OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Ta predlog za instrument partnerstva nadomešča instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (ICI)[1], ki je začel veljati leta 2007 in je glavno sredstvo EU za sodelovanje z razvitimi državami. Instrument ICI se je izkazal kot učinkovita zbirka orodij pri zagotavljanju diferenciranega in ustreznega odziva za razširitev in poglabljanje sodelovanja s 17 državami (industrializirane države in ozemlja z visokim dohodkom v Severni Ameriki, azijsko-pacifiški regiji in zalivski regiji). Pred kratkim je bil s sprejetjem predloga o ICI+ razširjen, da je zajemal tudi države v razvoju. Ker bo ta instrument konec leta 2013 prenehal veljati, je potreben nov finančni instrument.

Poleg tega je od začetka veljavnosti uredbe o instrumentu za industrializirane države nastopil zlasti vzpon gospodarstev, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki imajo vse vidnejšo vlogo v mednarodnem gospodarstvu in trgovini, v večstranskih forumih (ZN in G-20) ter pri obravnavi izzivov svetovnega pomena. Čeprav sta razvoj in zmanjševanje revščine še vedno ključna skrb, se te države vse bolj oddaljujejo od statusa držav v razvoju. V spodbudo lastni oživitvi gospodarstva je v strateškem interesu EU, da podpre prepričljiva prizadevanja teh držav za ustrezno obravnavo svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe.

EU je razvila tudi široko zasnovane sporazume s ključnimi partnerji in gospodarstvi v vzponu za obravnavo dvostranskih vprašanj in zadev svetovnega pomena. Izvajanje teh instrumentov (tj. v obliki sporazumov, deklaracij, akcijskih načrtov ipd.) zahteva poseben instrument financiranja, s čimer EU lahko učinkovito spodbuja svoje interese po vsem svetu in obravnava globalna vprašanja, kjer koli je to potrebno.

Poleg tega je zaradi razvoja odnosov z Rusijo, finančne krize, ki je svetovno gospodarstvo in njegov gospodarski red postavila pred nove izzive, vse večje medsebojne odvisnosti med EU in njenimi ključnimi partnerji, spreminjajočih se trgovinskih vzorcev ter vse večje vloge civilne družbe in poslovnih/trgovskih skupnosti v Evropi in partnerskih državah potrebno več dialoga, vključevanja in izmenjav. Veča se potreba po obravnavi družbenih izzivov (neenakomerna porazdelitev koristi globalizacije ter velik vpliv upada gospodarstva na potrošnjo, prihodke in ustvarjanje novih delovnih mest) ter izzivov, povezanih z okoljskimi in podnebnimi spremembami. V teh okoliščinah je zaradi vse večje vloge gospodarstev v vzponu, tudi v zvezi s trgovino in sodelovanjem na ravni jug-jug, potrebe po združevanju razvojne pomoči, trgovinskih instrumentov, poslovnih dialogov, infrastrukturnega in tehnološkega razvoja ter naložb, ki podpirajo pametno in vključujočo rast, trgovinskega povezovanja, razvoja zasebnega sektorja, socialne kohezije, programov reform in modernizacije vseh potrebno, da se uvede nov instrument.

Trenutno EU nima na voljo pravega instrumenta, ki bi ji omogočil sodelovanje z novimi gospodarstvi v vzponu pri vprašanjih, povezanih z uveljavljanjem ključnih interesov EU, in pri skupnih izzivih svetovnega pomena (kot so na primer podnebne spremembe ali potreba po spodbujanju trajnostnega razvoja na vseh ravneh). Čeprav je bil instrument ICI, ko je bil 1. decembra 2011 sprejet ICI+, razširjen, da je zajemal tudi države v razvoju, je njegovo področje uporabe omejeno.

Namen predlaganega instrumenta partnerstva je preseči to omejitev EU, da bi se lahko čim učinkoviteje mednarodno udejstvovala. S tem bi bila zapolnjena zgoraj opisana vrzel, kar bi EU zlasti omogočilo izvajanje agend, ki presegajo razvojno sodelovanje s svetovnimi akterji, obenem pa tudi zagovarjanje ključnih interesov EU v odnosu do katere koli druge partnerske države, ko je potrebno. Prav tako bi bil instrument partnerstva lahko osnova za nove odnose z državami, ki prerastejo dvostransko razvojno pomoč.

Instrument bi si zlasti prizadeval za naslednje specifične cilje:

(a) izvajanje mednarodne razsežnosti strategije „Evropa 2020“ s podpiranjem dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja v okviru strategij EU za partnerstvo, s spodbujanjem dialogov o politiki ter z razvijanjem skupinskih pristopov k izzivom svetovnega pomena, kot so energetska varnost, podnebne spremembe in okolje, ter odzivov nanje;

(b) izboljšanje dostopa do trga ter razvijanje trgovinskih, naložbenih in poslovnih priložnosti za evropska podjetja, zlasti MSP, z gospodarskimi partnerstvi ter poslovnim in zakonodajnim sodelovanjem;

(c) krepitev vsesplošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije in njene vloge v svetu z javno diplomacijo, izobraževalnim/akademskim sodelovanjem ter dejavnostmi ozaveščanja za spodbujanje vrednot in interesov Unije.

Instrument partnerstva bo torej uveljavljal in spodbujal interese EU in skupne interese ter dal strategiji „Evropa 2020“ svetovni domet tako, da se bo učinkovito in prožno odzval na cilje sodelovanja, ki izhajajo iz odnosov Unije s partnerskimi državami, in obravnaval izzive svetovnega pomena. Imel bo svetovni domet s posebnim poudarkom na strateških partnerjih in gospodarstvih v vzponu. Za odhodke ne bo nujno, da se razvrstijo kot uradna razvojna pomoč, čeprav bo to še vedno mogoče, zlasti v primeru pomoči za trgovino in pomoči, povezane s trgovino. Znesek financiranja za obdobje 2014–2020 znaša 1 131 milijonov EUR.

Instrument partnerstva bo sestavni del splošne strukture finančnih instrumentov za zunanje ukrepanje, zbranih okoli štirih glavnih poglavij: poglavja, ki temelji na politiki in se večinoma osredotoča na sodelovanje s partnerskimi državami na vseh ravneh, ter poglavij o prizadevanju za medsektorske prednostne naloge in vrednote: človekove pravice in demokracijo, humanitarno pomoč in civilno zaščito, upravljanje in preprečevanje kriz.

Ena od ključnih prednostnih nalog strategije „Evropa 2020“ je ponovna rast, ki je združljiva z vizijo Evrope za nizkoogljično prihodnost in s cilji trajnostnega razvoja. Agenda priznava, da imajo hitrorastoča gospodarstva v vzponu, za katera je značilno povečevanje srednjega razreda, odločilno vlogo pri ohranjanju evropskega izvoza tistega blaga in storitev, pri katerih ima EU primerjalno prednost. Na primer, prihodnje podnebne politike (ali njihova odsotnost) na Kitajskem, v Indiji, Braziliji in ZDA bodo pomembno vplivale na prihodnjo konkurenčnost, R&R in znanstveno sodelovanje med temi regijami ter tudi na mednarodno trgovino. V našem interesu je, da spodbujamo največjo mogočo uskladitev in sodelovanje. Instrument partnerstva si mora prizadevati za podporo trgovinski politiki[2], zlasti v povezavi s strateškimi gospodarskimi partnerji. Podpora dostopu do trga za evropska podjetja bo dopolnjevala ukrepe, ki se financirajo iz programa za konkurenčnost in MSP.

Gospodarstva v vzponu imajo vse vidnejšo vlogo kot odgovorni partnerji pri reševanju izzivov svetovnega pomena glede na sedanjo gospodarsko krizo. EU se zaveda, da imajo gospodarstva v vzponu do najmanj razvitih držav in drugih držav v razvoju vse večjo odgovornost. Kritična vprašanja, kot so zmanjševanje revščine, konkurenčnost in liberalizacija trgovine, okolje, podnebne spremembe, energetika, trajnostni razvoj, dostojno delo, vključno s spoštovanjem temeljnih standardov dela in socialnega dialoga, krepitev veščin digitalne pismenosti in vključevanje, pandemije, omrežna varnost, terorizem in organizirani kriminal, vključno s piratstvom, se lahko rešujejo samo na mednarodni ravni. Glede na pospešeno globalizacijo je bistveno, da notranjo agendo, ki si prizadeva zavarovati trajnostno rast in delovna mesta v Evropi, ter notranje politike EU na splošno podpira ustrezna zunanja finančna pomoč. Ta zunanja razsežnost notranje politike naj bi povečala skladnost in doslednost zunanjega ukrepanja EU, brez podvajanj in z večjimi učinki.

Tako bo instrument partnerstva prednostno podpiral druge zunanje politike EU, kot je trgovina, pa tudi zunanjo razsežnost politik EU o podnebnih spremembah, okolju, energetiki, prometu, zaposlovanju in socialni politiki ter informacijskih in komunikacijskih tehnologijah. Instrument partnerstva bo pri dejavnostih, ki spodbujajo dialog o politiki z industrializiranimi gospodarstvi in gospodarstvi v vzponu, poudaril zlasti potiskanje podnebnih vprašanj v ospredje in podnebne cilje.

Učinkovitost virov bo odločilna za ohranjanje trajnostne gospodarske rasti na podlagi okoljskih omejitev. EU je v postopku sprejemanja strategije za učinkovitost virov kot ene od vodilnih pobud v okviru strategije „Evropa 2020“. Ta bo vplivala na standarde EU, vendar bo resnično učinkovala samo, če bodo prakse učinkovitosti virov sprejela vsa večja gospodarstva. Gospodarstva v vzponu imajo priložnost, da preskočijo vzorce nevzdržne potrošnje in proizvodnje, ki so jim EU in druga napredna gospodarstva med dobo industrializacije pogosto sledila, pri čemer ima EU interes, da jim pri tem pomaga.

Vendar imajo gospodarstva v vzponu, zlasti Indija in Kitajska, tudi ogromno prebivalstva, ki živi v popolni revščini ter je pri svojem načinu preživljanja odvisno od zdravih ekosistemov, kot so čista voda, produktivna jezera in gozdovi. Obenem je za Brazilijo, Južno Afriko, Indijo in Kitajsko značilna izredna biotska raznovrstnost. Poleg tega ta gospodarstva krojijo izkoriščanje virov v preostalem delu sveta v razvoju, zlasti v revnejših državah v razvoju. Sodelovanje na področju zaščite in trajnostnega upravljanja ekosistemov sta v skupnem interesu EU in njenih partnerjev.

Dialog in praktično sodelovanje s ključnimi svetovnimi proizvajalci in potrošniki energije sta bistvena za spopadanje z izzivom zagotavljanja energetske varnosti EU, zlasti ker postajamo vse bolj odvisni od uvoza, poleg spodbujanja svetovne nizkoogljične agende, trajnostnih energetskih politik, preglednosti in predvidljivosti svetovnih energetskih trgov ter tehnološkega sodelovanja.

Več držav je preraslo dvostransko razvojno pomoč in zdaj iščejo nove oblike sodelovanja. Kar zadeva tehnologijo in inovacije, če želi EU ostati strateški partner ter ohraniti svojo vodstveno vlogo pri spodbujanju svetovnih standardov, mora biti sposobna vzpostaviti partnerstva za sodelovanje na teh področjih na podlagi skupnega interesa.

Izražanje notranjih politik EU v zunanjih odnosih bo torej v celoti vključeno v načrtovanje instrumenta partnerstva. Ta lahko v okviru svojih omejenih finančnih sredstev dopolnjuje zunanjo razsežnost notranjih politik, ki se vodijo v okviru drugih programov EU (kot so dejavnosti v okviru pobude Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije, program za konkurenčnost in MSP, vključno s sodelovanjem na področju turizma, Sklad za migracije in Sklad za notranjo varnost, pa tudi program „Erasmus za vse“), da se prepreči podvajanje. Lahko podpre tudi druge zunanje politike EU, kot je trgovina. Skladnost in dopolnjevanje z drugimi geografskimi instrumenti zunanjega ukrepanja, zlasti z instrumentom za razvojno sodelovanje, bosta upoštevana skozi celotno fazo načrtovanja ob hkratnem vključevanju načel razlikovanja in koncentracije.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Evropska komisija je med 26. novembrom 2010 do 31. januarjem 2011 organizirala javno posvetovanje o prihodnjem financiranju zunanjega ukrepanja EU. Posvetovanje je potekalo prek spletnega vprašalnika, ki ga je spremljal razlagalni dokument z naslovom: „Kakšno naj bo financiranje zunanjih ukrepov EU po letu 2013?“, ki sta ga pripravila Komisija in osebje EEAS.

Večina vprašanih (približno 70 %) je potrdila, da pomeni finančna pomoč EU znatno dodano vrednost na glavnih področjih politike, ki jih podpirajo finančni instrumenti EU za zunanje ukrepanje[3]. Mnogi so dodano vrednost EU izpostavili kot glavno gonilo za prihodnost: menili so, da bi morala EU izkoristiti to primerjalno prednost – povezano z njeno prisotnostjo po vsem svetu, obširnim strokovnim znanjem, nadnacionalno naravo, vlogo posrednika pri usklajevanju – in ekonomijo obsega.

Skoraj vsi vprašani (92 %) so se zavzeli za bolj diferenciran pristop, ki se prilagaja položaju države upravičenke ter temelji na smotrnih merilih in učinkovitem zbiranju podatkov, kot način povečanja učinka finančnih instrumentov EU.

Mnenja glede poenostavitve instrumentov ter ravnotežja med geografskimi in tematskimi instrumenti so bila deljena. Številni so izrazili skrb, da bo zmanjševanje števila tematskih programov EU lahko vodilo k zmanjšanju skupnega razpoložljivega zneska za tematske ukrepe, zato so se raje zavzemali za poenostavitev pravil, ki urejajo dostop do tematskega financiranja in njegovo izvajanje. Povečanje geografske prožnosti instrumentov EU je podprla velika večina kot način odziva na medregionalne izzive.

Ko so bili vprašani, naj prednostno razvrstijo različna interesna področja, je večina zainteresiranih strani navedla „makroekonomsko in finančno stabilnost, gospodarsko rast“ in „spodbujanje trgovine in naložb“, zatem pa „energetiko, učinkovitost virov in podnebne spremembe“ ter „zaposlovanje in družbena vprašanja (vključno z rastjo in dostojnim delom)“.

Velika večina vprašanih se je tudi strinjala, da je zasebni sektor glavno gibalo gospodarskega razvoja in tako bistveno prispeva k trajnostni rasti. Iz tega razloga zagovarjajo obsežnejše sodelovanje EU s poslovno skupnostjo kot partnerjem v EU in tretjih državah, da se vse bolj vključuje zasebni sektor – s finančnega vidika in z vidika zbiranja znanja – kot nosilec trajnostnega razvoja.

Številni so se strinjali, da lahko skupno načrtovanje programov in sofinanciranje z državami članicami povečata učinek in skladnost zunanjega ukrepanja EU, poenostavita izvajanje pomoči in zmanjšata skupne stroške transakcij.

V zvezi z ocenjevanjem uspešnosti je bila dana široka podpora večjemu poudarku na dejavnosti spremljanja med izvajanjem projektov in programov ter večji poenostavitvi pravil, ki urejajo zunanje financiranje, da bi zunanji instrumenti EU lahko prinesli pričakovani učinek.

Pretežni del zainteresiranih strani je podprl okrepitev dejavnosti obveščanja in komuniciranja, da se zagotovi večja prepoznavnost zunanjega financiranja EU, zlasti v državah upravičenkah. Vendar se zdi, da so za boljšo prepoznavnost EU pomembnejše učinkovite politike, strategije in prisotnost EU v tretjih državah in ne toliko dodatna poraba sredstva, namenjena komuniciranju. Prav tako so močno podprli zamisel o okrepitvi vloge EU kot koordinatorja med drugimi donatorji ter o zagotovitvi, da bi tudi izvajalski partnerji bolj poudarjali financiranje EU ter s tem povečali njegovo prepoznavnost.

Pred predložitvijo tega predloga instrumenta partnerstva je Komisija proučila štiri možne načine ukrepanja: prenehanje izvajanja instrumenta ICI, ohranitev obstoječega stanja, sprememba instrumenta DCI, da se dovolijo drugi odhodki, ki se ne nanašajo na uradno razvojno pomoč, ali uvedba novega instrumenta, ki temelji na ICI/ICI+.

Po preudarni presoji se zdi, da prenehanje izvajanja ICI ali ohranitev obstoječega stanja nista politično najprimernejši rešitvi. Če odhodke omejimo izključno na ukrepe, povezane z zmanjševanjem revščine, oziroma se pri sodelovanju z gospodarstvi v vzponu osredotočimo samo na to vprašanje, potem s tem umetno omejujemo zunanje ukrepanje EU in zapostavljamo ključne interese EU.

Možnost spreminjanja instrumenta za razvojno sodelovanje, da se dovolijo odhodki, ki niso povezani z uradno razvojno pomočjo, bi imela prednost zemljepisne usklajenosti (en instrument na državo), vendar pa bi resno oviro predstavljale težave pri upravljanju enega instrumenta z dvema zelo različnima ciljema.

Ocena učinkov

Gospodarski:

Uvedba novega instrumenta partnerstva bi EU zagotovila še eno priložnost za spodbujanje njenih podjetij (zlasti MSP) in izdelkov. Podprla bi lahko podjetja EU v tretjih državah z zagotavljanjem spodbud za konkurenčnost in inovativnost EU, ki bi dopolnjevale ukrepe, financirane v okviru programa za konkurenčnost in MSP ter v okviru pobude Obzorje 2020 (raziskave in inovacije). Podprla bi lahko mednarodno trgovino in naložbe EU, ki bi lahko postopoma olajšale tuje naložbe v EU. Prav tako lahko prispeva k trgovini in sodelovanju na ravni jug-jug s spodbujanjem odgovornih poslovnih praks pri naših partnerjih v tretjih državah, zlasti v revnejših državah v razvoju. Obravnavala bi se lahko številna področja sodelovanja, med drugim podnebne spremembe, energetika[4], okolje, približevanje tehničnih predpisov in standardizacija, družbena odgovornost podjetij, pravice intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, najboljše prakse v gospodarskih, trgovinskih, naložbenih, davčnih in finančnih zadevah ter turizem. Tako bi se lahko okrepila gospodarska varnost EU in ustvarila nova delovna mesta, kar bi ne nazadnje prispevalo h gospodarski rasti. Novi instrument bi lahko spodbujal dobro razvite oblike gospodarskega sodelovanja med EU in partnerskimi državami. V tem okviru bi EU omogočil, da pri oblikovanju politik in programov ter njihovem izvajanju ustrezno upošteva vrednote, ki se nanašajo na okolje, trajnostno energijo, družbo in zaposlovanje ter druge z blaginjo povezane vrednote.

Družbeni:

Z usklajevanjem instrumentov financiranja med EU in državami članicami ter s podpiranjem skupnih dejavnosti z drugimi dvostranskimi in večstranskimi donatorji bi lahko ta novi instrument pomembno vplival na družbeno strukturo držav v vzponu. Lahko bi podprl reforme sistemov socialnega varstva, nacionalne zaposlitvene politike, nacionalne politike za usposabljanje in razvoj spretnosti, programe za krepitev zmogljivosti na področju izobraževanja, raziskav in inovacij ter ukrepe za krepitev nacionalnih varnostnih „mrež“. Z ustvarjanjem dodatnih „zelenih“ delovnih mest bi se povečali dohodki ter okrepile strategije socialne kohezije in zmanjševanja revščine na nacionalni ravni. S tega vidika bi doprinesel k uspešnemu izvajanju mednarodne socialne agende, ki jo podpirajo Mednarodna organizacija dela ZN in skupini G-8/G-20.

Okoljski:

Partnerstva EU v okviru novega instrumenta si bodo prizadevala spodbujati in krepiti rast in dolgoročni trajnostni razvoj okolja. S tega vidika se pričakuje, da bo imel novi instrument ključno vlogo pri zagotavljanju podpore EU in partnerskim državam pri ukrepih, povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami, ter pri dialogih o politiki. Instrument bi lahko podprl nizkoogljični poslovni model tako, da bi zagotovil spodbude evropskemu zasebnemu sektorju. Podkrepljen s pozitivnimi rezultati Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP-16), ki je potekala v Cancúnu, bi lahko podjetjem EU pomagal razviti učinkovite politike s čim nižjimi stroški za doseganje okolju prijaznih ciljev v partnerskih državah. Prav tako bi partnerskim državam omogočil, da žanjejo polne okoljske, ekološke in energetsko učinkovite koristi inovacij. Pospešil bi lahko prehod na zeleno gospodarstvo z učinkovito rabo virov. Vse večje povpraševanje po blagu v gospodarstvih v vzponu pomeni, da je prisotna potreba po spodbujanju izmenjave najboljših praks zasebnega sektorja in zelene politike javnega naročanja. Instrument bi lahko omogočil sodelovanje za zagotovitev boljšega razumevanja gospodarskih in družbenih stroškov, povezanih z izgubo biotske raznovrstnosti in poslabšanjem ekosistemov v državah svetovnega pomena.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

V razpravah zakonodajnega organa v zvezi s predlogom Komisije o ICI+ (COM(2009) 197) in na podlagi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe so se vse tri institucije dogovorile, da se uporabita člen 207(2) in člen 209(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije za izvajanje dejavnosti, ki presegajo razvojno sodelovanje v državah v razvoju. Za države, „ki niso države v razvoju“, se uporablja člen 212(2) PDEU.

Na podlagi tega dogovora naj bi torej predlagani instrument partnerstva temeljil na kombinaciji naslednjih treh členov PDEU: 212(2), 207(2) in 209(1).

EU je sklenila številne mednarodne sporazume s partnerskimi državami po vsem svetu, ki jih posamezne države članice ne bi mogle skleniti in ki Uniji zagotavljajo vpliv na pravzaprav vseh področjih mednarodnih odnosov. S 27 državami članicami, ki delujejo v okviru skupnih politik in strategij, ima EU odločilno težo pri odzivu na svetovne izzive. Poleg tega je EU tudi v edinstvenem položaju, da lahko spodbuja norme in standarde EU ter jih v okviru mednarodnega sodelovanja preoblikuje v svetovne standarde.

Predlagani instrument partnerstva bo ponujal večjo dodano vrednost v primerjavi s sedanjim položajem, saj zajema strategijo „Evropa 2020“, ki temelji na sodelovanju, usmerjenem v zeleno rast, z močnejšim poudarkom na interesih EU pri sodelovanju z državami v vzponu in industrializiranimi državami ter večjim osredotočenjem na izboljšanje okolja za poslovanje, naložbe, trgovino, raziskave in inovacije. Razviti mora proaktivno agendo skupnih interesov s partnerskimi državami s posebnim poudarkom na strateških partnerjih EU.

Novi instrument partnerstva bi tudi bolje uresničeval zaveze EU do tretjih držav, s katerimi so bili sklenjeni okvirni sporazumi / sporazumi o partnerstvu in sodelovanju. Instrument bi povečal verodostojnost in skladnost zunanje politike EU s tem, da spodbujanje njenih vrednot in interesov povezuje s posebnimi dejavnostmi sodelovanja. V okviru sporazumov bi instrument partnerstva lahko deloval tudi kot katalizator za skupne projekte EU in držav članic, saj EU in države članice zavezujejo njihove določbe. Ne nazadnje bi podprl regionalne in dvostranske politike EU ter zaveze EU do regionalnih in mednarodnih procesov sodelovanja in organov.

Dejavnosti gospodarskega sodelovanja EU, poslovni dialogi in druge oblike zunanjih gospodarskih ukrepov bi lahko bili močno orodje zunanje politike. Prispevali bi lahko k povečanju prepoznavnosti in vpliva EU navzven. To bi lahko podprlo visoki cilj Evrope, da postane ključen gospodarski in politični akter na mednarodnem prizorišču, in sicer dvostransko in znotraj večstranskih organov, kot je G-20.

Poleg tega se lahko v okviru instrumenta partnerstva poveča pogostost in izboljša izvedljivost skupnih ukrepov z državami članicami EU in inovativnih načinov mobilizacije sredstev v primerjavi s sedanjim položajem v okviru ICI. Več sredstev bo na voljo za podporo sofinanciranja operacij, ki se izvajajo skupaj z dvostransko pomočjo držav članic EU, s finančnimi organi ali agencijami. Večletno načrtovanje programov bi omogočilo bolj strukturirano in integrirano delovanje. Javna in zasebna partnerstva bi bila lažje dosegljiva in vključevala več zainteresiranih strani iz evropske poslovne skupnosti. Tudi kombiniranje donacij in posojil lahko postane prednostna možnost, če je primerno.

Izbira instrumenta

Komisija meni, da bi razširitev področja uporabe instrumenta za razvojno sodelovanje na nerazvojne ukrepe ustvarila tveganje za nastanek napetosti med različnimi cilji, kar bi lahko vodilo k znatnim zamudam pri sprejemanju odločitev in izvajanju. Priporoča izdelavo enotnega novega globalnega instrumenta, ki bi se osredotočal na zagovarjanje ključnih interesov EU in obravnavo izzivov svetovnega pomena, njegov obseg dejavnosti pa bi bil jasno opredeljen. Komisija torej priporoča, da se predlaga nov instrument.

Vložitev predloga za nov instrument je ocenjena kot najboljša možnost. Obstaja široko soglasje, da je treba graditi na sedanjem nizu finančnih instrumentov, čeprav je treba upoštevati institucionalne spremembe, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba. Na podlagi te možnosti bi sedanja struktura instrumentov, za katero so zainteresirane strani in države članice EU izrazile, da je primerna in ustrezna, ostala večinoma nespremenjena. Vendar bo nov instrument partnerstva s svetovnim dometom in z osredotočenimi cilji prispeval k temeljiti prilagoditvi obstoječih metod oblikovanja politik, načrtovanja programov in doseganja rezultatov.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančna sredstva, predlagana za instrument partnerstva, znašajo 1 131 milijonov EUR v tekočih cenah za obdobje 2014–2020. Ta znesek je združljiv z razdelkom 4 „Evropa v svetu“ iz predlaganega finančnega okvira za 2014–2020.

Financiranje dejavnosti visokošolskega izobraževanja v tretjih državah v okviru programa „Erasmus za vse“ bo zaradi predvidljivosti v skladu s cilji zunanjega ukrepanja EU na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnem okvirnem programu instrumenta partnerstva v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU. Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“, tj. Uredbe (EU) št. [--] Evropskega parlamenta in sveta o uvedbi programa „Erasmus za vse“[5].

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Poenostavitev

Ena od prednostnih nalog Komisije pri tej novi uredbi je – tako kot pri drugih programih v okviru večletnega finančnega okvira – poenostavitev zakonodajnega okolja ter olajšanje dostopa do pomoči Unije za partnerske države in regije, organizacije civilne družbe ipd., kolikor si te prizadevajo za uresničevanju ciljev Uredbe.

Nova uredba o instrumentu partnerstva bi omogočala hitrejše sprejemanje izvedbenih ukrepov in tako dovolila več možnosti za sodelovanje. Poleg tega bo tudi revizija finančne uredbe, ki je imela še zlasti znaten vpliv na posebne določbe o zunanjih ukrepih, olajšala sodelovanje organizacij civilne družbe in MSP pri programih financiranja, na primer s poenostavitvijo pravil, zmanjšanjem stroškov sodelovanja in pospešitvijo postopkov dodelitve. Komisija namerava izvajati to uredbo z novimi prožnimi postopki iz revidirane finančne uredbe.

Izvedbena pravila so navedena v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. z dne [--] o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje.

2011/0411 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 207(2), člena 209(1) in člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ta uredba je eden od instrumentov, ki zagotavljajo neposredno podporo zunanjim politikam Evropske unije. Nadomestila bo Uredbo Sveta (ES) št. 1934/2006 z dne 21. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (ICI)[6].

(2) V preteklem desetletju je Unija nenehno krepila dvostranske odnose s številnimi industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom v različnih delih sveta, predvsem v Severni Ameriki, vzhodni Aziji ter Avstraliji in Oceaniji, prav tako pa tudi v jugovzhodni Aziji in na območju Zaliva.

(3) Poleg tega je Unija od leta 2007 krepila in poglobila sodelovanje in partnerstvo z državami v razvoju in državami z gospodarstvom v prehodu v Aziji, osrednji Aziji, Latinski Ameriki ter z Irakom, Iranom, Jemnom in Južno Afriko na podlagi Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (DCI).

(4) Področje uporabe sodelovanja za geografske programe z državami, ozemlji in regijami v razvoju, vzpostavljenega v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, je omejeno na financiranje ukrepov, oblikovanih tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (DAC/OECD).

(5) Vzpostavljeni so bili pripravljalni ukrepi, kot so poslovni dialogi, spodbujanje trgovine in znanstvene izmenjave, za krepitev in poglobitev sodelovanja na področjih, ki ne spadajo v področje uporabe instrumenta za razvojno sodelovanje, z Indijo in Kitajsko ter s skupino držav s srednjim dohodkom v Aziji in Latinski Ameriki.

(6) Poleg tega si Unija prizadeva za okrepitev dvostranskih odnosov z drugimi vse vidnejšimi razvijajočimi se državami s srednjim dohodkom v Aziji in Latinski Ameriki tako, da je partnerstvo za sodelovanje in dialoge o politiki razširila na področja in vsebine, ki presegajo razvojno sodelovanje. Izboljšali so se tudi odnosi z Rusijo, med drugim tudi zaradi partnerstva za modernizacijo med Unijo in Rusijo, kar kaže na pomembnost Rusije kot strateškega partnerja za Unijo pri dvostranskih odnosih in tudi pri globalnih vprašanjih.

(7) V interesu Unije je, da poglablja odnose s partnerji, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v mednarodnem gospodarstvu in trgovini, pri trgovini in sodelovanju na ravni jug-jug, v večstranskih forumih, vključno s skupino dvajsetih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank (G-20), v globalnem upravljanju in pri obravnavi izzivov svetovnega pomena. Unija mora zgraditi celovita partnerstva z novimi akterji na mednarodnem prizorišču, da bi lahko spodbujala stabilen in vključujoč mednarodni red, si prizadevala za skupne svetovne javne dobrine in zagovarjala ključne interese Unije ter povečevala znanje o Uniji v teh državah.

(8) EU potrebuje finančni instrument s svetovnim dometom, da se omogoči financiranje ukrepov, ki morda ne spadajo v okvir uradne razvojne pomoči, vendar so bistveni za poglabljanje in utrditev njenih odnosov z zadevnimi partnerskimi državami, zlasti z dialogi o politiki in razvijanjem partnerstev.

(9) Ne glede na poseben poudarek, ki je namenjen globalnim akterjem, bi moralo biti področje uporabe te uredbe globalno omogočanje podpore ukrepom sodelovanja z državami v razvoju, v katerih ima Unija pomembne interese v skladu s cilji te uredbe.

(10) V strategiji „Evropa 2020“[7] je Unija ponovila svojo trajnostno zavezo, da bo v svojih notranjih in zunanjih politikah spodbujala pametno, vključujočo in trajnostno rast, ki združuje tri stebre: gospodarskega, družbenega in okoljskega.

(11) Unija se je zavezala, da bo v odnosih s partnericami po svetu spodbujala dostojno delo za vse ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih standardov dela in večstranskih okoljskih sporazumov.

(12) Zlasti boj proti podnebnim spremembam je eden velikih izzivov, s katerimi se spopada Unija, in na tem področju je nujno potrebno mednarodno ukrepanje. V skladu z namenom, ki je izražen v sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“[8], da se delež proračuna Unije za podnebne ukrepe poveča na najmanj 20 %, naj bi ta uredba prispevala k temu cilju.

(13) Unija se je zavezala, da bo prispevala k uresničevanju globalnih ciljev 2020 za ohranitev biotske raznovrstnosti in da bo izvajala s tem povezano strategijo za mobilizacijo virov.

(14) Unija naj bi v okviru te uredbe podpirala izvajanje strategije „Evropa 2020“, in sicer predvsem tistih ciljev, ki se nanašajo na podnebne spremembe, prehod na bolj zeleno gospodarstvo in učinkovitost virov, trgovino in naložbe, poslovno in zakonodajno sodelovanje s tretjimi državami, ter spodbujala javno diplomacijo, izobraževalno/akademsko sodelovanje in dejavnosti ozaveščanja.

(15) Spodbujanje raznolikih pobud za sodelovanje in partnerstva v okviru enega samega instrumenta naj bi dalje omogočilo ekonomijo obsega, sinergijske učinke, večjo učinkovitost, bolj racionalizirano sprejemanje odločitev in upravljanje ter visoko stopnjo prepoznavnosti zunanjega ukrepanja Unije.

(16) Da bi dosegli cilje te uredbe, bi bilo treba uporabiti diferenciran in prožen pristop na podlagi razvoja modelov za sodelovanje s ključnimi partnerskimi državami, ki upoštevajo njihove gospodarske, družbene in politične razmere ter posebne interese, prednostne naloge politik in strategije Unije ter hkrati ohranjajo sposobnost ukrepanja po vsem svetu, kjer koli je potrebno.

(17) Unija mora biti sposobna prilagodljivo in pravočasno odzvati se na razvijajoče se in/ali nepredvidljive potrebe, da bi tako povečala učinkovito zavzemanje za svoje interese v odnosih s tretjimi državami, tako da sprejme posebne ukrepe, ki niso zajeti v večletnih okvirnih programih.

(18) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in se ti zaradi obsega predlaganega ukrepa laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(19) Da bi se področje uporabe te uredbe prilagodilo hitro spreminjajoči se realnosti v tretjih državah, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s podrobno razdelanimi področji sodelovanja iz Priloge. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(20) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[9]. Ob upoštevanju narave navedenih izvedbenih aktov, zlasti njihove naravnanosti v okviru politik ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega.

(21) Skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje so določeni v Uredbi (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: skupna izvedbena uredba).

(22) Organizacija in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje sta opisana v Sklepu Sveta 2010/427 EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina in cilji

(1) Ta uredba vzpostavlja instrument partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami z namenom uveljavljanja in spodbujanja interesov EU in skupnih interesov. Instrument partnerstva bo podpiral ukrepe, ki se učinkovito in prožno odzivajo na cilje, izhajajoče iz dvostranskih, regionalnih ali večstranskih odnosov Unije s tretjimi državami, in obravnaval izzive svetovnega pomena.

(2) Ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, izražajo naslednje specifične cilje Unije:

(a) izvajanje mednarodne razsežnosti strategije „Evropa 2020“ s podpiranjem dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja v okviru strategij Unije za partnerstvo, s spodbujanjem dialogov o politiki ter z razvijanjem skupinskih pristopov k izzivom svetovnega pomena, kot so energetska varnost, podnebne spremembe in okolje, ter odzivov nanje. Ta cilj se meri s sprejemanjem politik in ciljev strategije „Evropa 2020“ pri ključnih partnerskih državah;

(b) izboljšanje dostopa do trga ter razvijanje trgovinskih, naložbenih in poslovnih priložnosti za evropska podjetja z gospodarskimi partnerstvi ter poslovnim in zakonodajnim sodelovanjem. Ta cilj se meri z deležem Unije v zunanji trgovini s ključnimi partnerskimi državami ter s trgovinskimi in naložbenimi tokovi v partnerske države, na katere so posebej usmerjeni dejavnosti, programi in ukrepi v okviru te uredbe;

(c) krepitev vsesplošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije in njene vloge v svetu z javno diplomacijo, izobraževalnim/akademskim sodelovanjem ter dejavnostmi ozaveščanja za spodbujanje vrednot in interesov Unije. Ta cilj se lahko med drugim meri tudi z raziskavami javnega mnenja ali ocenami.

Člen 2 Področje uporabe

(1) Vse tretje države, regije in ozemlja so lahko upravičeni do sodelovanja na podlagi te uredbe.

(2) Kljub temu ta uredba predvsem podpira ukrepe sodelovanja z razvitimi državami in državami v razvoju, ki imajo vse vidnejšo vlogo v mednarodnem gospodarstvu in trgovini, v večstranskih forumih, v globalnem upravljanju in pri obravnavi izzivov svetovnega pomena ter v katerih ima Unija pomembne interese.

Člen 3 Splošna načela

(1) Unija si prizadeva z dialogom in sodelovanjem s tretjimi državami spodbujati, razvijati in krepiti načela svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava, na katerih je temelji.

(2) Da se poveča učinek pomoči Unije se, če je to primerno, uporabi diferenciran in prožen pristop za oblikovanje sodelovanja s partnerskimi državami, da bi upoštevali njihove gospodarske, družbene in politične razmere ter tudi posebne interese, prednostne naloge politik in strategije Unije.

(3) V okviru svojih pristojnosti Unija in države članice spodbujajo večstranski pristop do svetovnih izzivov in krepijo sodelovanje z mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami in organi, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, agencijami, skladi in programi Združenih narodov, OECD, skupino dvajsetih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank (G-20) ter z drugimi dvostranskimi donatorji.

(4) Pri izvajanju te uredbe si Unija prizadeva zagotoviti skladnost in doslednost z drugimi področji zunanjega ukrepanja, zlasti z instrumentom za razvojno sodelovanje za države v razvoju, ter tudi z drugimi ustreznimi politikami Unije pri oblikovanju politike, strateškem načrtovanju ter načrtovanju in izvajanju ukrepov.

(5) Kadar je to primerno, ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, izhajajo iz politik sodelovanja, določenih v instrumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti, ki so jih skupaj sprejele Unija ter zadevne tretje države in regije, ter se povezujejo tudi s področji, ki spadajo med posebne interese, prednostne naloge politik in strategije Unije.

(6) Podpora Unije v okviru te uredbe se izvaja v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

Člen 4 Področja sodelovanja

Podrobno razdelana področja sodelovanja, ki se izvajajo s pomočjo Unije na podlagi te uredbe, so navedena v Prilogi. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 7 za spremembo ali dopolnitev Priloge.

Člen 5 Načrtovanje programov in okvirna dodelitev sredstev

(1) Komisija sprejme večletne okvirne programe v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3) skupne izvedbene uredbe. Ta postopek se uporablja tudi v primeru temeljitih pregledov, zaradi katerih bi se bistveno spremenila strategija ali načrtovanje programov.

(2) V večletnih okvirnih programih se določijo strateški in/ali skupni interesi in prednostne naloge Unije, specifični cilji in pričakovani rezultati. Za države ali regije, za katere je bil sprejet skupni okvirni dokument, ki določa celovito strategijo Unije, se večletni okvirni programi opira na ta dokument.

(3) V večletnih okvirnih programih se določijo tudi prednostna področja, izbrana za financiranje Unije, ter očrta okvirna finančna dodelitev sredstev – skupna, po prednostnih področjih in po partnerskih državah ali skupinah partnerskih držav – za zadevno obdobje, vključno s sodelovanjem v globalnih pobudah; ti zneski so lahko, kadar je to primerno, izraženi v obliki razpona.

(4) Večletni okvirni programi se prilagodijo, kadar je potrebno, ob upoštevanju morebitnih vmesnih ali priložnostnih pregledov referenčnega dokumenta, na katerem temeljijo.

(5) V večletnih okvirnih programih se lahko opredeli rezerva za nerazporejena sredstva. O dodelitvi teh sredstev se odloča v skladu s skupno izvedbeno uredbo.

(6) Postopek pregleda iz odstavka 1 se ne uporablja za nebistvene spremembe večletnih okvirnih programov, kot so tehnične prilagoditve, prerazporeditve sredstev znotraj okvirnih dodelitev po posameznih prednostnih področjih ali povečanje oziroma zmanjšanje obsega prvotne skupne dodelitve za manj kot 20 %, če te spremembe ne vplivajo na prednostna področja in cilje, določene v večletnih okvirnih programih. Take prilagoditve se v enem mesecu sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(7) Za spremembe večletnih okvirnih programov se lahko uporablja postopek iz člena 15(4) skupne izvedbene uredbe, kadar je potreben hiter odziv Unije.

Člen 6 Odbor

Komisiji pomaga odbor instrumenta partnerstva. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 7 Izvajanje pooblastila

(1) Pooblastilo iz člena 4 se podeli za obdobje veljavnosti te uredbe.

(2) Pooblastilo lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na datum, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

(3) Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(4) Sprejeti delegirani akt začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Člen 8 Referenčni finančni znesek

1.           Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2014–2020 znaša 1 131 000 000 EUR. Letne odobritve odobri proračunski organ v okviru letnega proračunskega postopka v mejah, ki so določene v večletnem finančnem okviru.

2.           Kakor je navedeno v členu 13(2) uredbe „Erasmus za vse“, bo za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva ukrepom za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi/institucijami/organizacijami iz teh držav dodeljenih tudi približno 1 812 100 000 EUR iz različnih zunanjih instrumentov (instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski instrument, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva in Evropski razvojni sklad). Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe uredbe „Erasmus za vse“.

Sredstva bodo na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali le prva štiri oziroma preostala tri leta. To financiranje se bo odražalo v večletnih okvirnih programih teh instrumentov v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitev sredstev se lahko revidira v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb v skladu z zunanjimi prednostnimi nalogami EU.

Člen 9 Evropska služba za zunanje delovanje

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje.

Člen 10 Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014.

2. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA

PODROBNO RAZDELANA PODROČJA SODELOVANJA V OKVIRU INSTRUMENTA PARTNERSTVA

V podporo ciljem iz člena 1 lahko pomoč Unije med drugim vključuje naslednja področja sodelovanja:

(a)          podporo posebnim pobudam, vključno z raziskovalnim delom, študijami, pilotnimi ali skupnimi projekti, katerih namen je učinkovito in prožno odzvati se na cilje sodelovanja, ki izhajajo iz odnosov Unije z zadevnimi tretjimi državami;

(b)          spodbujanje sodelovanja, partnerstev in skupnih podjetij med gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi, vladnimi in znanstvenimi akterji v Uniji in tretjih državah;

(c)          pospeševanje (in podporo) trgovinskih odnosov in procesov trgovinskega povezovanja, tudi na ravni jug-jug, podporo naložbenim tokom in gospodarskim partnerstvom Unije, vključno s poudarkom na malih in srednjih podjetjih;

(d)          spodbujanje dialogov o politiki in sektorskih dialogov, ki vključujejo politične, gospodarske, zakonodajne, okoljske, socialne, raziskovalne in kulturne akterje ter nevladne organizacije iz Unije in zunaj nje;

(e)          spodbujanje dejavnosti ozaveščanja, intelektualnih izmenjav in krepitev medkulturnih dialogov;

(f)           spodbujanje pobud in dejavnosti Unije ali skupnih interesov na področjih, kot so podnebne spremembe, okoljske zadeve, vključno z biotsko raznovrstnostjo, učinkovitost virov, surovine, energetika, promet, znanost, raziskave in inovacije, zaposlovanje in socialna politika, trajnostni razvoj, vključno s spodbujanjem dostojnega dela, in družbena odgovornost podjetij, trgovina in sodelovanje na ravni jug-jug, izobraževanje, kultura, turizem, informacijske in komunikacijske tehnologije, zdravje, pravosodje, carina, obdavčevanje, finančne, statistične in druge vsebine, ki spadajo med posebne interese Unije ali so v skupnem interesu Unije in tretjih držav;

(g)          krepitev ozaveščenosti o Uniji ter njenega razumevanja in prepoznavnosti v tretjih državah.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1     Naslov predloga/pobude

              1.2     Zadevna področja ABM/ABB

              1.3     Vrsta predloga/pobude

              1.4     Cilji

              1.5     Utemeljitev predloga/pobude

              1.6     Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7     Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1     Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2     Sistem upravljanja in nadzora

              2.3     Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1     Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2     Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1  Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2  Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3  Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4  Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5  Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3     Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1         Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. …… o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami

1.2         Zadevna področja ABM/ABB[10]

Naslov 19: Zunanji odnosi

Dejavnost 19 05: Odnosi in sodelovanje z industrijsko razvitimi tretjimi državami.

Naslov tega proračunskega poglavja 19 05 ustreza sedanji strukturi finančnih instrumentov za obdobje 2007–2013. Predlaga se ohranitev iste dejavnosti 19 05, vendar s spremembo naslova tega poglavja za obdobje 2014–2020:

19 05: Sodelovanje s tretjimi državami v okviru instrumenta partnerstva

1.3         Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[11].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4         Cilji

1.4.1      Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Ta instrument financiranja je namenjen podpori naslednjega strateškega cilja, kot je navedeno v sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020 – del II“ z dne 29. junija 2011 (COM(2011) 500 – Proračun za strategijo Evropa 2020 – del II. Poglavje o politiki, „Zunanji ukrepi“, str. 42):

„[R]azširjanj[e] politik EU v podporo reševanju velikih svetovnih izzivov, kot so spopadanje s podnebnimi spremembami, sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti in zaščita svetovnih javnih dobrin in virov […] je treba dodatno okrepiti. Komisija predlaga oblikovanje proaktivnega načrta EU in skupnih interesov s tretjimi državami s posebnim poudarkom na strateških partnerjih.“

1.4.2      Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

V okviru dejavnosti 19 05 se bodo uresničevali naslednji trije specifični cilji:

1) izvajanje mednarodne razsežnosti strategije „Evropa 2020“ s podpiranjem dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja v okviru strategij Unije za partnerstvo, s spodbujanjem dialogov o politiki ter z razvijanjem skupinskih pristopov k izzivom svetovnega pomena in odzivov nanje;

2) izboljšanje dostopa do trga ter razvijanje trgovinskih, naložbenih in poslovnih priložnosti za evropska podjetja z gospodarskimi partnerstvi ter poslovnim in zakonodajnim sodelovanjem;

3) krepitev močne prisotnosti Evrope v svetovnem gospodarstvu in njene vloge v svetu s podpiranjem javne diplomacije, izobraževalnega/akademskega sodelovanja ter dejavnosti ozaveščanja in mrež za spodbujanje vrednot in interesov EU.

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

Naslov dejavnosti 19 05 se spremeni: Sodelovanje s tretjimi državami v okviru instrumenta partnerstva

1.4.3      Pričakovani izidi in učinki

Inovativni instrument partnerstva bi omogočil prodor politik EU po vsem svetu.

Učinek na gospodarstvo EU in gospodarske dialoge EU s partnerskimi državami

Izvajanje novega instrumenta partnerstva bi EU zagotovilo še eno priložnost za spodbujanje njenih podjetij (zlasti MSP) in izdelkov. Ustvarilo bi finančno možnost za podpiranje podjetij EU v tretjih državah z zagotavljanjem spodbud za konkurenčnost in inovativnost EU na način, ki bi še naprej dopolnjeval ukrepe, financirane v okviru programa za konkurenčnost in MSP ter v okviru pobude Obzorje 2020 (raziskave in inovacije), ter s podpiranjem mednarodne trgovine in naložb EU, ki bi lahko postopoma olajšale tuje naložbe v EU. Obravnavala bi se lahko številna področja sodelovanja, med drugim podnebne spremembe, okolje, približevanje tehničnih predpisov in standardizacija, družbena odgovornost podjetij, pravice intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, najboljše prakse v gospodarskih, trgovinskih, davčnih in finančnih zadevah ter trgovina in sodelovanje na ravni jug-jug. Tako bi se lahko okrepila gospodarska varnost EU in potencialno ustvarila nova delovna mesta, kar bi ne nazadnje prispevalo h gospodarski rasti.

Ta instrument bi lahko okrepil trgovinske odnose EU s partnerskimi državami, saj bi pozitivno vplival na plačilno bilanco EU, gospodarske in trgovinske odnose z ostalim svetom, obenem pa bil skladen z načeli dostopa do trga/odprtega trga. Kot tak bi lahko prispeval tudi k zmanjševanju tveganja protekcionizma, podpiral mednarodno konkurenčnost in stalen proces globalizacije ter hkrati zagotovil koristi za vse države v skladu z načeli strategije „Evropa 2020“.

Novi instrument partnerstva bi tudi prispeval k podpori konkurenčnosti EU na podlagi ciljno usmerjenega razvoja človeških virov: razpoložljivost visoko usposobljenih strokovnjakov in njihova sposobnost za inovacije ter doseganje znanstvenega in tehnološkega razvoja sta predpogoja za gospodarsko blaginjo.

Gospodarski učinek na partnerske države

Novi instrument bi lahko spodbujal dobro razvite oblike gospodarskega sodelovanja med EU in partnerskimi državami. V tem okviru bi EU omogočil, da pri oblikovanju programov politik in njihovem izvajanju ustrezno upošteva vrednote, ki se nanašajo na okolje, trajnostno energijo, družbo in zaposlovanje ter druge z blaginjo povezane vrednote.

Povečanje naložb podjetij EU bi tudi prispevalo h gospodarski rasti v državi gostiteljici. Dejavnosti, namenjene spodbujanju družbene odgovornosti podjetij, bodo izboljšale družbene, delovne in okoljske predpise ter izvajanje v partnerski državi.

Ker instrument prispeva k tehnični pomoči, bi lahko opredelil trajnostne poti za javnofinančno konsolidacijo rasti in s tem pomagal državam pri prizadevanjih, da pridobijo nadzor nad svojimi računovodskimi evidencami. Prav tako bi lahko podprl pobude za izboljšanje upravne učinkovitosti, produktivno uporabo nakazil delavcev ter za spodbujanje novih naložb in prenosov tehnologije v nacionalne programe industrializacije ali infrastrukturni razvoj, da se spodbudita učinkovitost virov in trajnost, tudi pri proizvodnji in porabi energije.

Učinek na gospodarsko upravljanje

Pričakuje se, da bo instrument partnerstva vplival tudi na gospodarsko upravljanje. Kriza je bila koristna šola o omejitvah trgov. Zahtevala je ponovno preučitev vloge države, ponovno opredelitev ravnotežja med državo in trgom ter iskanje načinov za spodbujanje zaupanja državljanov v enega in drugega.

Kriza je pokazala, da so javne politike kritično pribežališče nacionalnih gospodarstev med gospodarsko nestabilnostjo, saj so vlade zadržale finančne trge pred prostim padcem in preprečile finančno katastrofo. Kljub temu so posledični javnofinančni pritiski v številnih državah povečali potrebo po zmanjšanju javnih odhodkov, kar običajno pomeni racionalizacijo države. To prizadevanje zahteva ponovno oceno vloge vladnega posredovanja v smeri boljšega in učinkovitejšega upravljanja, zdravih institucij ter učinkovitih predpisov in postopkov.

Še eno pomembno vprašanje upravljanja se nanaša na preprečevanje korupcije, preglednost in poštenost. Novi instrument bi bil lahko usmerjen k izboljšanju protikorupcijskih orodij in h krepitvi njihovega izvajanja. Nove pobude bi lahko izboljšale usklajevanje ukrepov za boj proti korupciji in večjo preglednost po vsem svetu ter skladnost z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, „najboljšimi praksami“ in smernicami.

Ne nazadnje bo spodbujanje polne vključenosti strateških partnerjev v oblikovanje globalne okoljske politike in upravljanja, zlasti v zvezi z večstranskimi okoljskimi sporazumi, odločilno prispevalo k trajnostnim gospodarskim spremembam.

Družbeni učinek na gospodarstvo EU

EU si je zastavila visok cilj, da obravnava medsebojno povezane socialne politike in opredeli strateške usmeritve, ki presegajo rast. K temu bi lahko prispevali tudi gospodarsko sodelovanje s partnerskimi državami, krepitev nacionalnih in mednarodnih regulativnih okvirov ter izboljšanje nacionalnega, regionalnega ali globalnega gospodarskega upravljanja. Te strategije in pristopi bi lahko pozitivno vplivali na politike zaposlovanja in socialne politike EU, kot je npr. evropski model socialnega varstva in socialne zaščite, ustvarjanje „zelenih“ delovnih mest, socialna agenda „EU 2020“ itd. Vse večja konkurenca gospodarstev v vzponu bi prav tako lahko delovala kot strateška spodbuda za Evropo, da dodeli več sredstev za usposabljanje in preusposabljanje, izboljšanje kakovosti poučevanja in raziskav ter reformam domačih sistemov socialnega varstva.

Družbeni učinek na partnerske države

Z usklajevanjem instrumentov financiranja med EU in državami članicami EU ter s podpiranjem skupnih dejavnosti z drugimi dvostranskimi in večstranskimi donatorji bi lahko ta novi instrument pomembno vplival na družbeno strukturo držav v vzponu. Lahko bi podprl reformo sistemov socialnega varstva, nacionalne zaposlitvene politike, nacionalne politike za usposabljanje in razvoj spretnosti, programe in krepitev zmogljivosti na področju izobraževanja, raziskav in inovacij ter okrepil nacionalne varnostne „mreže“. Pomembno bi prispeval k ustvarjanju dodatnih „zelenih“ delovnih mest, k povečanju dohodka na prebivalca ter k učinkovitim strategijam socialne kohezije in zmanjševanja revščine na nacionalni ravni. S tega vidika bi doprinesel k uspešnemu izvajanju mednarodne socialne agende, ki jo podpirajo Mednarodna organizacija dela ZN in skupini G-8/G-20.

Okoljski učinek na EU in partnerske države

Pospeševanje „zelene“ rasti, izvajanje strategije in podpora partnerskim državam pri njihovih politikah za bolj ekološko smer rasti se uvrščajo med najvišje strateške prednostne naloge novega instrumenta za prihodnja leta.

Partnerstva EU v okviru novega instrumenta si bodo prizadevala spodbujati in krepiti rast in dolgoročni trajnostni razvoj okolja. S tega vidika se pričakuje, da bo imel novi instrument ključno vlogo pri zagotavljanju podpore EU in partnerskim državam pri ukrepih, povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami, ter pri dialogih o politiki.

Instrument bi lahko podprl nizkoogljični poslovni model tako, da bi zagotovil spodbude evropskemu zasebnemu sektorju. Podkrepljen s pozitivnimi rezultati Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP-16), ki je potekala v Cancúnu, bi lahko podjetjem EU pomagal razviti učinkovite in najcenejše politike za doseganje okolju prijaznih ciljev v partnerskih državah. Prav tako bo gospodarstvom partnerskih držav omogočil, da žanjejo polne okoljske, ekološke in energetsko učinkovite koristi inovacij.

Instrument bi lahko omogočil sodelovanje v smeri boljšega razumevanja gospodarskih in družbenih stroškov, povezanih z izgubo biotske raznovrstnosti in poslabšanjem ekosistemov v državah svetovnega pomena.

1.4.4      Kazalniki izida in učinkov

Trije specifični cilji se bodo spremljali z naslednjimi tremi kazalniki:

1) sprejemanje politik in ciljev strategije „Evropa 2020“ pri ključnih strateških partnerskih državah ter vpliv na oblikovanje politik v teh državah;

2) delež Unije v zunanji trgovini s ključnimi partnerskimi državami ter trgovinski in naložbeni tokovi v partnerske države, na katere so posebej usmerjeni dejavnosti, programi in ukrepi v okviru te uredbe;

3) boljše dojemanje in večje vzajemno razumevanje EU v ključnih strateških partnerskih državah, ki je med drugim razvidno iz raziskav in/ali ocen.

1.5         Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1      Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Glej obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga in oceno učinka:

Namen predlaganega instrumenta partnerstva je preseči omejitev EU, da bi se lahko čim učinkoviteje mednarodno udejstvovala. Tako bo EU lahko izvajala agende, ki presegajo razvojno sodelovanje, z novimi pooblastili in zagovarjala ključno agendo EU po vsem svetu v odnosu do katere koli druge partnerske države, če bo potrebno. Glavne značilnosti predlaganega instrumenta partnerstva v primerjavi s predhodnim instrumentom za sodelovanje z industrializiranimi državami so naslednje:

Geografska pokritost: svetovni domet s posebnim poudarkom na strateških partnerjih (industrializirane države, države v vzponu, Rusija).

Cilj: Poudarek na uveljavljanju interesov EU in strategije „Evropa 2020“ z učinkovitim in prožnim odzivom na cilje sodelovanja, ki izhajajo iz dvostranskih/regionalnih odnosov Unije s partnerskimi državami, in z obravnavo izzivov svetovnega pomena.

Prednostna področja: mednarodna razsežnost strategije „Evropa 2020“, dialogi o politiki, izzivi svetovnega pomena, poslovno in zakonodajno sodelovanje, dvostransko/tristransko/regionalno sodelovanje, javna diplomacija, izobraževalno/akademsko sodelovanje ter ozaveščanje.

Načrtovanje programov: ni omejeno na zahteve uradne razvojne pomoči, večletni programi za dolgoročne naložbe, neprogramske določbe za hiter odziv na spreminjajoče se okolje in priložnostne ukrepe.

1.5.2      Dodana vrednost ukrepanja EU

EU je sklenila številne mednarodne sporazume s partnerskimi državami po vsem svetu, ki jih posamezne države članice ne bi mogle skleniti in ki vsem zagotavljajo vpliv na pravzaprav vseh področjih mednarodnih odnosov. S 27 državami članicami, ki delujejo v okviru skupnih politik in strategij, ima EU odločilno težo pri odzivu na svetovne izzive. EU lahko kot globalni akter zagotovi verodostojnost in nevtralnost, ki ju posamezne države članice ne morejo. Poleg tega je EU tudi v edinstvenem položaju, da lahko spodbuja norme in standarde EU ter jih v okviru mednarodnega sodelovanja preoblikuje v svetovne standarde.

Predlagani instrument partnerstva bo izkazoval povečano dodano vrednost v primerjavi s sedanjim položajem, saj zajema strategijo „Evropa 2020“, ki temelji na sodelovanju, usmerjenem v zeleno rast, močnejšem poudarku na interesih EU pri sodelovanju z državami v vzponu in industrializiranimi državami ter večjem osredotočenju na izboljšanje okolja za poslovanje, naložbe, trgovino, raziskave in inovacije. Razviti mora proaktivno agendo skupnih interesov s partnerskimi državami s posebnim poudarkom na strateških partnerjih EU.

Novi instrument partnerstva bi tudi bolje uresničeval zaveze EU do tretjih držav, s katerimi so bili sklenjeni okvirni sporazumi / sporazumi o partnerstvu in sodelovanju. Instrument povečuje verodostojnost in skladnost zunanje politike EU s tem, da spodbujanje njenih vrednot in interesov povezuje s posebnimi dejavnostmi sodelovanja. V okviru sporazumov bi instrument partnerstva lahko deloval tudi kot katalizator za skupne projekte EU in držav članic, saj EU in države članice zavezujejo njihove določbe. Ne nazadnje bi podprl regionalne in dvostranske politike EU ter zaveze EU do regionalnih in mednarodnih procesov sodelovanja.

1.5.3      Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Iz vmesnega pregleda (COM(2009) 196) finančnih instrumentov za zunanje ukrepe, ki je bil opravljen v letu 2009, izhaja, da je omejen obseg instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI) oviral financiranje dejavnosti, ki niso bile „partnersko osredotočene“ kot uradna razvojna pomoč, temveč so bile v obojestransko korist z vidika globalizacije. Ugotovljeno je bilo, da instrument za razvojno sodelovanje ni primeren za reševanje te težave, saj je njegov glavni cilj spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v državah v razvoju, zlasti izkoreninjenje revščine v partnerskih državah in regijah v okviru trajnostnega razvoja, vključno z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja. Ta omejitev je vplivala na najbolj dinamične regije sveta (npr. Latinska Amerika, Azija, Južna Afrika), pri čemer je EU ostala brez finančnega instrumenta za podporo razvoju mednarodnih odnosov, povezanih z globalizacijo, zlasti v zvezi z gospodarstvi v vzponu. V ta namen je proračunski organ uvedel pripravljalne ukrepe v Latinski Ameriki in Aziji, da se začasno izpolni ta zakonodajna vrzel. Aprila 2009 je Evropska komisija predlagala nadaljnjo zakonodajno obravnavo (COM(2009) 197), da se omogoči financiranje ukrepov v državah, ki spadajo pod uredbo o instrumentu za razvojno sodelovanje, in razširi geografsko območje sedanjega instrumenta za industrializirane države (ICI) na države v razvoju (vključno z gospodarstvi v vzponu) v Aziji in Latinski Ameriki ter na Iran, Irak, Jemen in Južno Afriko.

Vmesni pregled tudi potrjuje, da je instrument ICI, na katerem temelji sedanji predlog za nov instrument, zagotavljal prožno podlago za razvoj sodelovanja z več industrializiranimi ozemlji in ozemlji z visokim dohodkom, čeprav so bila finančna sredstva dokaj omejena.

Poleg vmesnega pregleda so bile v zadnjih letih opravljene tudi ocene programov vodilnih pobud, ki se financirajo iz instrumenta ICI „Program vrat v EU za Japonsko in Republiko Korejo“ (financiranje paviljonov EU na trgovskih sejmih) in Centrov EU (univerzitetni konzorciji, ki izvajajo module „Evropskih študij“ in razširjajo ključne informacije o EU zelo širokemu občinstvu), pri čemer je bil njihov izid zelo pozitiven.

Kar zadeva program usposabljanja vodilnih delavcev (ETP) (jezikovni programi in programi usposabljanja vodilnih delavcev), iz ocene, ki je bila opravljena leta 2010[12], izhaja, da program zagotavlja enkratno ponudbo glede strukture (poznavanje japonske in korejske poslovne kulture je neprecenljivega pomena) in ciljnega občinstva (program je dobro sprejet pri velikih podjetjih ter tudi pri malih in srednjih podjetjih). Odprt je tudi za potencialne udeležence iz držav članic, v katerih ni na voljo nobena primerljiva pobuda. Poleg tega zagotavlja dobro prepoznavnost EU. Ta program je pozitivno vplival na podjetja EU, ki si prizadevajo za vzpostavitev/povečevanje poslovanja z Japonsko in Korejo, tako da je pomagal podjetjem EU pri vstopu na japonske/korejske trge ter s tem prispeval k trajnostnemu, ne le kratkoročnemu in začasnemu vplivu na poslovanje podjetij EU, in širil poslovne priložnosti podjetij EU v drugih azijskih državah.

Iz ocene, ki je bila opravljena v letu 2010[13] o pobudi Centrov EU (namenjeni javni diplomaciji), izhaja, da „Centri pomenijo dejansko dodano vrednost in pobuda zagotavlja široke koristi za Komisijo. Obseg dela, ki ga opravijo Centri, daleč odtehta stroške, ki jih ima Komisija pri izvajanju programa“. Program se je trdno usidral v državah, ki so delovale kot pionirji pobude (ZDA in Kanada), in si uspešno prizadeva doseči višje stopnje zrelosti v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Financiranje EU lahko deluje kot izhodiščni kapital, zlasti ker pritegne druge vire financiranja, ki se priključijo pobudi in zagotavljajo dolgoročno trajnost.

1.5.4      Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Lizbonska pogodba določa splošna načela in cilje ter opredeljuje nov institucionalni okvir za zunanje ukrepanje Unije (predvsem ESZD), posledica tega so visoka pričakovanja na področju zunanjega ukrepanja znotraj EU, pri partnerjih na nacionalni in regionalni ravni ter tudi v večstranskem okviru. Instrument partnerstva bo sestavni del splošne strukture finančnih instrumentov za zunanje ukrepanje, zbranih okoli štirih glavnih poglavij: poglavja, ki temelji na politiki in se večinoma osredotoča na sodelovanje s partnerskimi državami na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni, ter poglavij o prizadevanju za medsektorske prednostne naloge in vrednote: človekove pravice in demokracijo, humanitarno pomoč in civilno zaščito, upravljanje in preprečevanje kriz. Instrument partnerstva se uvršča v prvo poglavje, to je sodelovanje s partnerskimi državami. Njegov glavni cilj je zaščita politik EU v podporo agendi strategije „Evropa 2020“, obravnava velikih svetovnih izzivov, razvoj proaktivne agende EU in skupnih interesov z industrializiranimi državami in gospodarstvi v vzponu s posebnim poudarkom na strateških partnerjih.

Ena od ključnih prednostnih nalog strategije „Evropa 2020“ je ponovna rast. Agenda priznava, da imajo hitrorastoča gospodarstva v vzponu, za katera je značilno povečevanje srednjega razreda, odločilno vlogo pri ohranjanju evropskega izvoza tistega blaga in storitev, pri katerih ima EU primerjalno prednost. Instrument partnerstva si mora prizadevati za podporo trgovinski politiki[14], zlasti v povezavi s strateškimi gospodarskimi partnerji. Podpora dostopu do trga za evropska podjetja bo dopolnjevala ukrepe, ki se financirajo iz programa za konkurenčnost in MSP.

Gospodarstva v vzponu imajo vse pomembnejšo vlogo tudi kot odgovorni partnerji pri reševanju izzivov svetovnega pomena: vprašanja, kot so zmanjševanje revščine, migracije, konkurenčnost in liberalizacija trgovine, okolje, podnebne spremembe, energetika, krepitev veščin digitalne pismenosti in vključevanje, pandemije, omrežna varnost, terorizem in organizirani kriminal, se lahko rešujejo samo na mednarodni ravni. Glede na pospešeno globalizacijo je bistveno, da notranjo agendo, ki si prizadeva zavarovati trajnostno rast in delovna mesta v Evropi, ter notranje politike EU na splošno dopolnjuje zunanja razsežnost. Namen zunanje razsežnosti notranje politike je okrepiti skladnost in doslednost zunanjega ukrepanja EU in ga dopolniti ter se obenem izogniti podvajanju prizadevanj.

Tako bo instrument partnerstva prednostno podpiral zunanjo razsežnost politik EU o podnebnih spremembah, okolju, energetiki, trgovini in trajnostnem razvoje ter informacijskih in komunikacijskih tehnologijah. EU je že oblikovala izpopolnjen skupek spodbud, pravil in predpisov za pospeševanje lastnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo in si enostransko zadala visoke cilje. Ta okvir zagotavlja izčrpen in konkreten vpogled v politiko, ki bi se lahko oziroma bi se morala uporabiti za spodbujanje podobnih ciljev pri naših ključnih strateških partnerjih. Tako ukrepanje bi seveda dobro vplivalo na okolje, saj bi delovalo kot katalizator za široko zasnovane naložbe v raziskave in inovacije, krepitev zmogljivosti in programe, nove bolj zelene tehnologije ter odprlo poslovna vrata industriji EU. Instrument partnerstva bo pri dejavnostih, ki omogočajo dialog o politiki z industrializiranimi gospodarstvi in gospodarstvi v vzponu, poudaril zlasti potiskanje podnebnih vprašanj v ospredje in podnebne cilje.

Učinkovitost virov bo odločilna za ohranjanje trajnostne gospodarske rasti na podlagi planetarnih okoljskih omejitev. EU je v postopku sprejemanja strategije za učinkovitost virov kot ene od vodilnih pobud v okviru strategije „Evropa 2020“. Ta bo med drugim vplivala na standarde EU, vendar bo resnično učinkovala samo, če bodo prakse učinkovitosti virov sprejela vsa večja gospodarstva. Gospodarstva v vzponu imajo priložnost, da preskočijo vzorce onesnaževalne nevzdržne potrošnje in proizvodnje, ki so jim EU in druga napredna gospodarstva med dobo industrializacije tako pogosto sledila, pri čemer ima EU interes, da jim pri tem pomaga. Vendar imajo gospodarstva v vzponu, zlasti Indija in Kitajska, tudi veliko prebivalstva, ki živi v popolni revščini in je pri svojem načinu preživljanja odvisno od zdravih ekosistemov, kot so čista voda, produktivna jezera in gozdovi, medtem ko je za Brazilijo, Južno Afriko, Indijo in Kitajsko značilna izredna biotska raznovrstnost. Dialog in sodelovanje na področju gospodarjenja za zaščito in trajnostno upravljanje ekosistemov sta v skupnem interesu EU in njenih partnerjev.

Dialog in praktično sodelovanje s ključnimi svetovnimi proizvajalci in potrošniki energije sta bistvena za spopadanje z izzivom zagotavljanja energetske varnosti EU, zlasti ker je EU vse bolj odvisna od uvoza, ter za spodbujanje svetovne nizkoogljične agende, trajnostnih energetskih politik, preglednosti in predvidljivosti svetovnih energetskih trgov ter tehnološkega sodelovanja.

Države, ki se oddaljujejo od statusa držav v razvoju, zahtevajo nove oblike sodelovanja na področjih tehnologije in inovacij. Da bi lahko ostala strateški partner na teh področjih in ohranila svojo vodstveno vlogo pri spodbujanju svetovnih standardov, mora biti EU sposobna vzpostaviti partnerstva za sodelovanje na teh področjih.

Če povzamemo, izražanje notranjih politik EU v zunanjih odnosih bo v celoti vključeno v načrtovanje instrumenta partnerstva, ki bo v okviru svojih omejenih finančnih sredstev med drugim dopolnjeval zunanjo razsežnost notranjih politik, ki se vodijo v okviru drugih programov EU (kot so dejavnosti v okviru pobude Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije, program za konkurenčnost in MSP, vključno s sodelovanjem na področju turizma, program „Erasmus za vse“, Sklad za migracije in Sklad za notranjo varnost), da se prepreči podvajanje. Skladnost in dopolnjevanje z drugimi geografskimi instrumenti zunanjega ukrepanja, zlasti z instrumentom za razvojno sodelovanje, bosta upoštevana skozi celotno fazo načrtovanja ob hkratnem vključevanju načel razlikovanja in koncentracije.

1.6       Trajanje ukrepa in finančnih posledic

x Časovno omejen predlog/pobuda:

– x trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020,

– x finančne posledice od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.

– ¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7         Načrtovani načini upravljanja[15]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

x Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[16],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1         Določbe glede spremljanja in poročanja

Sistemi Evropske komisije za spremljanje in ocenjevanje so vse bolj osredotočeni na rezultate. V njih je združeno delo notranjega osebja in zunanje tehnično znanje.

Projektni vodje v delegacijah in na sedežu na različne načine neprekinjeno spremljajo izvajanje projektov in programov, med drugim tudi z obiski na terenu, kadar je mogoče. Spremljanje daje dragocene informacije o napredku; vodjem namreč pomaga odkrivati potencialna in dejanska ozka grla ter ustrezno ukrepati.

Zunanji neodvisni strokovnjaki na podlagi pogodb o izvedbi dela ocenjujejo uspešnost zunanjega ukrepanja EU s pomočjo treh različnih sistemov. Te ocene prispevajo k določanju odgovornosti in izboljšanju ukrepov, ki se že izvajajo, ter se uporabijo za podlago pri oblikovanju prihodnjih politik in ukrepov, za kar črpajo iz preteklih izkušenj. Vsa orodja uporabljajo mednarodno priznana ocenjevalna merila OECD-DAC, vključno s (potencialnim) učinkom.

Sistem v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ga upravljajo na sedežu, zagotavlja kratek, osredotočen pregled kakovosti vzorca ukrepov na ravni projektov. Neodvisni strokovnjaki za področje v rezultate usmerjenega spremljanja ocenijo projekte z zelo strukturirano in standardizirano metodologijo, v ocenah pa poudarijo prednosti in slabosti projektov ter dajo priporočila o tem, kako izboljšati učinkovitost.

Ocene na ravni projektov, ki se opravijo za delegacijo EU, odgovorno za posamezen projekt, zagotavljajo podrobnejšo in natančnejšo analizo ter pomagajo projektnim vodjem izboljšati ukrepe, ki že potekajo, in pripraviti prihodnje ukrepe. Za izvajanje analize ter zbiranje povratnih informacij in dokazov od vseh zainteresiranih strani, tudi končnih upravičencev, se najamejo zunanji neodvisni strokovnjaki s tematskim in geografskim strokovnim znanjem.

Komisija opravlja tudi strateške ocene svojih politik, od načrtovanja programov in strategij do izvajanja ukrepov v posameznem sektorju (kot sta zdravstvo, izobraževanje itd.), v posamezni državi ali regiji ali za posamezen instrument. Te ocene zagotavljajo pomembno podlago za oblikovanje politik ter snovanje instrumentov in projektov. Vse te ocene se objavijo na spletišču Komisije, povzetki njihovih ugotovitev pa so vključeni v letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu.

2.2         Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1      Ugotovljena tveganja

Za okolje delovanja instrumenta partnerstva so značilna naslednja tveganja, da se ne dosežejo cilji instrumenta:

– geografsko razpršeni projekti in programi: instrument partnerstva bo imel svetovni domet s posebnim poudarkom na strateških partnerjih. Nadaljeval bo sedanje sodelovanje z industrializiranimi državami in ozemlji (na podlagi sedanjega instrumenta ICI) ter hkrati vstopal v nove projekte/programe s skupino držav, pri katerih je bilo sodelovanje osredotočeno na uradno razvojno pomoč. Spremljanje svetovne pokritosti je lahko logistično/stroškovno zahtevno – zlasti to velja za kakršne koli nadaljnje dejavnosti na kraju samem,

– uvedba novih programov/projektov, povezana s tveganjem pomanjkanja institucionalnih in upravnih zmogljivosti v nekaterih partnerskih državah, lahko povzroči težave in zamude pri oblikovanju in izvajanju ukrepov,

– težave pri spremljanju in količinski opredelitvi učinka takega sodelovanja za EU in partnerske države lahko ovira zmožnost Komisije, da poroča o rezultatih in prevzema odgovornost zanje,

– gospodarska/politična agenda lahko povzroči težave in zamude pri oblikovanju in izvajanju ukrepov,

– ker je instrument partnerstva nov, lahko pomanjkanje človeških virov in upravnih sredstev za podporo izvajanju instrumenta v delegacijah in na sedežu povzroči težave, povezane s pravilnim upravljanjem instrumenta.

2.2.2      Načrtovani načini nadzora

Postopki notranje kontrole in poslovodenja Komisije so zasnovani tako, da dajejo razumno zagotovilo o uresničevanju ciljev glede učinkovitosti in uspešnosti njenega delovanja, zanesljivosti njenega finančnega poročanja ter skladnosti z ustreznim zakonodajnim in postopkovnim okvirom.

Za zagotovitev učinkovitosti in uspešnosti delovanja ter zmanjšanje visoke stopnje tveganja v okolju zunanjega sodelovanja se bodo – poleg vseh elementov celovitega postopka Komisije za strateško politiko in načrtovanje, notranjerevizijskega okolja ter drugih zahtev iz standardov Komisije za notranjo kontrolo – uporabljali tudi naslednji elementi:

– kadar je primerno, prenos upravljanja sodelovanja na delegacije EU na terenu,

– jasna delitev finančne odgovornosti na podlagi nadaljnjega prenosa od odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa na sedežu (direktor/vodja službe) na vodjo delegacije,

– redno poročanje delegacij EU sedežu, vključno z letno izjavo o zanesljivosti, ki jo da vodja delegacije,

– zagotavljanje obsežnega programa usposabljanja za osebje na sedežu in v delegacijah,

– znatna vzajemna podpora in usmerjanje med sedežem in delegacijami (tudi po internetu),

– redne naknadne kontrole,

– metodologija upravljanja projektnih in programskih ciklov, ki vključuje:

– orodja v podporo kakovosti za zasnovo ustreznega posredovanja, metodo njegovega zagotavljanja, mehanizem financiranja, upravljavski sistem, oceno in izbiro morebitnih izvedbenih partnerjev itd.,

– orodja za vodenje, spremljanje in poročanje za programe in projekte, da se zagotovi učinkovito izvajanje, vključno z rednim zunanjim spremljanjem projektov na kraju samem,

– celovito oceno in revizijo.

2.3         Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Glede na visoka tveganja v okolju zunanjega ukrepanja je treba v sistemih predvideti, da se lahko pojavi znatno število morebitnih napak (nepravilnosti) v zvezi s skladnostjo v transakcijah, ter vanje v čim zgodnejši fazi plačilnega procesa vgraditi visoko stopnjo kontrol preprečevanja, odkrivanja in odprave teh napak. V praksi to pomeni, da se bodo kontrole skladnosti najbolj opirale na obsežne predhodne preglede na večletni osnovi, ki jih bodo opravljali zunanji revizorji in osebje Komisije na terenu pred končnimi izplačili za projekte (hkrati pa bodo še vedno opravljali tudi nekaj naknadnih revizij in pregledov), tako da bodo te kontrole znatno presegale raven finančne zaščite, zahtevane v skladu s finančno uredbo. Okvir skladnosti sestavljajo naslednji pomembni elementi:

· Ukrepi za preprečevanje napak

· obvezno osnovno usposabljanje o problematiki goljufij za osebje, ki upravlja sodelovanje,

· predhodne ocene skladnosti za zagotovitev, da so vsi izvedbeni partnerji uvedli ustrezne ukrepe za preprečevanje in odkrivanje goljufij pri upravljanju sredstev EU,

· Komisija je leta 2008 v Akri podpisala mednarodno pobudo za pregledno pomoč, ki določa standard za preglednost pomoči, kar zagotavlja pravočasnejše, podrobnejše in rednejše poročanje o tokovih pomoči in dokumentih o pomoči.

· Ukrepi za odkrivanje in odpravljanje napak

· predhodni transakcijski pregledi, ki jih opravi osebje Komisije pri vseh pogodbenih in plačilnih transakcijah,

· zunanje revizije in preverjanja (obvezni in na podlagi ocene tveganj), ki jih med drugim izvaja Evropsko računsko sodišče,

· naknadni pregledi (na podlagi ocene tveganj) in izterjave.

Kadar obstaja sum namerne nepravilnosti (goljufije), se lahko uporabijo naslednji ukrepi:

· prekinitev roka za plačila in uradno obvestilo subjektu,

· posebne revizije (priložnostne/forenzične revizije),

· sistem zgodnjega opozarjanja in okrepljeno spremljanje pogodb,

· odložitev izvajanja/prekinitev pogodbe,

· postopek izključitve.

Službe Komisije bodo v celoti sodelovale z uradom OLAF pri izvajanju akcijskega načrta nove strategije Komisije na področju boja proti goljufijam, ki jo je kolegij sprejel leta 2011, da se med drugim zagotovi:

– pri notranji kontroli v zvezi z bojem proti goljufijam popolna uskladitev s strategijo Komisije,

– pri pristopu k obvladovanju tveganj goljufij usmerjenost v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznega odziva,

– pri sistemih, ki se uporabljajo za porabo sredstev EU v tretjih državah, možnost priklica ustreznih podatkov za njihovo vključitev v obvladovanje tveganj goljufij (npr. dvojnega financiranja),

– po potrebi vzpostavitev mrež in ustvarjanje ustreznih informacijskih orodij za analizo primerov goljufij v sektorju zunanje pomoči.

2.4         Ocena stroškov in koristi kontrol

Stroški notranje kontrole/poslovodenja instrumenta partnerstva bi morali biti podobni stroškom, ki jih je izračunal urad EuropeAid za upravljanje svojih instrumentov za zunanje ukrepanje (tj. 6 % sredstev):

Za portfelj EuropeAid skupaj so stroški notranje kontrole/poslovodenja za obdobje proračunskega načrtovanja 2014–2020 ocenjeni na letno v povprečju 658 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti. Ta znesek vključuje upravljanje ERS, ki deluje na celosten način znotraj strukture upravljanja EuropeAid. Ti „neoperativni“ stroški pomenijo približno 6,4 % ocenjenega letnega povprečja v višini 10,2 milijarde EUR, kolikor je načrtovano za skupne (operativne + upravne) obveznosti urada EuropeAid v njegovem portfelju odhodkov, ki so bo financiral iz splošnega proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020.

Ti stroški poslovodenja vključujejo vse osebje EuropeAid na sedežu in v delegacijah, infrastrukturo, prevoz, usposabljanje, spremljanje, ocenjevanje in revizijske pogodbe (vključno s tistimi, ki jih izvedejo upravičenci).

Urad EuropeAid načrtuje, da bo v okviru izboljšane in poenostavljene ureditve novih instrumentov sčasoma zmanjšal razmerje med upravljavskimi in operativnimi dejavnostmi, pri čemer bo izhajal iz sprememb, ki bodo verjetno sprejete v skladu z revidirano finančno uredbo. Ključne koristi teh stroškov poslovodenja se bodo pokazale v uresničevanju ciljev politike, uspešni in učinkoviti rabi virov ter izvajanju odločnih stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečevanje napak in drugih pregledov za zagotovitev zakonite in pravilne porabe sredstev.

Sicer se bo še naprej vlagalo v izboljšanje lastnosti in usmerjenosti upravljavskih dejavnosti in pregledov skladnosti v zvezi s portfeljem, vendar so ti stroški v glavnem potrebni za učinkovito in uspešno uresničevanje ciljev instrumentov z najmanjšim mogočim tveganjem neskladnosti (stopnja preostalih napak pod 2 %). Ti stroški so znatno manjši od tveganj ob odpravi ali zmanjšanju notranje kontrole na področju s tako visokimi tveganji.

3.           OCENA FINANČNIH POLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1         Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif. ([17]) || držav Efte[18] || držav kandidatk[19] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

Razdelek 4 – Evropa v svetu || 19 01 04 08 – Instrument za industrijsko razvite države (ICI) – Odhodki za upravno poslovodenje 19 05 01 – Sodelovanje z industrijsko razvitimi tretjimi državami 19 05 02 – KEDO 19 05 03 – Pilotni projekt – Čezatlantske metode za reševanje globalnih izzivov 19 09 03 – Dejavnosti sodelovanja, ki ne izpolnjujejo meril za uradno razvojno pomoč (Latinska Amerika) 19 09 02 – Pripravljalni ukrep – Sodelovanje z državami srednjega dohodkovnega razreda v Latinski Ameriki 19 10 04 – Dejavnosti sodelovanja, ki ne izpolnjujejo meril za uradno razvojno pomoč (Azija, osrednja Azija, Irak, Iran in Jemen) 19 10 01 03 – Pripravljalni ukrep za poslovne in znanstvene izmenjave z Indijo 19 10 01 04 – Pripravljalni ukrep – Poslovna in znanstvena izmenjava s Kitajsko 19 10 01 05 – Pripravljalni ukrep – Sodelovanje z državami s srednjim dohodkom v Aziji || dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

Razdelek 4 – Evropa v svetu || 19 01 04 08 – Instrument partnerstva – Odhodki za upravno poslovodenje 19 05 01 – Sodelovanje s tretjimi državami v okviru instrumenta partnerstva 19 05 02 – Sodelovanje z industrijsko razvitimi tretjimi državami – Zaključek prejšnjega programa za obdobje 2007–2013 (prejšnja proračunska vrstica 19 05 01) Opomba: Druge obstoječe proračunske vrstice v poglavjih 19 09 in 19 10 bodo ostale do zaključka ukrepov (s „p.m.“ za obveznosti). || dif. || NE || NE || NE || NE

3.2         Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1      Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || Razdelek 4 – Evropa v svetu ||

GD: FPI || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje (v tekočih cenah pri 2 % glede na cene iz leta 2011) || || || || || || || ||

19 05 01 – Sodelovanje s tretjimi državami v okviru instrumenta partnerstva || prevzete obveznosti || (1) || 128,853 || 135,586 || 143,670 || 153,001 || 163,782 || 176,106 || 188,812 || 1 089,710

plačila (a) || (2) || 27,753 || 68,486 || 110,870 || 143,201 || 152,182 || 162,506 || 174,112 || 839,110

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[20] || || || || || || || ||

19 01 04 08 – Instrument partnerstva – Odhodki za upravno poslovodenje (b) || || (3) || 4,847 || 5,114 || 5,430 || 5,799 || 6,218 || 6,694 || 7,188 || 41,290

Odobritve za GD FPI SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a+3 || 133,700 || 140,700 || 149,100 || 158,800 || 170,000 || 182,800 || 196,000 || 1 131,000

plačila || =2+2a +3 || 32,600 || 73,600 || 116,300 || 149,000 || 158,400 || 169,200 || 181,300 || 880,400

(a) Plačila za odhodke za poslovanje so bila izračunana na podlagi standardnega projektnega cikla 4 let: 20 % – 30 % – 30 % – 20 %.

(b) Znesek 4 % od vseh sredstev je namenjen za odhodke za upravno podporo.

|| Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“ ||

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

GD: FPI ||

Ÿ Človeški viri || 3,227 || 3,195 || 3,163 || 3,131 || 3,131 || 3,131 || 3,131 || 22,111

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,150 || 0,153 || 0,156 || 0,159 || 0,163 || 0,166 || 0,169 || 1,116

GD FPI SKUPAJ || odobritve || 3,377 || 3,348 || 3,319 || 3,291 || 3,294 || 3,297 || 3,301 || 23,227

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 3,377 || 3,348 || 3,319 || 3,291 || 3,294 || 3,297 || 3,301 || 23,227

v mio. EUR

|| || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018-2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 137,077 || 144,048 || 152,419 || 162,091 || 173,294 || 186,097 || 199,301 || 1 154,227

plačila || 35,977 || 76,948 || 119,619 || 152,291 || 161,694 || 172,497 || 184,601 || 903,627

3.2.2      Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– ý  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || […] vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

|| REALIZACIJE ||

|| vrsta realizacije[21] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj ||

|| SPECIFIČNI CILJ št. 1 Izvajanje zunanje razsežnosti strategije „Evropa 2020“, dialogi o politiki, izzivi svetovnega pomena || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 70,861 || || 74,571 || || 79,023 || || 84,164 || || 90,100 || || 96,884 || || 103,880 || || 599,483

|| SPECIFIČNI CILJ št. 2 Gospodarska partnerstva, poslovno in zakonodajno sodelovanje || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 26,740 || || 28,140 || || 29,820 || || 31,760 || || 34,000 || || 36,560 || || 39,200 || || 226,220

|| SPECIFIČNI CILJ št. 3 Javna diplomacija, akademsko/izobraževalno sodelovanje in ozaveščanje || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| Seštevek za specifični cilj št. 3 || || 24,567 || || 25,840 || || 27,372 || || 29,137 || || 31,182 || || 33,522 || || 35,932 || || 207,452

|| Nerazporejene rezerve || || 6,685 || || 7,035 || || 7,455 || || 7,940 || || 8,500 || || 9,140 || || 9,800 || || 56,555

|| STROŠKI SKUPAJ || || 128,853 || || 135,586 || || 143,670 || || 153,001 || || 163,782 || || 176,106 || || 188,812 || || 1 089,710

OPOMBA: Razčlenitev finančnih sredstev v višini 1 131,000 milijona EUR po specifičnih ciljih:

Cilj št. 1: 53 %

Cilj št. 2: 20 %

Cilj št. 3: 18 %

Nerazporejene rezerve: 5 %, ki se dodelijo za programe v okviru teh treh ciljev glede na potrebe.

Razporeditve med realizacijami niso primerne zaradi značaja instrumenta (ni standardnega števila realizacij in ni povprečnih stroškov).

3.2.3      Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1   Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– ý  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri || 3,227 || 3,195 || 3,163 || 3,131 || 3,131 || 3,131 || 3,131 || 22,111

Drugi upravni odhodki || 0,150 || 0,153 || 0,156 || 0,159 || 0,163 || 0,166 || 0,169 || 1,116

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 3,377 || 3,348 || 3,319 || 3,291 || 3,294 || 3,297 || 3,301 || 23,227

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[22] večletnega finančnega okvira || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Človeški viri || 3,565 || 3,658 || 3,778 || 3,925 || 4,139 || 4,384 || 4,631 || 28,080

Drugi odhodki upravne narave || 1,282 || 1,456 || 1,652 || 1,875 || 2,079 || 2,310 || 2,557 || 13,210

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 4,847 || 5,114 || 5,430 || 5,799 || 6,218 || 6,694 || 7,188 || 41,290

SKUPAJ || 8,224 || 8,462 || 8,750 || 9,090 || 9,512 || 9,991 || 10,489 || 64,517

3.2.3.2   Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– ý  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Ÿ Načrt delovnih mest (za uradnike in začasno osebje) ||

|| XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 17,4 || 17,3 || 17,1 || 16,9 || 16,9 || 16,9 || 16,9

|| XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[23] ||

|| XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 13,0 || 12,9 || 12,8 || 12,6 || 12,6 || 12,6 || 12,6

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 2,0 || 1,9 || 1,9 || 1,9 || 1,9 || 1,9 || 1,9

|| 19 01 04 08 [24] || - na sedežu || || || || || || ||

|| - na delegacijah || 39,4 || 40,4 || 41,8 || 43,4 || 45,7 || 48,4 || 51,2

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 71,8 || 72,5 || 73,5 || 74,9 || 77,2 || 79,9 || 82,7

Človeški viri v okviru razdelka 5 ustrezajo osebju, ki je potrebno za upravljanje novega instrumenta partnerstva.

Zajeto je obstoječe osebje Službe za instrumente zunanje politike (FPI), ki upravlja trenutni instrument ICI, tj. 3,6 AD; 7 AST; 4,3 AC, 2 AL v Washingtonu = 17 EPDČ, in zahteva po dodatnem osebju, ki je ocenjena na 4 AD, 3 AST, 9 AC = 16 EPDČ.

19 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Upravljanje programskega in projektnega cikla

Zunanje osebje || Upravljanje programskega in projektnega cikla

3.2.4      Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– xPredlog/pobuda je skladna z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira [25].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5      Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || […] vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3         Ocenjeni učinek na prihodke

– ý  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[26]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || […] vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               ZDA, Japonska, Kanada, Republika Koreja, Avstralija in Nova Zelandija; nekatere azijske industrializirane države in ozemlja, ki so izključeni s seznama držav prejemnic, ki ga je pripravil Odbor za razvojno pomoč (Singapur, Hongkong, Macau, Tajvan in Brunej), in tudi Svet za sodelovanje v Zalivu (Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Saudova Arabija in Združeni arabski emirati), ki je podobno izključen s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči, ki ga je pripravil Odbor za razvojno pomoč.

[2]               „Trgovina, rast in svetovne zadeve – TRGOVINSKA POLITIKA JE TEMELJNA SESTAVINA STRATEGIJE EU 2020“ (COM(2010) 612) z dne 9. novembra 2010.

[3]               To so mir in varnost, zmanjšanje revščine, humanitarna pomoč, naložbe v stabilnost in rast v državah, ki se pripravljajo na pristop, in sosedskih državah, reševanje svetovnih izzivov, spodbujanje standardov in vrednot EU ter mednarodnih standardov in vrednot ter spodbujanje rasti in konkurenčnosti v tujini.

[4]               „Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja“, COM(2011) 539 z dne 7. septembra 2011.

[5]               UL L…

[6]               UL L 405, 30.12.2006.

[7]               „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020.

[8]               COM(2011) 500.

[9]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18.

[10]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[11]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[12]             Ref. ocena: Vmesna ocena programa za usposabljanje vodilnih delavcev na Japonskem in v Koreji. Februar 2010, Deloitte consulting.

[13]             Ref. ocena: http://www.eeas.europa.eu/eu-centres/docs/2010_evaluation_en.pdf.

[14]             „Trgovina, rast in svetovne zadeve – TRGOVINSKA POLITIKA JE TEMELJNA SESTAVINA STRATEGIJE EU 2020“ (COM(2010) 612) z dne 9. novembra 2010.

[15]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[16]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[17]             Dif.= diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[18]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[19]             Države kandidatke, in če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[20]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[21]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[22]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[23]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU= lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[24]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavcev iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[25]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[26]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.