15.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 366/106

1.

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) s sedežem v Parmi je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 (1). Njene glavne naloge so zagotavljanje znanstvenih informacij, ki so potrebne za pripravo zakonodaje Unije, zbiranje in analiziranje podatkov, ki omogočajo ugotavljanje in spremljanje tveganj ter zagotavljanje neodvisnih informacij o njih (2).

2.

Proračun Agencije za leto 2010 je znašal 74,7 milijona EUR, za prejšnje leto pa 71,4 milijona EUR. Ob koncu leta je bilo v Agenciji zaposlenih 433 uslužbencev, v prejšnjem letu pa 407.

3.

Sodišče je v skladu z določbami drugega pododstavka člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije revidiralo letne računovodske izkaze (3) Agencije, ki jih sestavljajo „računovodski izkazi“ (4) in „poročila o izvrševanju proračuna“ (5) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, ter zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih s temi izkazi.

4.

Ta izjava o zanesljivosti je naslovljena na Evropski parlament in Svet v skladu s členom 185(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6).

5.

Direktor je kot odredbodajalec odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov proračuna v skladu s finančnimi pravili Agencije in v mejah odobrenih proračunskih sredstev (7). Odgovoren je za vzpostavitev (8) organizacijske strukture, notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter postopkov za pripravo končnih računovodskih izkazov (9), v katerih ni pomembnih napačnih navedb, ne glede na to, ali so te posledica goljufije ali napake, ter za zagotovitev zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih s temi izkazi.

6.

Sodišče je odgovorno na podlagi svoje revizije zagotoviti izjavo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij.

7.

Sodišče je revizijo izvedlo v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in etičnima kodeksoma MZRS in ISSAI (10). Ti standardi določajo, da mora Sodišče ravnati v skladu z etičnimi zahtevami ter revizijo načrtovati in opraviti tako, da pridobi razumno zagotovilo, da v računovodskih izkazih ni pomembnih napačnih navedb in da so z njimi povezane transakcije zakonite in pravilne.

8.

Revizijsko delo Sodišča zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Izbrani postopki so odvisni od njegove revizijske presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih ali nezakonitih ali nepravilnih transakcij, ne glede na to, ali so te posledica goljufije ali napake. Pri pripravi teh ocen tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki jih revidiranec izvaja pri pripravi in predstavitvi računovodskih izkazov, da se lahko oblikujejo okoliščinam primerni revizijski postopki. Sodišče med svojo revizijo tudi ovrednoti primernost uporabljenih računovodskih usmeritev, razumnost računovodskih ocen, ki jih je pripravilo vodstvo, in skupno predstavitev računovodskih izkazov.

9.

Sodišče meni, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostni in ustrezni, da zagotavljajo osnovo za spodaj podani mnenji.

10.

Po mnenju Sodišča letni računovodski izkazi Agencije (11) v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo njeno finančno stanje na dan 31. decembra 2010 ter rezultate njenega poslovanja in denarne tokove za leto, ki se je takrat končalo, v skladu z določbami njene finančne uredbe.

11.

Po mnenju Sodišča so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi Agencije za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne.

12.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

13.

Izjave članov upravnega odbora o interesih pregleda predsednik s pomočjo podpredsednikov. Ta proces ni dovolj strog niti dovolj podroben. Za podobne okoliščine se uporabljajo različni pristopi k urejanju zadev, povezanih z navzkrižjem interesov. Celovitost in preglednost tega postopka je mogoče izboljšati.

14.

Pri nekaterih postopkih za zaposlovanje so bile opažene slabosti: anonimnost pisnih testov ni bila spoštovana, število točk za uspešno opravljene preizkuse na različnih stopnjah izbirnega postopka je bilo določeno po začetku postopka ocenjevanja, uporabljena merila pa so bila nejasna. Te zadeve ogrožajo preglednost postopkov za zaposlovanje.