekočih cenah, predvidenih za leto 2013.

Razdelek 1 –   Trajnostna rast

Ta razdelek je razdeljen na dva ločena, a medsebojno povezana dela:

—	1a. konkurenčnost za rast in zaposlovanje, ki obsega odhodke za raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje, vseevropska omrežja, socialno politiko, notranji trg in spremljajoče politike

—	1b. kohezija za rast in zaposlovanje, ki je namenjen povečanju konvergence najmanj razvitih držav članic in regij, dopolnjevanju strategije EU za trajnostni razvoj zunaj manj uspešnih regij in spodbujanju medregionalnega sodelovanja

Razdelek 2 –   Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

Razdelek 2 vključuje skupno kmetijsko in ribiško politiko, razvoj podeželja in okoljevarstvene ukrepe, zlasti program Natura 2000. Znesek za skupno kmetijsko politiko je rezultat dogovora, doseženega na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju oktobra 2002.

Razdelek 3 –   Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

Novi razdelek 3 (Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica) odraža vse večji pomen nekaterih področij, na katerih so bile EU dodeljene nove naloge – pravosodje in notranje zadeve, varovanje meja, politika priseljevanja in azila, javno zdravje in zaščita potrošnikov, kultura, mladi, informacije in dialog z državljani. Razdelek je razdeljen na dva dela:

—	3a. svoboda, varnost in pravica

—	3b. državljanstvo

Razdelek 4 –   EU kot globalni akter

Razdelek 4 zajema vse zunanje ukrepe, vključno s predpristopnimi instrumenti. Medtem ko je Komisija predlagala, da se Evropski razvojni sklad (ERS) vključi v finančni okvir, sta se Evropski svet in Evropski parlament strinjala, da ERS ostane zunaj finančnega okvira.

Razdelek 5 –   Uprava

Ta razdelek krije upravne odhodke za vse institucije, pokojnine in evropske šole. Za druge institucije razen Komisije so to edini odhodki, agencije in drugi organi pa imajo upravne odhodke in odhodke iz poslovanja.

Razdelek 6   Nadomestila

V skladu s političnim dogovorom, da nove države članice ne postanejo neto plačnice v proračun ob samem začetku svojega članstva, so bila v tem razdelku predvidena nadomestila. Ta znesek je bil na razpolago za prenose tem državam, da bi se uravnovesili njihovi proračunski prejemki in prispevki.

2.4.2    Področja

V okviru uporabe upravljanja po dejavnostih (Activity Based Management – ABM) Komisija v svojih procesih načrtovanja in upravljanja uporablja oblikovanje proračuna po dejavnostih (Activity Based Budgeting – ABB). ABB vključuje uporabo proračunske strukture, v kateri proračunski naslovi ustrezajo področjem in proračunska poglavja dejavnostim.

Namen ABB je zagotoviti jasen okvir za uresničevanje ciljev politik Komisije, in sicer z zakonodajnimi, finančnimi ali katerimi koli drugimi sredstvi javnih politik. S strukturiranjem dela Komisije po dejavnostih se pokaže jasna slika zavez Komisije, hkrati pa je vzpostavljen skupni okvir za določanje prednostnih nalog. Sredstva se dodelijo prednostnim nalogam v proračunskem postopku, pri čemer se dejavnosti uporabijo kot sestavni elementi za oblikovanje proračuna. Z vzpostavitvijo take povezave med dejavnostmi in sredstvi, ki so jim dodeljena, si ABB prizadeva povečati učinkovitost in uspešnost porabe sredstev Komisije.

Področje se lahko opredeli kot enotna skupina dejavnosti, ki sestavljajo delo Komisije in se lahko upoštevajo kot enote v procesu odločanja. Vsako področje na splošno ustreza delu enega generalnega direktorata in zajema v povprečju okoli 6 ali 7 posameznih dejavnosti. Ta področja so večinoma operativna, saj je namen temeljnih dejavnosti na področjih koristiti upravičenim tretjim osebam na njihovem področju delovanja. Operativni proračun je dopolnjen s potrebnimi upravnimi odhodki za vsako področje.

2.5.   INSTITUCIJE IN AGENCIJE (razpredelnice 14-18)

Konsolidirana poročila o izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije prikazujejo, tako kot prejšnja leta, izvrševanje proračuna v vseh institucijah, saj je v proračunu EU določen ločen proračun za vsako institucijo. Agencije v proračunu EU nimajo ločenih proračunov in se delno financirajo s subvencijami iz proračuna Komisije.

Za zagotovitev vseh pomembnih proračunskih podatkov za agencije proračunski del konsolidiranega zaključnega računa vključuje ločena poročila o izvrševanju posameznih proračunov tradicionalnih agencij, ki so vključene v konsolidacijo.

---

(1)  Evropski parlament je 15. decembra 2010 sprejel proračun, ki določa, da se kratkoročne obveznosti Unije plačajo iz lastnih sredstev, ki jih zberejo države članice ali se od njih vpokličejo v letu 2011. Poleg tega v skladu s členom 83 kadrovskih predpisov (Uredba Sveta št. 259/68 z dne 29. februarja 1968, kakor je bila spremenjena) države članice skupno jamčijo za obveznost plačila pokojnin.

(2)  zneski, ki so jih sporočile države članice 31. marca 2011 po sistemu SFC 2007

(3)  za 10 programov poročila niso bila poslana, zato so bila zahtevana od pristojnih organov

(4)  s korekcijskim koeficientom

(5)  se plačuje prva 3 leta po odhodu

(6)  Prvič vključeni v konsolidacijo leta 2010.

(7)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v teh proračunskih razpredelnicah ne izidejo.

(8)  Od tega znašajo zneski Efte skupaj 9 milijonov EUR v letu 2010 in 11 milijonov EUR v letu 2009.

(9)  vključno s prenesenimi odobritvami in namenskimi prejemki

(10)  vključno s prenesenimi odobritvami in namenskimi prejemki

---