This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0665
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL establishing the Connecting Europe Facility
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope
/* COM/2011/0665 konč. - 2011/0302 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope /* COM/2011/0665 konč. - 2011/0302 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Komisija je 29. junija 2011
sprejela predlog za naslednji večletni finančni okvir za obdobje
2014–2020[1]
z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“. V predlogu je
Komisija predlagala oblikovanje novega celostnega instrumenta za vlaganje v
prednostne naloge glede infrastrukture EU na področju prometa, energetike
in telekomunikacij, tj. „instrumenta za povezovanje Evrope“ (v nadaljnjem
besedilu: IPE). Pametna,
trajnostna in medsebojno popolnoma povezana prometna, energetska in digitalna
omrežja so nujen pogoj za dokončanje enotnega evropskega trga. Poleg tega
lahko vlaganja v ključne infrastrukture z veliko dodano vrednostjo EU
spodbudijo konkurenčnost Evrope v težavnih gospodarskih razmerah, ki jih
zaznamujeta počasna rast in skromni javni proračuni. Poleg tega
takšna vlaganja v infrastrukturo EU omogočajo tudi doseganje ciljev za
trajnostno rast iz strategije Evropa 2020 ter ciljev EU „20-20-20“ na
področju energetske in podnebne politike[2]. Ta uredba vsebuje
določbe, ki urejajo IPE. Temelji na delu za pripravo spremembe
političnega okvira v vseh treh sektorjih (promet, energetika in
telekomunikacije) za naslednji večletni finančni okvir (2014–2020).
Na podlagi člena 170 PDEU se ob upoštevanju IPE predlagajo nove
smernice v vsakem sektorju. Zato spremenjene smernice za promet, energetiko in
telekomunikacije na eni strani ter IPE na drugi strani predstavljajo enoten in
usklajen regulativni sveženj. V preteklem desetletju se je povprečna
poraba na področju infrastrukture v Evropi zmanjševala. Vendar se je
zaradi gospodarske in finančne krize znova pojavilo zanimanje za potrebne
infrastrukturne naložbe. Med gospodarsko krizo so bile ciljne naložbe v
obnavljanje ali gradnjo infrastrukture pomemben del načrtov za spodbujanje
in oživitev na ravni EU in držav članic, saj so take naložbe način za
podpiranje skupnega povpraševanja in hkrati zagotavljajo dolgoročno
donosnost porabljenih sredstev. Najpomembnejše je, da je kriza pokazala, da je
infrastruktura ključna za prihodnost gospodarstva v Evropi. Resnično integriran enotni trg, kot
navaja Montijevo poročilo[3],
ne bi bil mogoč brez nemotene povezave med vsemi njegovimi sestavnimi
deli. Prometne povezave, električna omrežja in širokopasovna omrežja so
ključna za delujoče, povezano gospodarsko območje ter za njegovo
socialno in ozemeljsko kohezijo. Čeprav je bil na področju
regulativnega povezovanja znotraj EU dosežen napredek in so trgi vse bolj
povezani, ni bil na področju čezmejne fizične medsebojne
povezanosti v energetskem sektorju s sprejetjem in začetkom veljavnosti
tretjega liberalizacijskega svežnja v zadnjem obdobju dosežen noben napredek.
Zlasti v novih državah članicah je veliko manjkajočih povezav, zaradi
katerih nastajajo ločnice med središčem in obrobnimi območji
Evropske unije ter je oviran nadaljnji razvoj izmenjav v Uniji ali rast novih
gospodarskih sektorjev, kot je e-trgovanje. Ugotovljeno je
bilo, da je potrebno veliko naložb. V energetskem sektorju je predlagana uredba
o smernicah za izvajanje prednostnih nalog na področju evropske energetske
infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: smernice za vseevropsko energetsko
infrastrukturo), ki določa dvanajst prednostnih infrastrukturnih
koridorjev in področij, po štiri za vsak sektor, transport električne
energije in plina ter uvedbo pametnih omrežij, poti za električno energijo
in čezmejna omrežja ogljikovega dioksida. V evropski energetski sistem je
treba do leta 2020 vložiti približno en bilijon EUR, pri
čemer se ocenjuje, da je treba samo za električna in plinska omrežja
evropskega pomena vložiti okrog 200 milijard EUR. Od celotnega zneska
te naložbe bi moral trg sam brez dodatne pomoči zagotoviti
100 milijard EUR, za preostalih 100 milijard EUR pa bo
treba sprejeti javne ukrepe, s katerimi se bodo zagotovili finančni vzvodi
za potrebne naložbe. V prometnem
sektorju je bilo z vseevropsko metodologijo načrtovanja opredeljeno
vseevropsko osrednje omrežje. To osrednje omrežje s koridorji, po katerih
poteka visoko učinkovit tovorni in potniški promet z malimi emisijami,
obsežno izkorišča že obstoječo infrastrukturo. Ko bodo dokončno
vzpostavljene manjkajoče povezave in se bo zmanjšal obseg ozkih grl ter se
bodo začele uporabljati učinkovitejše storitve pri multimodalnih
kombinacijah, bo to omrežje upravljalo večino prometnih tokov na enotnem
trgu. Stroški razvoja infrastrukture EU do mere, ki bi ustrezala
povpraševanju, so za obdobje 2010–2030 ocenjeni na več kot
1,5 bilijona EUR za celotna prometna omrežja držav članic EU. Za
dokončanje vseevropskih prometnih omrežij bo do leta 2020 potrebnih
okoli 500 milijard EUR, od česar bo 250 milijard EUR
potrebnih za dokončno vzpostavitev manjkajočih povezav in odpravo
ozkih grl v osrednjem omrežju. Za telekomunikacijska omrežja
je ključni cilj odprava (digitalnih) ozkih grl, ki ovirajo dokončanje
enotnega digitalnega trga. To kaže na potrebo po splošnem izboljšanju celotnega
širokopasovnega omrežja ter vzpostavitvi infrastrukturnih platform digitalnih
storitev, ki omogočajo skladno digitalno uporabo evropskih javnih
storitev. Dejansko so ta omrežja, tj. fizična omrežja in omrežja, ki
temeljijo na storitvah, ključna za omogočanje pametne rasti. V okviru Evropske digitalne agende bi moral imeti vsak Evropejec do
leta 2013 dostop do osnovnega širokopasovnega omrežja ter do leta 2020
do hitrega in ultrahitrega širokopasovnega omrežja. Komisija je
septembra 2010 predstavila ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev naložb v
znesku do 270 milijard EUR, s katerimi bi se do leta 2020
omogočila vzpostavitev ultrahitrega širokopasovnega omrežja vsem evropskim
gospodinjstvom in podjetjem. V sedanjih okoliščinah se bodo sredstva za
del teh naložbenih potreb zagotovila iz javnega sektorja. Ocenjuje se, da bi
bilo za uresničitev teh ciljev potrebno zagotoviti največ
270 milijard EUR. Vendar naj bi lahko naložbe zasebnega sektorja brez
posredovanja Unije znašale le 50 milijard EUR za obdobje do
leta 2020. To pomeni, da je znesek manjkajočih sredstev za naložbe
največ 220 milijard EUR. Ker družbene koristi naložb v digitalno
infrastrukturo znatno presegajo zasebne pobude za naložbe, je za spodbujanje
trga nujno usmerjeno javno ukrepanje. Analiza, ki so jo
pri pripravi te uredbe opravile službe Komisije, je pokazala, da naj bi imeli
trg in nacionalni proračuni pomembno vlogo pri zagotavljanju potrebne
infrastrukture prek ustreznih naložbenih mehanizmov in mehanizmov oblikovanja
cen, vendar nekaterih naložb v infrastrukturo ne bo mogoče zagotoviti ali
bodo preložene v obdobje daleč po letu 2020, če EU ne bo
ukrepala. Zato je v naslednjem večletnem finančnem okviru potreben
pomemben prispevek iz proračuna EU, da se zagotovi dejanska izvedba
prednostnih nalog glede infrastrukture EU. Za večji učinek proračunskih
sredstev EU predlaga Komisija bolj sistematično uporabo inovativnih
finančnih instrumentov, da se omogoči alternativa tradicionalnemu
financiranju z nepovratnimi sredstvi in odpravijo vrzeli v zvezi s
financiranjem strateških naložb. Pomembna značilnost inovativnih
finančnih instrumentov je, da za proračun EU zaradi omogočanja
in privabljanja drugih javnih in zasebnih virov financiranja za projekte, ki so
v interesu EU, ustvarjajo večji multiplikacijski učinek kot
tradicionalni instrumenti. Spodbujajo naložbe in zato zagotavljajo večji
učinek proračuna EU. Na podlagi izkušenj s finančnimi
instrumenti iz sedanjega finančnega okvira, vzpostavljenimi v sodelovanju
z Evropsko investicijsko banko (EIB), kot je instrument za posojilna jamstva za
projekte vseevropskih prometnih omrežij (v nadaljnjem besedilu: projekti
TEN-T), predlaga Komisija izvajanje znatnega dela svojih ukrepov znotraj IPE
prek finančnih instrumentov. Pobuda za projektne obveznice strategije
Evropa 2020[4]
se bo uporabljala zlasti kot način zagotavljanja naložbenih virov za
infrastrukturne projekte, ki so v ključnem strateškem interesu EU. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCENA UČINKA 2.1 Posvetovanje
in strokovna mnenja Ta uredba temelji
na obsežnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, institucijami in organi
EU, državami članicami, regionalnimi ali lokalnimi organi, socialnimi in
gospodarskimi partnerji, akademskimi strokovnjaki ter mednarodnimi
institucijami. Upoštevani so rezultati vmesnih ocen, ki so bile izvedene na
podlagi programov za obdobje 2007–2013, ter številne študije in strokovna
mnenja. Za tri sektorje so se pri prispevkih
zainteresiranih strani med drugim pojavila naslednja vprašanja: Na podlagi posvetovanj obstaja splošno soglasje
o tem, da je za zagotavljanje hitrejšega razvoja infrastrukture z evropsko
dodano vrednostjo potrebna večja podpora EU. Zainteresirane strani so pozvale k večjemu
finančnemu vzvodu financiranja EU na področju ciljev politike
vseevropskih omrežij, na primer z boljšo usklajenostjo med različnimi
finančnimi instrumenti, in sicer Kohezijskim skladom in Evropskim skladom
za regionalni razvoj (ESRS), programi vseevropskih omrežij ter posredovanji
EIB. Zainteresiranim stranem se zdi, da je razširitev
portfelja razpoložljivih finančnih instrumentov način za boljšo
prilagoditev podpore posebnim potrebam projekta, omogočanje
učinkovitega strukturiranja projektov in privabljanje novih vlagateljev.
Načrtovana pobuda za projektne obveznice je primerna zlasti za večje
naložbe v okviru IPE. 2.2 Ocena
učinka V zvezi s
predlagano uredbo se je izvedla ocena učinka o možnostih izvajanja IPE kot
politične pobude, tj. možnostih glede opredelitve pravil delovanja IPE.
Ocena učinka je najprej obravnavala splošni cilj IPE, kot je
predlagan v sporočilu o večletnem finančnem okviru z naslovom „Proračun
za strategijo Evropa 2020“[5],
za zagotavljanje hitrejšega razvoja infrastrukture, ki jo EU potrebuje za
uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 ter ciljev „20-20-20“ na
področju energetike in podnebja, pri čemer temelji na rezultatih
posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocenjevalnih študijah sedanjih
programov EU, ki finančno podpirajo razvoj programov TEN. Ocena
učinkov možnosti politike, ki so mogoče, se je osredotočila
zlasti na uresničitev dveh glavnih posebnih ciljev na najbolj
učinkovit, uspešen in skladen način: 1) zagotovitev
večjega finančnega vzvoda iz sredstev EU – z opredelitvijo oblik,
metod in pravil financiranja, ki lahko zagotovijo največji možni
finančni vzvod pri privabljanju javnih in zasebnih naložb za projekte z
evropsko razsežnostjo in razsežnostjo enotnega trga, kar se nanaša zlasti na
prednostna omrežja, ki jih je treba vzpostaviti do leta 2020, pri katerih
je evropska dodana vrednost jasno dokazana, po potrebi vključno z omrežji,
ki so morda v tretjih državah; 2)
omogočanje pravočasne izvedbe projektov, ki jih sofinancira EU – z
opredelitvijo mehanizmov za spremljanje in ocenjevanje, ki nagrajujejo
učinkovito in kaznujejo neučinkovito rabo sredstev EU. Hkrati je bilo
treba pri oceni možnosti politike upoštevati dva povezana splošna cilja
politike Unije: na eni strani uresničitev ciljev politike, povezane s
posameznim sektorjem, na področju infrastrukture, kot je opredeljeno v
členih 170 in 171 PDEU, in na drugi strani poenostavitev pravil
financiranja EU z izkoriščanjem sinergij v sektorjih in med njimi, k
čemer se je Komisija trdno zavezala[6].
Ker ta cilja politike nista popolnoma skladna, je bilo iskanje primernega
ravnovesja med skladnostjo s cilji sektorske politike in največjim možnim
povečanjem sinergij ključno načelo, ki se je upoštevalo pri
ocenjevanju možnosti za opredelitev pravil delovanja IPE. Najprej se je obravnavalo devet glavnih
alternativ možnosti politike, pri čemer je bila prva od njih splošna
utemeljitev, na podlagi katere se je Komisija odločila, da predlaga
vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope, s čimer bi se poenostavil
obstoječi okvir financiranja EU na podlagi sektorskih sinergij. Alternative
politike so temeljile na kombinacijah scenarijev, ki ustrezajo trem osnovnim
možnostim za poenostavitev finančnih pravil – najmanjše in največje
ter spremenljivo usklajevanje sektorskih pravil – na dveh področjih
posredovanja politike, ki ustrezata dvema glavnima že opredeljenima posebnima
ciljema – spodbujanju naložb in izvajanju programov. Možnosti so tako
lahko med dvema skrajnostma. Na eni strani bi se v primeru, kjer v vsakem
sektorju veljajo popolnoma različna, določena pravila in ureditve za
zagotavljanje podpore financiranja EU v skladu z IPE, izvedlo najmanjše možno
usklajevanje finančnih vzvodov za naložbe in izvajanja programov. Na drugi
strani je možnost politike, za katero je značilna največja možna
uskladitev finančnih vzvodov za naložbe in pravil izvajanja programov, za
primere, kjer za vse tri sektorje veljajo skupna finančna pravila in
ureditve upravljanja programov za uporabo sredstev v skladu z IPE. Preostale
možnosti med tema skrajnostma veljajo za primere, kjer za sektorje veljajo
nekatera skupna pravila in ureditve, medtem ko so druga različna in
značilna za posamezni sektor, tj. kombinacije največjega
mogočega ali spremenljivega usklajevanja pravil na enem področju
posredovanja politike s spremenljivim ali najmanjšim mogočim usklajevanjem
sektorskih pravil na drugem področju. Na podlagi ocene
učinkov teh možnosti politik in ob upoštevanju doseganja prej poudarjenih
ciljev se je ugotovilo, da bi lahko dve od obravnavanih možnosti v
največji meri zagotovili, da IPE prek lastnih pravil delovanja podpira
hitrejši razvoj infrastrukture, ki je v interesu EU: – možnost politike,
pri kateri je usklajevanje pravil spremenljivo, tj. z nekaterimi splošnimi
pravili in nekaterimi pravili, povezanimi s posameznim sektorjem, na
področju finančnih vzvodov za naložbe in na področju izvajanja
programov, bi bila najboljša možnost z vidika skladnosti z vsemi ustreznimi
cilji politike EU; – možnost politike,
pri kateri je bilo izbrano spremenljivo usklajevanje na ravni pravil za
finančne vzvode za naložbe z največjim možnim usklajevanjem pravil na
ravni izvajanja programov, se lahko izkaže za bolj učinkovito z vidika
stroškov. Vendar lahko druga
možnost dolgoročno negativno vpliva na zmožnost odzivanja na stanja,
značilna za posamezne sektorje, zlasti glede načrtovanja sredstev,
kar lahko dolgoročno izniči začetne prihranke. Zato se je
nazadnje ugotovilo, da je najboljša možnost za zagotovitev doseganja ciljev IPE
neka stopnja sektorske prilagodljivosti tudi pri opredelitvi pravil IPE na
področju izvajanja programov. Določbe glede uporabe sredstev iz IPE,
navedene v obstoječih uredbah, so bile oblikovane na podlagi ugotovitev in
sklepov, ki so poudarjeni v navedeni oceni učinka. 2.3 Evropska
dodana vrednost IPE Postopek posvetovanj z zainteresiranimi stranmi
in analiza, izvedena v okviru ocene učinka, sta poudarila, da bi bila
dodana vrednost IPE kot skupnega okvira za financiranje štirikratna: (1)
Rezultat skupnega okvira bo poenostavitev pravnega
okvira EU glede financiranja infrastrukture vseevropskih omrežij. Zagotovil bo
tudi usklajen pristop k financiranju projektov EU v vseh treh sektorjih. (2)
Hkrati bosta enotni sklad na področju
infrastrukture EU in finančni okvir zagotovila usklajen in pregleden
pristop k financiranju EU, ki bo temeljil na zanesljivosti, zaradi česar
bodo obstajale velike možnosti, da pritegne obsežnejše financiranje iz
zasebnega sektorja. Finančni instrumenti bodo na voljo centralizirano in
usklajeno, pritegnili bodo zasebne vlagatelje in partnerske finančne
institucije ter izboljšali učinkovitost razmerja med njimi. (3)
Poleg tega bo vedno večja medsebojna odvisnost
med gospodarskimi infrastrukturnimi projekti, omrežji in sektorji
omogočila realizacijo ekonomije obsega. Celostni okvir za financiranje
infrastrukture EU bo omogočil izkoriščanje čezsektorskih
sinergij na ravni razvoja in izvajanja projektov, prihranke pri stroških in/ali
učinkovitejše izkoriščanje in večje donose. (4)
Nenazadnje temelji skupni okvir na izkušnjah in
izmenjavi dobre prakse med sektorji ter tako omogoča večjo učinkovitost
financiranja EU v vseh sektorjih. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Vseevropska
omrežja so obravnavana v členu 170 PDEU, ki določa: „[…] Unija […]
prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju
prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.“ Pravica EU, da
deluje na področju financiranja infrastrukture, je določena v
členu 171, ki določa, da Unija „lahko podpira projekte skupnega
interesa, ki jih podpirajo države članice, […] zlasti s študijami
izvedljivosti, kreditnimi garancijami ali subvencioniranjem obrestnih mer“.
Člen 172 PDEU določa da „Evropski parlament in Svet sprejmeta
smernice in druge ukrepe, navedene v členu 171(1), po rednem zakonodajnem
postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.“ V sporočilu
o pregledu proračuna je Komisija poudarila pomembnost uporabe
proračuna EU, da „zapolni vrzeli, ki nastanejo zaradi dinamike
oblikovanja politik na nacionalni ravni, kar je zlasti očitno pri
reševanju čezmejnih problemov, npr. na področju infrastrukture,
mobilnosti, teritorialne kohezije […] – torej vrzeli, ki bi sicer škodile
interesom EU kot celote.“[7]
Države članice pri načrtovanju in financiranju infrastrukture glavno
prednost običajno namenijo projektom s primarnim nacionalnim pomenom, pri
čemer se ti ne ujemajo vedno s čezmejnimi projekti, ki imajo za
državljane na splošni ravni EU višjo dodano vrednost.[8] Skupni odhodki EU in držav
članic morajo biti učinkoviti, zagotavljati morajo ustrezno višino
naložb ter spodbujati sinergije. Zakonodajni
instrument in vrsta ukrepa (tj. financiranje) sta opredeljena v PDEU, ki je
pravna podlaga za IPE in določa, da se lahko naloge, prednostni cilji in
organizacija vseevropskih omrežij opredelijo v uredbah. 4. POSLEDICE ZA PRORAČUN Predlog Komisije
za naslednji večletni finančni okvir vključuje predlog za
50 milijard EUR[9]
za obdobje 2014–2020, od česar se bo 10 milijard EUR
dodelilo Kohezijskemu skladu za prometno infrastrukturo. IPE || 40 milijard EUR · Energetika || 9,1 milijarde EUR · Promet || 21,7 milijarde EUR · Telekomunikacije/digitalna omrežja || 9,2 milijarde EUR Zneski v Kohezijskem skladu, namenjeni za prometno infrastrukturo || 10 milijard EUR Skupaj || 50 milijard EUR Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom
kažejo, da ima veliko držav članic, upravičenih do financiranja iz
Kohezijskega sklada, težave pri oblikovanju in izvajanju zapletenih
čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture. Zato
Komisija za naslednji večletni finančni okvir predlaga, da Kohezijski
sklad še naprej podpira države članice, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca pri naložbah v vseevropska prometna omrežja in
okolje ne dosega 90 % povprečja EU-27, pri čemer bi se
del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR) porabil
za financiranje projektov na področju prometa na osrednjem prometnem
omrežju v državah članicah, ki so v skladu z instrumentom za povezovanje
Evrope upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada. 5. POVZETEK VSEBINE UREDBE 5.1 Enotni
okvir za naložbe v prednostne naloge glede infrastrukture EU Pretekle izkušnje s financiranjem
infrastrukture v okviru programov TEN, Evropskega načrta za oživitev
gospodarstva ter Kohezijskega sklada in strukturnih skladov kažejo, da lahko EU
zagotovi dodano vrednost za infrastrukturo. Zainteresirane strani se strinjajo,
da Evropa v primeru takšne prakse upravljanja, kot je obstajala doslej, morda
ne bo uspela pravočasno spodbuditi naložb, ki so potrebne za posodobitev
infrastrukturnih omrežij in izgradnjo manjkajočih povezav. Po finančni krizi si javni proračuni
držav članic odločno prizadevajo za potrebno fiskalno konsolidacijo.
Kapitalski odhodki so se pogosto bistveno zmanjšali, medtem ko so je dodelitev
izdatkov za infrastrukturne naložbene projekte ustavljena ali preložena v poznejše
obdobje. Hkrati so možnosti za večje naložbe iz zasebnih virov negotove.
Izvajanje potrebnih infrastrukturnih projektov zadržujejo ali ovirajo poleg
finančnih omejitev tudi regulativne ovire. Zdi se, da sedanji okvir EU za
financiranje infrastrukture ni primeren za zagotovitev učinkovitega
odziva. Financiranje je razdrobljeno na preveč programov in
preprečuje popolno izkoriščanje sinergij med programi in sektorji. Pri ponovnem oblikovanju strategije
financiranja za infrastrukturo je Komisija upoštevala naslednje cilje: ·
zagotovitev stroškovno učinkovite in
pravočasne izvedbe ključnih prednostnih infrastrukturnih omrežij v
energetskem in prometnem sektorju ter sektorju IKT, kot je opredeljeno v
energetsko-infrastrukturnem svežnju, beli knjigi za konkurenčen in trajnosten
promet[10]
ter digitalni agendi za Evropo; ·
zagotovitev čim večje sinergije med
energetskimi in prometnimi programi ter programi IKT, tako da financiranje
ustreza usklajeni strategiji politike in se projekti izberejo v skladu z
jasnimi usklajenimi merili; ·
povečanje zmožnosti skladov EU za
zagotavljanje drugih javnih ali zasebnih sredstev, tako da je skupni obseg
uporabljenih virov zadosten za izpolnitev predvidene potrebe po naložbah do
leta 2020; ·
zagotovitev optimalne izbire projektov ter
spremljanja in nadzora izvajanja projektov, tako da je financiranje EU dobro
usmerjeno, zagotovi največji učinek in se porabi na
najučinkovitejši način. Utemeljitev za izbiro skupne zakonodajne
podlage za zagotavljanje finančne podpore v treh različnih sektorjih
z različnim okvirom politik je, da se s tako zakonodajno podlago
zagotovijo možnosti izkoriščanja sinergij med sektorji in da so v
preteklosti pogosto obstajale splošne težave v zvezi s financiranjem izvajanja
ciljev politike, ki se sicer znatno razlikujejo. Tako bo dodana vrednost
skupnega okvira trikratna. Rezultat skupnega okvira bo poenostavitev
pravnega okvira EU glede financiranja infrastrukture vseevropskih omrežij.
Zagotovil bo tudi usklajen pristop k financiranju projektov EU v vseh treh
sektorjih. Kot je že bilo poudarjeno, je finančni okvir infrastrukture EU
zdaj zelo zapleten predvsem zaradi številčnosti in raznolikosti
obstoječih pravnih besedil EU. Poenostavitev pravil je ena od
ključnih besednih zvez pri novem pristopu, ki ga predlaga Komisija v zvezi
s porabo proračuna EU. Hkrati bosta enotni finančni okvir in
sklad na področju infrastrukture EU zagotovila usklajen in pregleden
pristop k financiranju EU, ki bo temeljil na zanesljivosti, zaradi česar
bodo obstajale velike možnosti, da pritegne obsežnejše financiranje iz
zasebnega sektorja. Finančni instrumenti bodo na voljo centralizirano in
usklajeno, pritegnili bodo zasebne vlagatelje in partnerske finančne
institucije ter izboljšali učinkovitost razmerja med njimi. Poleg tega bo vedno večja medsebojna
odvisnost med gospodarskimi infrastrukturnimi projekti, omrežji in sektorji
omogočila realizacijo ekonomije obsega. Celostni okvir za financiranje
infrastrukture EU bo omogočil izkoriščanje čezsektorskih
sinergij na ravni razvoja in izvajanja projektov ter prihranke pri stroških
in/ali učinkovitejše izkoriščanje in višje donose. Nenazadnje bo skupni okvir omogočil
pridobivanje znanj in izmenjavo dobre prakse med sektorji ter večjo
učinkovitost financiranja EU v vseh sektorjih. 5.2 Ukrepi
za poenostavitev in usklajenost z obstoječimi pravili Poenostavitev pravil je ena od ključnih
besednih zvez pri novem pristopu, ki ga predlaga Komisija v zvezi s porabo
proračuna EU. Rezultat skupnega okvira IPE je poenostavitev
pravnega okvira EU glede financiranja infrastrukture vseevropskih omrežij.
Enotno pravno besedilo pokriva financiranje projektov EU na področjih
prometa, energetike in digitalnih omrežij. Čeprav se sektorji
tehnološko/finančno/regulativno razlikujejo, obstaja zadostno število
skupnih značilnosti, da se predlaga resnični napredek v zvezi z
obstoječimi različnimi instrumenti. Predlog hkrati določa
posebna pravila, ki so potrebna za ohranitev splošnega cilja IPE: zagotavljanje
hitrejšega in boljše usmerjenega toka javnega denarja EU v pomembne infrastrukturne
projekte, ki so v interesu EU. Sedanje
besedilo uvaja poenostavitev zlasti glede naslednjih vprašanj: ·
usklajevanje kazalnikov ciljev strategije
Evropa 2020; ·
prilagodljivost glede dodeljenih proračunskih
sredstev; ·
centralizirano upravljanje za vse tri sektorje, po
možnosti z izvajanjem prek izvajalske agencije; ·
skupni instrumenti financiranja; ·
skupna merila za dodelitev; ·
skupni pogoji za finančno pomoč; ·
enotna prepoznavnost prek skupnih letnih delovnih
programov (pomembno za sektor) in skupnega odbora (pomembno za države
članice). Poleg tega
je zagotovljena popolna usklajenost s sedanjo in prihodnjo finančno
uredbo. Predvidene izjeme so ustrezno dovoljene v povezanih pravnih besedilih
ali obstajajo precedensi. 5.3 Večji
poudarek na finančnih instrumentih IPE bo dopolnil
neposredno podporo EU s finančnimi instrumenti, da bi se učinek
financiranja čim bolj izkoristil. Prek velikih multiplikacijskih
učinkov finančnih instrumentov (ki lahko dosežejo npr. celo razmerje
1 : 15 do 1 : 20) bo omogočen lažji dostop do kapitala
za velike potrebe po naložbah. K zmanjšanju tveganja za predlagatelje projektov
bo poleg uspešnega črpanja neposredne podpore EU (kot pri programih v
okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva ali TEN-T) bistveno
prispevala tudi večja opora na finančne instrumente, s čimer se
bo zagotovilo izvajanje projektov skupnega interesa. Poleg tega je
treba vzpostaviti okolje, ki spodbuja zasebne naložbe, ter oblikovati
instrumente, ki bodo privlačni nosilci naložb za specializirane vlagatelje
v infrastrukturo. Da bi se zagotovila čim večja učinkovitost,
mora biti cilj takšnih nosilcev zmanjšanje tveganja z razširitvijo portfelja
potencialnih projektov. Največja razširitev ponudbe se lahko doseže z
usmeritvijo na več sektorjev v številnih državah. To se lahko najbolje
doseže na evropski ravni ter na podlagi dobro opredeljenih koridorjev in
ciljnih področij naložb. Zato mora biti večina finančnih
instrumentov skupna za vse sektorje. Vendar ni izključeno, da se bodo oblikovali
nekateri finančni instrumenti za obravnavo posebnih potreb posameznega
sektorja. Na podlagi
analize, ki se je izvedla v pripravljalni fazi te uredbe, službe Komisije
ocenjujejo, da bo finančna podpora za širokopasovna omrežja temeljila
zlasti na finančnih instrumentih, proračunska sredstva EU za promet
in energetiko, potrebna za finančne instrumente, pa naj ne bi presegla
2 milijard EUR oz. 1 milijarde EUR. Te ocene niso
zavezujoča zgornja meja, saj bo obseg financiranja EU, namenjenega
finančnim instrumentom, vsako leto prilagojen na podlagi ocene izvajanja
projekta, ki jo bodo izvedli finančni posredniki (npr. EIB v primeru
projektnih obveznic). 5.4 Instrument
za povezovanje Evrope v naslednjem večletnem finančnem okviru Instrument za povezovanje Evrope bo bistveni
element načrta za rast EU, ki se osredotoča na zagotovitev
večjih dolgoročnih možnosti EU za rast. Instrument bo usklajen z
drugimi ukrepi iz proračuna EU, kot so program „Obzorje 2020“ ter
Kohezijski sklad in strukturni skladi. Za uskladitev s programom Obzorje 2020 je
treba zagotoviti dopolnjevanje in hkrati preprečiti mogoča
prekrivanja. Pomembno je tudi, da se z uskladitvijo IPE in programa
Obzorje 2020 ne prekine veriga raziskav in inovacij, ki zagotavlja razvoj
infrastrukture. To bo zlasti pomembno, ko bo potrebno doseči velik
tehnološki napredek v prometu, energetiki in IKT, na podlagi katerega bo lahko
EU uresničila ambiciozne cilje strategije Evropa 2020. Vsa podpora za
raziskovalne in inovativne dejavnosti prek finančnih instrumentov se bo
izvajala prek finančnih instrumentov, povezanih s programom
Obzorje 2020. Kar zadeva povezavo s Kohezijskim skladom in
strukturnimi skladi, bodo skupni strateški okvir kohezijske politike in pogodbe
o partnerstvu z državami članicami dobro usklajeni z okviri politike v
prometnem, energetskem in telekomunikacijskem sektorju. Ustrezne smernice bodo
temeljile na predpostavki, da se bo prek Kohezijskega sklada in strukturnih
skladov dokončala vzpostavitev lokalne in regionalne infrastrukture ter
njenih povezav s prednostno infrastrukturo EU, kar bo povezalo vse državljane
EU. Poleg tega bo
instrument za povezovanje Evrope instrument s centralnim upravljanjem, za
katerega se bodo dodelila ločena sredstva iz Kohezijskega sklada,
namenjena za promet (10 milijard EUR glede na cene iz
leta 2011). Pri dodelitvi teh 10 milijard EUR imajo
največjo možno prednost projekti, ki upoštevajo nacionalne dodelitve v
okviru Kohezijskega sklada. Poleg tega bo teh 10 milijard EUR
namenjenih državam članicam, ki so upravičene do financiranja iz
Kohezijskega sklada, stopnje sofinanciranja iz proračuna Unije pa bodo na
enaki ravni kot pri Kohezijskem skladu. 2011/0302 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje
Evrope EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 172 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije[11], po predložitvi predloga nacionalnim
parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[12], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[13], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Ustanovitev instrumenta za povezovanje Evrope mora
zagotoviti čim večje možnosti za rast prek vzpostavitve sinergij med
politikami na področju prometa, energetike in telekomunikacij ter
njihovega izvajanja, s čimer se bo povečala učinkovitost
posredovanja Unije. (2)
Dobro delovanje enotnega trga je odvisno od
sodobne, visoko učinkovite infrastrukture, ki povezuje Evropo zlasti na
področjih prometa, energetike in telekomunikacij. Te povezave, ki
zagotavljajo večjo rast, bodo zagotovile boljši dostop do notranjega trga
in zato v skladu s cilji strategije Evropa 2020 prispevale h
konkurenčnejšemu tržnemu gospodarstvu[14]. (3)
Cilj ustanovitve instrumenta za povezovanje Evrope
je, da se spodbudijo hitrejše naložbe javnega in zasebnega sektorja na
področju vseevropskih omrežij ter njuno zagotavljanje financiranja s
finančnimi vzvodi. (4)
Vzpostavitev učinkovitih omrežij prometne in
energetske infrastrukture je eden od 12 ključnih ukrepov, ki jih je
opredelila Komisija v sporočilu o Aktu za enotni trg[15]. (5)
Komisija se je zavezala, da bo v programe porabe
Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna
Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri
pripravi, oblikovanju ter izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo
ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje in
upravljanje tveganja. Infrastrukturne naložbe iz te uredbe morajo prispevati k
spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki sta nizkoogljična ter
odporna na podnebne spremembe in naravne nesreče. (6)
Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne
8. junija 2011 o „vlaganju v prihodnost: novi večletni
finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo
Evropo“ poudaril pomembnost zagotovitve hitre izvedbe digitalne agende Unije
ter nadaljevanja prizadevanj za uresničitev cilja, da bo do leta 2020
vsem državljanom EU, tudi na manj razvitih območjih, na voljo dostop
do hitrega interneta.[16]
Parlament je prav tako poudaril, da imajo naložbe v prometno infrastrukturo
ključno vlogo pri tem, ali bo Evropa ohranila svojo konkurenčnost in
po krizi omogočila dolgoročno gospodarsko rast ter da so vseevropska
prometna omrežja (TEN-T) bistvena za zagotavljanje ustreznega delovanja
notranjega trga in zagotavljajo pomembno evropsko dodano vrednost. Parlament je
izrazil trdno prepričanje, da bi morala biti TEN-T ključna prednostna
naloga v naslednjem večletnem finančnem okviru ter da je treba v
naslednjem finančnem okviru povečati sredstva za TEN-T. Poleg tega je
Parlament poudaril, da je treba čim bolj povečati učinek
financiranja Unije in priložnosti, ki jih ponujajo Kohezijski sklad in
strukturni skladi ter finančni instrumenti za financiranje ključnih
nacionalnih in čezmejnih evropskih prednostnih infrastrukturnih projektov
na področju energetike, ter izpostavil, da so potrebna potrebo znatna
sredstva iz proračuna Unije za finančne instrumente na tem
področju. (7)
Komisija je 28. marca 2011 sprejela belo
knjigo z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h
konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“[17]. Cilj bele knjige je
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) prometnega sektorja za vsaj
60 % do leta 2050 glede na leto 1990. Kar zadeva infrastrukturo,
je cilj bele knjige do leta 2030 na ravni Unije vzpostaviti popolnoma
funkcionalno multimodalno osrednje omrežje TEN-T. Njen cilj je tudi čim
boljše delovanje multimodalnih logističnih verig, vključno s
pogostejšo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza. Zato
določa naslednje pomembne cilje za politiko TEN-T: do leta 2030 mora
30 % cestnega tovornega prevoza nad 300 km preiti na druge
načine prevoza, do leta 2050 pa več kot 50 % prevoza;
dolžina obstoječega železniškega omrežja za visoke hitrosti se mora do
leta 2030 potrojiti, večina potniškega prometa na srednje razdalje
mora do leta 2050 potekati po železnici, vsa letališča iz osrednjega
omrežja morajo biti povezana z železniškim omrežjem; vsa pristanišča z
železniškim tovornim omrežjem in po možnosti s sistemom celinskih plovnih poti. (8)
Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne
6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa[18] poudaril, da je za
učinkovito prometno politiko potreben finančni okvir, skladen z izzivi,
s katerimi se mora spopadati, in da je treba zato povečati sedanje vire za
promet in mobilnost; poleg tega meni, da je vzpostaviti instrument za
usklajevanje uporabe različnih virov za financiranje projektov na
področju prometa, sredstev, ki so na voljo v okviru kohezijske politike,
javno-zasebnih partnerstev ali drugih finančnih instrumentov, kot so
jamstva. (9)
Svet za promet, telekomunikacije in energijo je v
svojih sklepih z dne 11. junija 2009 o pregledu politike TEN-T[19] ponovno potrdil, da je treba
še naprej vlagati v prometno infrastrukturo za zagotovitev ustreznega razvoja
TEN-T za vse vrste prevoza, kar je podlaga za notranji trg in
konkurenčnost, ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo Unije ter njeno
povezanost s sosednjimi državami s poudarkom na evropski dodani vrednosti. Svet
je poudaril potrebo, da mora Skupnost zagotoviti finančna sredstva, ki so
potrebna za spodbujanje naložb v projekte TEN-T, ter zlasti potrebo, da je
treba ustrezno finančno podporo iz proračuna za projekte TEN-T,
namenjeno prednostnim projektom, ki vključujejo pomembne čezmejne
odseke in se bodo izvajali tudi po letu 2013, uskladiti z
institucionalnimi omejitvami iz okvira finančnega načrtovanja. Po
mnenju Sveta je treba pristope javno-zasebnih partnerstev razvijati še naprej
in jih v tem okviru po potrebi podpirati. (10)
Na podlagi ciljev iz bele knjige opredeljujejo
smernice TEN-T iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne …[20]
infrastrukturo vseevropskega prometnega omrežja, zahteve, ki jih mora izpolnjevati,
ter ukrepe za njihovo izvedbo. Smernice predvidevajo zlasti dokončno
vzpostavitev osrednjega omrežja do leta 2030. (11)
Na podlagi analize načrtov za prometno
infrastrukturo držav članic Komisija ocenjuje, da je treba za naložbe v
promet v obdobju 2014–2020 za celotno omrežje TEN-T nameniti
500 milijard EUR, od česar bo treba po ocenah
250 milijard EUR vložiti v osrednje omrežje TEN-T. Glede na sredstva,
ki so na voljo na ravni Unije, je treba ob upoštevanju osredotočenosti na
projekte z najvišjo evropsko dodano vrednostjo nujno zagotoviti, da se doseže
želeni učinek. Podpora se mora zato usmeriti na osrednje omrežje (zlasti
koridorje osrednjega omrežja) in projekte skupnega interesa na področju
sistemov upravljanja prometa (predvsem sisteme za upravljanje zračnega
prometa, ki izhajajo iz sistema SESAR, za katere so potrebna
proračunska sredstva Unije v znesku okrog 3 milijarde EUR). (12)
V okviru pregleda politike TEN-T iz
februarja 2009 je bila ustanovljena posebna skupina strokovnjakov, ki
pomaga Komisiji ter obravnava vprašanja strategije financiranja in možnosti
financiranja za TEN-T. Skupina strokovnjakov št. 5 je delala na podlagi
izkušenj zunanjih strokovnjakov z naslednjih različnih področij:
upravljavcev infrastrukture, načrtovalcev infrastrukture, nacionalnih,
regionalnih in lokalnih predstavnikov, okoljskih strokovnjakov, univerzitetnih
raziskovalcev ter predstavnikov zasebnega sektorja. Končno poročilo
skupine strokovnjakov št. 5[21],
ki je bilo sprejeto julija 2010, vsebuje 40 priporočil, pri
čemer so bila nekatera od njih upoštevana tudi v tem predlogu. (13)
Izkušnje s sedanjim finančnim okvirom kažejo,
da se veliko držav članic, ki so upravičene do sredstev iz
Kohezijskega sklada, sooča z velikimi ovirami pri pravočasni izvedbi
zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z
visoko dodano vrednostjo Unije. Zato bi bilo treba za izboljšanje izvedbe
projektov na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, zlasti
čezmejnih projektov, del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (10 milijard EUR[22])
prenesti za financiranje projektov na področju prometa v osrednjem
prometnem omrežju v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz
Kohezijskega sklada v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Komisija mora
podpreti države članice, upravičene do sredstev iz Kohezijskega
sklada, da vzpostavijo primerno strukturo projektov, tako da se največja
prednost nameni nacionalnim dodelitvam v okviru Kohezijskega sklada. (14)
V sporočilu „Prednostne naloge glede
energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za
integrirano evropsko energetsko omrežje“, sprejetem novembra 2010[23], je Komisija opredelila
prednostne koridorje, ki so potrebni za uresničenje ambicioznih ciljev
Unije do leta 2020 na področjih energetike in podnebja za
dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga, zagotavljanje
zanesljivosti oskrbe, omogočanje vključevanja obnovljivih virov
energije ter pripravo omrežij za nadaljnje zmanjševanje stopenj emisij CO2
v energetskem sistemu po letu 2020. (15)
Za stroškovno učinkovito posodobitev in
razširitev evropske energetske infrastrukture ter čezmejno povezovanje
omrežij za doseganje ciljev Unije v zvezi z energetsko in podnebno politiko
glede konkurenčnosti, trajnosti in zanesljivosti oskrbe bodo potrebne
velike naložbe. Po ocenah bi bilo treba v energetsko infrastrukturo do
leta 2020 vložiti 1 bilijon EUR, od česar se bo približno
200 milijard EUR namenilo za infrastrukturo evropskega pomena za
prenos in skladiščenje električne energije in plina. Med projekti
evropskega pomena obstaja za naložbe v znesku približno
100 milijard EUR tveganje, da sredstva ne bodo dodeljena zaradi ovir,
povezanih z izdajo dovoljenj, predpisi in financiranjem. (16)
Zaradi nujnosti izgradnje energetske infrastrukture
za prihodnost in znatnega povečanja obsega naložb v primerjavi s
preteklimi obdobji je treba spremeniti način podpiranja energetske
infrastrukture na ravni EU. Svet za promet, telekomunikacije in energijo je v
svojih sklepih[24]
z dne 28. februarja 2011 potrdil energetske koridorje kot prednostne
naloge za Evropo. (17)
Evropski svet[25]
je 4. februarja 2011 pozval Komisijo, da poenostavi in izboljša
postopke za pridobitev dovoljenj ter spodbuja regulativni okvir, ki pritegne
naložbe. Evropski svet je poudaril, da mora večino naložb zagotoviti trg s
sredstvi, ki jih pridobi prek dajatev. Evropski svet je priznal, da je bilo za
projekte, ki so potrebni s stališča zanesljivosti oskrbe in solidarnosti
ter ki niso mogli pritegniti financiranja udeležencev na trgu, javno
financiranje nujno. (18)
Uredba (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne … [Smernice za vseevropsko infrastrukturo na področju
energetike][26]
določa prednostne naloge za vzpostavitev vseevropske infrastrukture na
področju energetike, ki jih je treba izvesti do leta 2020, da se
dosežejo cilji energetske in okoljske politike Unije; navedena uredba
določa pravila za določanje projektov skupnega interesa, ki so
potrebni za izvedbo teh prednostnih nalog, uvaja ukrepe na področju
dodeljevanja dovoljenj, vključevanja javnosti ter predpisov za hitrejšo in
lažjo izvedbo teh projektov, vključno z merili za splošno
upravičenost takšnih projektov do finančne pomoči Unije. (19)
Telekomunikacije vse bolj postajajo internetne
infrastrukture, pri katerih so širokopasovna omrežja in digitalne storitve
tesno povezane med seboj. Internet postaja vodila platforma za komunikacijo,
zagotavljanje storitev in opravljanje poslov. Zato je vseevropska dosegljivost
internetnega dostopa in digitalnih storitev bistvena za gospodarsko rast in
enotni trg. (20)
Sodobna optična omrežja so bistvena
infrastruktura za prihodnost v smislu povezljivosti evropskih podjetij, zlasti
malih in srednjih podjetij, ki želijo z računalništvom v oblaku izboljšati
svojo stroškovno učinkovitost. (21)
Strategija Evropa 2020[27] poziva k izvajanju evropske
digitalne agende[28],
ki določa stabilen pravni okvir za spodbujanje naložb v odprto in
konkurenčno internetno infrastrukturo velikih hitrosti in podobne
storitve. Evropski svet je junija 2010 potrdil evropsko digitalno agendo
in vse institucije pozval, naj jo začnejo v polnosti izvajati.[29] (22)
Svet je 31. maja 2010 sklenil, da mora Evropa
zagotoviti potrebne vire za razvoj enotnega digitalnega trga, ki temelji na
hitri in ultrahitri povezavi ter interoperabilnih aplikacijah, in priznal, da
bodo učinkovite in konkurenčne naložbe v širokopasovna omrežja
naslednje generacije pomembne za inovacije, izbiro potrošnikov in
konkurenčnost Evropske unije, pri čemer lahko hkrati zagotovijo
večjo kakovost življenja prek boljšega zdravstvenega varstva, varnejšega
prometa, novih medijskih priložnosti ter lažjega dostopa do blaga in storitev,
zlasti prek meja[30]. (23)
Zdi se, da so zasebne spodbude za naložbe v zelo
hitra širokopasovna omrežja manjše kot koristi za celotno družbo. Po ocenah bi
bilo treba za uresničitev cilja digitalne agende, tj. zagotovitev dostopa
do hitrega interneta za vse evropske državljane in podjetja, zagotoviti
največ 270 milijard EUR. Vendar se pričakuje, da bodo v
obdobju do leta 2020 naložbe javnega sektorja brez posredovanja Unije znašale
največ 50 milijard EUR. Naložbena vrzel, ki bo nastala zaradi
tega, je veliko ozko grlo za vzpostavitev infrastrukture, medtem ko je
delovanje enotnega digitalnega trga hkrati odvisno od dostopa vseh državljanov
do omrežja prek infrastrukture prihodnosti. (24)
Na ravni EU je treba vzpostaviti močna in
usklajena omrežja za digitalno zagotavljanje ukrepov za javno dobro z
vključitvijo javnih akterjev in akterjev civilne družbe na nacionalni in
regionalni ravni, zato je nujno, da se za stroške sistema, oblikovanja
programske opreme in vzdrževanja odpornega vozlišča za taka omrežja
zagotovi strukturirano financiranje EU, proračunom nacionalnih operaterjev
pa se prepustijo le stroški znotraj države. (25)
Omogočiti je treba več načinov
izvajanja in različne stopnje financiranja, da se zagotovita večja
učinkovitost in učinek finančne pomoči Unije, spodbudijo
zasebne naložbe ter obravnavajo posebne zahteve posameznih projektov. (26)
Vendar bo morala na področju telekomunikacij
nekatere osrednje storitvene platforme, ki zagotavljajo vseevropsko
interoperabilnost, zlasti v začetni fazi v večji meri financirati
Unija, pri čemer bo treba upoštevati načelo sofinanciranja. (27)
Za zagotavljanje čezmejne interoperabilnosti v
okviru razvoja infrastrukturnih projektov velikega obsega, zlasti na ravni
osrednjih storitev, bo morda potrebno, da Komisija, države članice in/ali
njihovi upravičenci opremo naročijo in namestijo hkrati. V takšnih
primerih bi bilo treba finančno pomoč dodeliti javnim naročilom,
ki jih izvajajo ponudniki infrastruktur v državah članicah ne glede na to,
ali jo dodeljujejo države članice same ali v sodelovanju s Komisijo.
Določbe omogočajo tudi uporabo več virov, ki so med drugim
potrebni za omogočanje uporabe v več jezikih, zagotavljanje
zanesljivosti oskrbe in/ali stalnosti delovanja v primeru izpadov delovanja
infrastrukturnega omrežja, ki jih lahko povzroči napaka na enem samem
mestu. (28)
Na splošne storitve na področjih javnega
interesa (kot osrednje storitve) pogosto vpliva velik obseg težav na trgu.
Področja, za katera je treba zagotoviti financiranje, so dejansko povezana
z izvajanjem javnih storitev (e-zdravje, e-identiteta, razvoj in
interoperabilnost velikega obsega na področju e-javnih naročil), zato
na začetni ravni po definiciji niso komercialna. Poleg tega bi bil izziv,
če bi se financirale le osrednje storitve, pravilno spodbujanje dejanskega
izvajanja storitev javnega interesa na regionalni ravni in ravni držav
članic: razlog za to je zlasti pomanjkanje spodbud na nacionalni ravni za
povezavo nacionalnih sistemov z osrednjimi sistemi (zato je treba vzpostaviti
pogoje za interoperabilnost in čezmejne storitve) in dejstvo, da zasebni
vlagatelji sami ne zagotavljajo izvajanja storitev v okvirih
interoperabilnosti. (29)
Smernice za digitalne tehnologije, kot so
določene v Uredbi (EU) št. XXX/2012 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne …[31]
[smernice GD INFSO], opredeljujejo postopek in merila za financiranje in tudi
različne kategorije naložb. (30)
Prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije
Obzorje 2020 se bo med drugim osredotočil na spoprijemanje z družbenimi
izzivi (npr. pameten, zelen in integriran promet, varna, čista in
učinkovita energija ter informacijska in komunikacijska tehnologija za
zdravje, upravo in trajnostni razvoj), da se bo s podpornimi dejavnostmi, ki
zajemajo celoten spekter od raziskav do trga, neposredno odzval na izzive iz
strategije Evropa 2020. Program Obzorje 2020 bo podpiral vse ravni v
inovacijski verigi, zlasti dejavnosti, ki so bolj povezane s trgom,
vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti. Instrument za
povezovanje Evrope bo vzpostavil tesne sinergije s programom Obzorje 2020,
da se doseže večji učinek financiranja Unije in zagotovi usklajenost.
(31)
Evropska unija in večina držav članic so podpisnice
Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, medtem ko v ostalih državah članicah
postopek njene ratifikacije. V zvezi izvajanjem zadevnih projektov je pomembno,
da se v specifikaciji projektov upošteva dostopnost za invalide, kot je navedeno
v členu 9 Konvencije. (32)
Finančni instrumenti, ki se bodo izvajali v
skladu s to uredbo, izražajo pravila iz naslova VIII Uredbe (EU)
št. XXX/2012 [nova finančna uredba] in delegiranega akta ter so
usklajeni s pravili najboljše prakse, ki se uporabljajo za finančne
instrumente[32]. (33)
Fiskalni ukrepi v številnih državah članicah
bodo ali so že spodbudili javne organe, da ponovno ocenijo svoje programe za
naložbe v infrastrukturo. V tem okviru se javno-zasebna partnerstva obravnavajo
kot učinkovito sredstvo za izvedbo infrastrukturnih projektov, ki
zagotavljajo uresničitev ciljev politike, kot so boj proti podnebnim
spremembam, spodbujanje alternativnih virov energije ter učinkovita raba
energije in virov, podpiranje trajnostnega prometa ter vzpostavitev
širokopasovnih omrežij. Komisija se je v sporočilu o javno-zasebnih
partnerstvih z dne 19. novembra 2009[33]
zavezala, da bo izboljšala dostop javno-zasebnih partnerstev do financiranja z
razširitvijo področja uporabe obstoječih finančnih instrumentov.
(34)
Čeprav se lahko večina naložb v okviru
strategije Evropa 2020 izvede s tržnimi in regulativnimi ukrepi, so za
soočanje z izzivom na področju financiranja potrebna javna
posredovanja in podpora Unije prek nepovratnih sredstev in inovativnih
finančnih instrumentov. Finančne instrumente je treba uporabljati za
uresničevanje posebnih potreb trga v skladu s cilji IPE, pri čemer ne
smejo v celoti nadomestiti zasebnega financiranja. Pred odločitvijo o
uporabi finančnih instrumentov mora Komisija izvesti predhodne ocene teh
instrumentov. (35)
V pregledu proračuna EU[34] je poudarjeno, da mora biti
merilo za projekte z dolgoročnim komercialnim potencialom uporaba skladov
Unije v partnerstvu s finančnim in bančnim sektorjem, zlasti z
Evropsko investicijsko banko (EIB) in javnimi finančnimi institucijami
držav članic, ter tudi z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami
in zasebnim finančnim sektorjem. (36)
V strategiji Evropa 2020 se je Komisija
zavezala k uporabi finančnih instrumentov Unije v okviru strategije
stalnega financiranja, ki združuje financiranje Unije ter nacionalno javno in
zasebno financiranje na področju infrastrukture. To temelji na
utemeljitvi, da se lahko neoptimalne naložbene okoliščine in tržne
nepopolnosti pogosto učinkoviteje obravnavajo s finančnimi
instrumenti kot z nepovratnimi sredstvi. (37)
Instrument za povezovanje Evrope mora predlagati
finančne instrumente za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz
zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah.
Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor,
jih je treba oblikovati in izvajati ob upoštevanju poenostavitve in zmanjšanja
upravnega bremena, pri čemer je treba upoštevati neko stopnjo prožnosti,
da se bodo lahko prožno odzivali na določene potrebe po financiranju. Te
instrumente je treba oblikovati na podlagi izkušenj v zvezi z izvajanjem finančnih
instrumentov v večletnem finančnem okviru iz obdobja 2007–2013,
kot so instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje
na osnovi delitve tveganja ter sklad za energetiko, podnebne spremembe in
infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite). (38)
Večina finančnih instrumentov mora biti
namenjena vsem sektorjem, nekateri pa so lahko namenjeni le za posamezne
sektorje. Službe Komisije ocenjujejo, da bo finančna podpora za
širokopasovna omrežja temeljila zlasti na finančnih instrumentih, medtem
ko proračunska sredstva Unije za promet in energetiko, potrebna za
finančne instrumente, ne smejo presegati 2 milijard EUR in
1 milijarde EUR za posamezno področje. (39)
Za zagotavljanje sektorske razpršenosti
upravičencev do finančnih instrumentov in spodbujanje postopne
geografske razpršenosti po državah članicah mora Komisija v partnerstvu z
EIB s skupnimi pobudami, kot sta Evropski strokovni center za javno-zasebna
partnerstva in Jaspers, zagotavljati podporo državam članicam pri
oblikovanju primernega sklopa projektov, ki bi lahko bili primerni za projektno
financiranje. (40)
Kar zadeva pogoje za finančne instrumente, bo
treba v delovne programe morda uvesti dodatne zahteve, na primer za zagotovitev
konkurenčnih trgov skladno z razvojem politik Unije, tehnološkim razvojem
in drugimi dejavniki, ki bi lahko bili pomembni. (41)
Večletno načrtovanje za podporo, ki bi se
dodelila iz instrumenta za povezovanje Evrope, mora biti usmerjeno k podpiranju
prednostnih nalog EU z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih
virov ter usklajenosti in stalnemu sprejemanju skupnih ukrepov Unije in držav
članic. Za predloge, vložene po izvedbi prvega večletnega delovnega
programa v prometnem sektorju, je treba za začetek obdobja
upravičenosti stroškov obravnavati 1. januar 2014, da se zagotovi
neprekinjenost projektov, ki jih že zajema Uredba (ES) št. 680/2007
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi
splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na
področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij[35]. (42)
Ker je za izvedbo nekaterih infrastrukturnih
projektov potreben velik proračun, je treba omogočiti razporeditev
proračunskih obveznosti v zvezi s finančno pomočjo za nekatere
ukrepe v letne obroke. (43)
Komisija mora izvajati vmesne in naknadne ocene, da
se oceni uspešnost in učinkovitost financiranja ter njegov učinek na
splošne cilje instrumenta za povezovanje Evrope in prednostne naloge strategije
Evropa 2020. (44)
Na podlagi sektorskih smernic, določenih v
ločenih uredbah, je bil pripravljen seznam prednostnih področij, na
katerih se uporablja ta uredba, pri čemer je treba ta seznam
vključiti v Prilogo. Da se upoštevajo morebitne spremembe pri
političnih prednostnih nalogah, tehnoloških zmogljivostih in prometnih
tokovih, je treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske
unije na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v zvezi s
spremembami Priloge. Zelo pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem
delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno s posvetovanji na strokovni
ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti,
da Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in ustrezno
predloži ustrezne dokumente. (45)
Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te
uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z
večletnimi in letnimi delovnimi programi. Ta pooblastila je treba izvajati
v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije[36]. (46)
Uredbo Sveta (ES) 2236/95 z dne
18. septembra 1995[37]
o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči
Skupnosti na področju vseevropskih omrežij ter Uredbo (ES)
št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta je treba zato razveljaviti. (47)
Finančne interese Unije je treba v celotnem
ciklu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo
izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev
ter po potrebi kazni. (48)
Nekateri infrastrukturni projekti, ki so v interesu
Unije, se bodo morali morda povezati s sosednjimi državami, državami
predpristopnicami in drugimi tretjimi državami, pri čemer bo morala
infrastruktura zadevnih projektov potekati preko ozemlja teh držav. Instrument
za povezovanje Evrope mora zagotoviti poenostavljene načine za povezovanje
in financiranje te infrastrukture, da se zagotovi skladnost med notranjimi in
zunanjimi instrumenti proračuna Unije. (49)
Ker ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, zlasti
usklajevanja, razvoja in financiranja vseevropskih omrežij, države članice
ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko zaradi potrebe po njihovem
usklajevanju bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu
z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V
skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega
tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: NASLOV I
SKUPNE DOLOČBE POGLAVJE I
INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPE Člen 1
Vsebina Ta uredba vzpostavlja instrument za
povezovanje Evrope ter določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje
finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti
na področju prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Člen 2
Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„projekt skupnega interesa“ pomeni projekt,
opredeljen v Uredbi (EU) št XXXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne [dopolniti ob sprejetju z datumom sprejetja in polnimi imeni] [smernice
TEN-T][38],
Uredbi (EU) št. XXXX/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
[dopolniti ob sprejetju z datumom sprejetja in polnimi imeni] [smernice za
vseevropsko energetsko infrastrukturo][39]
ali Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] Evropskega
parlamenta in Sveta z dne [dopolniti ob sprejetju z datumom sprejetja in
polnimi imeni][40]; (2)
„čezmejni odsek“ pomeni odsek, ki zagotavlja
neprekinjenost projekta skupnega interesa med vsaj dvema državama
članicama ali med državo članico in sosednjo državo; (3)
„dela“ pomenijo, odvisno od primera, nakup, dobavo
in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s
programsko opremo, razvojem, izvajanjem gradbenih del in montažo v zvezi s
projektom, tehnično potrditvijo montaže ter začetkom izvajanja
projekta; (4)
„študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo
izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije izvedljivosti,
študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in vrednotenjem, tudi v obliki
programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno
s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanjem
o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah
ter priprava finančnega svežnja; (5)
„dejavnosti za podporo programa“ pomenijo
spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje instrumenta za povezovanje
Evrope in posameznih smernic, povezanih z določenim sektorjem, kot so
storitve (zlasti tehnična pomoč), ter zlasti pripravljalne
dejavnosti, dejavnosti izvedljivosti, usklajevanja, spremljanja, nadzora,
revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje tega
instrumenta ter uresničitev njegovih ciljev, ter zlasti študije, sestanke,
informacije, kartiranje infrastrukture, medinstitucionalno sodelovanje,
diseminacijo, ozaveščanje in komunikacijo, stroške v zvezi z omrežji IT,
ki so povezani z izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za
tehnično in upravno pomoč, ki so lahko potrebni za upravljanje tega
instrumenta ali izvajanje smernic, določenih za posamezni sektor; (6)
„ukrep“ pomeni vsako dejavnost, ki je potrebna za
izvedbo projekta skupnega interesa in je finančno, tehnično ali
časovno neodvisna; (7)
„upravičeni stroški“ imajo isti pomen kot v
Uredbi (ES) št. XXX/2012 [nova finančna uredba]; (8)
„upravičenec“ pomeni državo članico,
mednarodno organizacijo, javno ali zasebno podjetje ali organ, ki je bil izbran
za prejemanje finančne pomoči v skladu s to uredbo in načini,
določenimi v vsakem delovnem programu; (9)
„izvajalski organ“ pomeni javno ali zasebno
podjetje ali organ, ki ga za izvajanje ukrepa imenuje upravičenec, kadar
je upravičenec država članica ali mednarodna organizacija. O tem
imenovanju odloča upravičenec na svojo lastno odgovornost in, če
zahteva oddajo javnih naročil, v skladu z veljavnimi pravili o javnih
naročilih; (10)
„osrednje omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo,
določeno v skladu s poglavjem III Uredbe XXXX/2012 [smernice
TEN-T]; (11)
„koridorji osrednjega omrežja“ pomenijo instrument
za spodbujanje usklajenega izvajanja osrednjega omrežja, kot je določeno v
poglavju IV Uredbe XXXX/2012 [smernice TEN-T] in v Prilogi I k
tej uredbi; (12)
„ozko grlo“ pomeni fizično oviro, ki
povzroči prenehanje delovanja sistema, kar vpliva na neprekinjenost tokov
na dolge razdalje. Takšno ozko grlo je mogoče odpraviti z novo
infrastrukturo, kot so mostovi ali predori, ki odpravljajo težave, kot so na primer
nakloni, polmeri loka zavoja, širine tirov. Potreba po nadgradnji
obstoječe infrastrukture se ne upošteva kot ozko grlo; (13)
„prednostna naloga“ pomeni katero koli od
prednostnih nalog za energetsko infrastrukturo od 1 do 8 in
od 10 do 12, kot so opredeljene v Prilogi I k
Uredbi XXXX/2012 [smernice za vseevropsko prometno infrastrukturo]; (14)
„energetska infrastruktura“ pomeni infrastrukturo,
kot je opredeljena v členu 2 Uredbe XXX/2012 [smernice za
vseevropsko energetsko infrastrukturo]; (15)
„širokopasovna omrežja“ pomenijo žična in
brezžična (tudi satelitska) dostopovna omrežja, pomožno infrastrukturo in
osrednja omrežja s sposobnostjo zagotavljanja zelo hitre povezljivosti, kot je
opredeljeno v členu 3 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice GD
INFSO]; (16)
„infrastruktura digitalnih storitev“ pomeni mrežno
povezane storitve, ki se izvajajo elektronsko, običajno prek interneta,
zagotavljajo vseevropske interoperabilne storitve v javnem interesu in
omogočajo delovanje državljanov, podjetij in/ali vlad, kot je opredeljeno
v členu 3 Uredbe (EU) št. XXX/2012 [smernice GD INFSO]; (17)
„osrednje storitvene platforme“ pomenijo storitve,
opredeljene v Prilogi k Uredbi XXXX/2012 [smernice GD INFSO]; (18)
„splošne storitve“ pomenijo storitve, opredeljene v
Prilogi k Uredbi (EU) št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO]; (19)
„delovanje in vzdrževanje storitev“ pomeni
zagotavljanje neprekinjenega delovanja nekaterih infrastruktur digitalnih
storitev, kot je natančneje opredeljeno v Prilogi k Uredbi (EU)
št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO]; (20)
„nacionalni regulativni organi“ pomenijo organe,
opredeljene v členu 3 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska
komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)[41]. Člen 3
Splošni cilji Instrument za povezovanje Evrope omogoča
pripravo in izvajanje projektov skupnega interesa v okviru politike
vseevropskih omrežij za energetski, prometni in telekomunikacijski sektor. Instrument za povezovanje Evrope podpira zlasti izvajanje
projektov, katerih cilj je razvoj in izgradnja nove ali posodobitev
obstoječe infrastrukture na področju prometa, energetike in
telekomunikacij. Zato instrument za povezovanje Evrope upošteva naslednje
cilje: (a)
prispevati k pametni, trajnostni in
vključujoči rasti z razvojem sodobnih in visoko zmogljivih
vseevropskih omrežij, ki bodo koristila celotni Evropski Uniji v smislu
konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije znotraj
enotnega trga ter ustvarila okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe
prek kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z
izkoriščanjem sinergij med sektorji. Izpolnitev tega cilja se bo merilo z
obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa in zlasti z
obsegom javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki so bili
izvedeni s finančnimi instrumenti iz te uredbe; (b)
omogočiti Uniji doseganje ciljev 20-odstotnega
zmanjšanja emisij toplogrednih plinov[42],
20-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in povečanje
deleža obnovljive energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter hkrati
zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami. Člen 4
Posebni sektorski cilji 1. Poleg splošnih ciljev iz
člena 3 mora instrument za povezovanje Evrope prispevati tudi k
doseganju naslednjih sektorskih ciljev: (a)
Na področju prometa podpira instrument za
povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev spodaj
navedenih ciljev, ki so natančneje določeni v členu 4
Uredbe (EU) št. xxxx/2012 [smernice TEN-T]: (i) odpravljanje ozkih grl in vzpostavitev
manjkajočih povezav, kar se meri s številom novih in izboljšanih
čezmejnih povezav in odpravljenih ozkih grl na prometnih poteh, za katere
se je zagotovilo financiranje IPE; (ii) zagotavljanje dolgoročno
trajnostnega in učinkovitega prometa, kar se meri z dolžino konvencionalnega
železniškega omrežja v EU-27 in dolžino železniškega omrežja za velike hitrosti
v EU-27; (iii) optimizacija vključevanja in
medsebojnega povezovanja načinov prevoza ter spodbujanje
interoperabilnosti prometnih storitev. Doseganje tega cilja se meri s številom
pristanišč in letališč, povezanih z železniškim omrežjem. (b)
Na področju energetike podpira instrument za
povezovanje Evrope projekte skupnega interesa za uresničitev naslednjih
ciljev, ki so natančneje določeni v Uredbi (EU)
št. xxxx/2012: (i) spodbujanje dodatnega čezmejnega
povezovanja notranjega energetskega trga ter interoperabilnosti
električnih in plinskih omrežij, vključno z zagotavljanjem, da ni
nobena država članica izločena iz evropskega omrežja, kar se meri s
številom projektov, ki učinkovito povezujejo omrežja držav članic in
odpravljajo notranja ozka grla; (ii) povečanje varnosti oskrbe Unije,
kar se meri z razvojem odpornosti sistema in varnosti sistemskih operacij ter
številom projektov, ki omogočajo raznolikost virov oskrbe, subjektov, ki
sodelujejo pri oskrbi, in poti; (iii) prispevanje k trajnostnemu razvoju in
varstvu okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz
obnovljivih virov v omrežje za prenos ter razvojem omrežij ogljikovega
dioksida, kar se meri s prenosom obnovljive energije iz obratov za proizvodnjo
v velike centre porabe in skladišča ter količino emisij CO2,
ki bi nastale, če se ne bi izgradila infrastruktura v okviru zadevnih
projektov, za katere se je zagotovilo financiranje IPE. (c)
Na področju telekomunikacijskih omrežij
določa instrument za povezovanje Evrope ukrepe za podporo projektov
skupnega interesa za uresničitev naslednjih ciljev, ki sta natančneje
določena v Uredbi (EU) št. xxxx/2012 [smernice GD INFSO]: (i) zagotavljanje hitrejšega uvajanja hitrih
in ultrahitrih širokopasovnih omrežij in njihove uporabe, tudi s strani malih
in srednje velikih podjetij, kar se meri z ravnijo širokopasovne in ultrahitre
širokopasovne pokritosti in številom gospodinjstev, ki so naročena na
širokopasovne povezave hitrosti nad 100 Mb/s; (ii) spodbujanje medomrežnega povezovanja in
interoperabilnosti nacionalnih javnih storitev v internetu ter dostopa do teh
storitev, kar se meri z odstotkom državljanov in podjetij, ki uporabljajo javne
storitve v internetu, ter čezmejno dostopnostjo teh storitev. Člen 5
Proračun 1.
Finančni okvir za izvajanje instrumenta za
povezovanje Evrope v obdobju od leta 2014 do leta 2020 je
50 000 000 000 EUR[43].
Ta znesek se razdeli med sektorje iz člena 3: (a) promet:
31 694 000 000 EUR, od česar se 10 000 000 000 EUR
v skladu s to uredbo prenese iz Kohezijskega sklada za porabo v državah
članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada; (b) energetika:
9 121 000 000 EUR; (c) telekomunikacije:
9 185 000 000 EUR 2.
Finančni okvir instrumenta za povezovanje
Evrope lahko krije stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in
dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za
upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami,
sestanki strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe,
stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo
informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno
pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa. Finančna dodelitev lahko krije tudi stroške
za tehnično in upravno pomoč, potrebne za prehod med programom in
ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007[44]. Po potrebi se lahko odobritve za kritje podobnih stroškov
vključijo v proračun po leto 2020, da se omogoči upravljanje
ukrepov, ki se ne zaključijo do 31. decembra 2020. 3.
Po vmesni oceni v skladu s členom 26(1) lahko
Komisija med sektorji prerazporeja dodeljena sredstva iz deleža,
določenega v odstavku 1, vendar to ne velja za
10 000 000 000 EUR, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada
za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah,
upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada. POGLAVJE II
OBLIKE FINANCIRANJA IN FINANČNE DOLOČBE Člen 6
Oblike finančne pomoči 1. Instrument
za povezovanje Evrope se izvaja v eni ali več oblikah finančne
pomoči iz Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba], zlasti z nepovratnimi
sredstvi, javnimi naročili in finančnimi instrumenti. 2. Komisija
lahko del izvajanja instrumenta za povezovanje Evrope prenese na organe iz
člena 55(1)(c) Uredbe XXXX/2012 [nova finančna uredba]. Člen 7
Upravičenost do finančne pomoči in pogoji za njeno dodelitev 1. Do podpore s finančno
pomočjo EU v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov in
javnih naročil so upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom
skupnega interesa v skladu z uredbami (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T],
(EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-E], (EU) št. XXX/2012 [smernice za
energetsko infrastrukturo] in XXX/2012 [smernice GD INFSO], ter ukrepi za podporo
programov. 2. Na področju prometa so
do podpore s finančno pomočjo Unije v obliki javnih naročil in
finančnih instrumentov iz te uredbe upravičeni le ukrepi, ki
prispevajo k ukrepom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2012
[smernice TEN-T], in ukrepi za podporo programov. Do prejemanja finančne
pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo
upravičeni le naslednji ukrepi: (a)
ukrepi za uporabo osrednjega omrežja v skladu s
poglavjem III Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T],
vključno z uporabo novih tehnologij in inovacij v skladu s
členom 39 Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice TEN-T]; (b)
študije za projekte skupnega interesa, kot so
določene v členu 8(1)(b) in (c) Uredbe (EU)
št. XXXX/2012 [smernice TEN-T]; (c)
ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot
so opredeljeni v členu 8(1)(a) in (d) Uredbe (EU)
št. XXXX/2012 [smernice TEN-T]; (d)
ukrepi za podporo sistemov upravljanja prometa v
skladu s členom 37 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T]; (e)
ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v
skladu s členom 38 Uredbe XXX/2012 [smernice TEN-T]; (f)
ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega
prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka; (g)
ukrepi za podporo programov. Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo
čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejema
finančne pomoči Unije, če glede dokončanja čezmejnega
odseka obstaja pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med
državami članicami in zadevnimi tretjimi državami. Navedeni pisni dogovor
izjemoma ni potreben, kadar je projekt nujen za povezavo z omrežjem sosednje
države članice ali tretje države, vendar dejansko ne prečka meje. Financiranje z nepovratnimi sredstvi za projekte z
znatnimi uporabniškimi viri dohodkov je na voljo predvsem za pripravo
projektov, zlasti ocene javno-zasebnih partnerstev. 3. Na področju energetike
so posebni pogoji, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so ukrepi, ki zadevajo
izvajanje projektov skupnega interesa, upravičeni do prejemanja
finančne pomoči Unije v obliki finančnih instrumentov in
nepovratnih sredstev iz te uredbe, določeni v členu 15
Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko infrastrukturo]. 4. Na področju
telekomunikacij so vsi ukrepi, ki zadevajo izvajanje projektov skupnega
interesa, in ukrepi za podporo programov iz Priloge k Uredbi (EU)
št. XXXX/2012 [smernice GD INFSO] v skladu s to uredbo upravičeni do
prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev,
naročil in finančnih instrumentov. POGLAVJE III
NEPOVRATNA SREDSTVA Člen 8
Oblike nepovratnih sredstev in upravičeni stroški 1. Nepovratna sredstva iz te
uredbe so lahko v kateri koli obliki iz člena XXX
Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova
finančna uredba]. Delovni programi določajo oblike nepovratnih
sredstev, ki se lahko uporabijo pri zadevnih ukrepih. 2. Izdatki so lahko
upravičeni od datuma, ko se vloži zahtevek za pomoč. [Za začetek
obdobja upravičenosti izdatkov za ukrepe, vključene v prvi
večletni program, se lahko upošteva 1. januar 2014]. 3. Upravičeni so lahko le
izdatki, ki so nastali v državah članicah, razen če projekt skupnega
interesa zadeva ozemlje tretjih držav in kadar je ukrep nujen za doseganje
ciljev določenega projekta. 4. Stroški opreme in
infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so
lahko v celoti upravičeni. 5. Izdatki, povezani z
okoljskimi študijami o varovanju okolja in skladnosti s pravnim redom Unije, so
lahko upravičeni. 6. Izdatki, povezani z nakupom
zemljišča, niso upravičen strošek. 7. DDV ni upravičen
strošek. 8. Pravila o upravičenosti
stroškov upravičencev se smiselno uporabljajo za stroške izvajalskih
organov. Člen 9
Pogoji za sodelovanje 1. Predloge lahko predloži ena
ali več držav članic, mednarodnih organizacij, skupnih podjetij ali
javnih ali zasebnih podjetij ali organov s sedežem v državah članicah. 2. Za navedeni namen lahko
predloge vložijo subjekti, ki niso pravne osebe v skladu z veljavno nacionalno
zakonodajo, če imajo njihovi predstavniki pooblastilo, da v imenu subjekta
prevzamejo pravne obveznosti in zagotovijo enako jamstvo za zaščito
finančnih interesov Unije kot pravne osebe. 3. Predlogi, ki jih predložijo
fizične osebe, niso upravičeni. 4. Tretje države in subjekti s
sedežem v tretjih državah lahko sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k
projektom skupnega interesa, kadar je to potrebno za doseganje ciljev projekta
skupnega interesa. Te države in subjekti ne morejo prejeti
financiranja iz te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za
doseganje ciljev projekta skupnega interesa. Kadar je potrebno za učinkovitejše izvajanje
ustreznih ukrepov, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v tretjih
državah v skladu z uredbami (EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-T],
(EU) št. XXX/2012 [smernice TEN-E], (EU) št. XXX/2012
[smernice za energetsko infrastrukturo] in XXX/2012 [smernice GD INFSO],
se lahko financiranje iz te uredbe združi s financiranjem iz drugih ustreznih
uredb Unije. V takem primeru se lahko Komisija z izvedbenim aktom odloči o
enotnem naboru pravil, ki veljajo za izvajanje. 5. Soglasje držav članic,
ki jih ukrep zadeva, mora biti priloženo vsem predlogom za nepovratna sredstva,
razen zahtevkom na področjih telekomunikacij in prometa za upravljanje
zračnega prometa. 6. Večletni in letni
delovni programi lahko vsebujejo dodatna posebna pravila o predložitvi
predlogov. Člen 10
Ravni financiranja 1. Razen v primerih iz
člena XXX Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna
uredba] se predlogi izberejo z razpisi na podlagi delovnih programov iz
člena 17. 2. na področju prometa: (a)
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije znesek
finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenih stroškov; (b)
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela: (i) železnica in celinske plovne poti:
znesek finančne pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega
stroška, stopnja financiranja se lahko pri ukrepih za odpravo ozkih grl
poveča na največ 30 %, pri ukrepih, povezanih z čezmejnimi
odseki, pa na največ 40 %; (ii) celinske prometne povezave s
pristanišči in letališči, ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega
tovornega prometa z naknadnim opremljanjem obstoječega voznega parka ter
razvoj pristanišč in večmodalne platforme: znesek finančne
pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška. (c)
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in
storitve za upravljanje prometa: (i) evropski sistem za upravljanje železniškega
prometa (ERTMS): znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 %
upravičenega stroška; (ii) sistemi za upravljanje prometa,
storitve tovornega prevoza, zagotavljanje parkirnih mest v osrednjem cestnem
omrežju ter podporni ukrepi za razvoj pomorskih avtocest: znesek finančne
pomoči Unije ne presega 20 % upravičenega stroška. 3. na področju energetike: (a)
znesek finančne pomoči Unije ne presega
50 % upravičenega stroška študij in/ali del; (b)
stopnje sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki na
podlagi dokazil iz člena 15(2) (a)
Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [smernice za energetsko
infrastrukturo] zagotavljajo visoko stopnjo regionalne varnosti oskrbe ali
varnosti oskrbe v celotni Uniji ali krepijo solidarnost Unije ali so zanje
potrebne inovativne rešitve, povečajo na največ 80 %; 4. na področju
telekomunikacij: (a)
ukrepi na področju širokopasovnih omrežij:
znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenega
stroška; (b)
ukrepi na področju splošnih storitev: znesek
finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih stroškov; (c)
osrednje storitvene platforme se običajno
financirajo z javnimi naročili. V izjemnih primerih se lahko financirajo z
nepovratnimi sredstvi, ki krijejo do 100 % upravičenih stroškov, brez
poseganja v načelo sofinanciranja; (d)
ukrepi za podporo programa, skupaj s kartiranjem
infrastrukture, medinstitucionalnim sodelovanjem in tehnično pomočjo;
znesek finančne pomoči Unije ne presega 75 % upravičenih
stroškov. 5. Navedene stopnje
sofinanciranja se lahko pri ukrepih, ki zagotavljajo čezsektorske
sinergije, dosegajo cilje v zvezi z zmanjševanjem podnebnih sprememb,
povečujejo podnebno prilagodljivost ali zagotavljajo manjši izpust toplogrednih
plinov, povečajo za 10 odstotnih točk. To povečanje se ne
uporablja za stopnje sofinanciranja iz člena 11. 6. Znesek finančne
pomoči, ki se dodeli za izbrane ukrepe, bo temeljil na analizi stroškov in
koristi vsakega projekta, razpoložljivosti proračunskih sredstev ter
potrebi po čim večjem finančnem vzvodu financiranja EU. Člen 11
Posebni razpisi za dodelitev sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada, na
področju prometa 1. Za porabo
10 000 000 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada
[Uredba XXX Člen XX], v državah članicah, upravičenih
do financiranja iz Kohezijskega sklada, se objavijo posebni razpisi, ki
zadevajo projekte v zvezi z vzpostavljanjem osrednjega omrežja izključno v
državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada. 2. Pravila, ki se v skladu s to
uredbo uporabljajo za prometni sektor, veljajo tudi za posebne razpise. Pri
izvajanju teh razpisov imajo največjo možno prednost projekti, ki
upoštevajo nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada. 3. Z odstopanjem od
člena 10 in v zvezi s porabo 10 000 000 000 EUR,
prenesenih iz Kohezijskega sklada [Uredba XXX, člen XX] v
državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega
sklada, so najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za
kohezijske sklade iz členov 22 in 110(3) Uredbe (EU)
št. XXX2012 [Uredba o določitvi skupnih določb o Evropskem
skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu,
Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za
pomorstvo in ribištvo, vključenih v skupni strateški okvir, ter o
določitvi splošnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj,
Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi
Uredbe (ES) št. 1083/2006][45]
za naslednje ukrepe: (a)
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije; (b)
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela: (i) železnica in celinske plovne poti; (ii) ukrepi za podporo čezmejnih
cestnih odsekov; (iii) celinske prometne povezave s
pristanišči in letališči, razvoj večmodalnih platform in
pristanišč; (c)
v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in
storitve za upravljanje prometa: (i) evropski sistem za upravljanje
železniškega prometa (ERTMS); (ii) sistemi za upravljanje prometa. Člen 12
Preklic, zmanjšanje, začasna ukinitev in ukinitev prejemanja nepovratnih
sredstev 1. Razen v ustrezno utemeljenih
primerih Komisija prekliče finančno pomoč, dodeljeno za ukrepe,
ki se niso začeli izvajati v enem letu po datumu, določenem za
začetek izvajanja ukrepa, kot je bil zasnovan pod pogoji, ki veljajo za
dodelitev pomoči. 2. Komisija lahko začasno
ukine ali zmanjša finančno pomoč, zahteva njeno vračilo ali
ukine njeno prejemanje v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) št. XXX/2012
[nova finančna uredba], predvsem: (a)
v primeru nepravilnosti v zvezi z določbami
zakonodaje Unije, storjenih pri izvajanju ukrepa; (b)
v primeru neizpolnjevanja pogojev, ki veljajo za
dodelitev nepovratnih sredstev, zlasti če se pojavi večja sprememba,
ki vpliva na naravo projekta ali ukrepa in je Komisija ni odobrila; (c)
po oceni napredka projekta, zlasti v primeru
večjih zamud pri izvajanju ukrepa. 3. Komisija lahko zahteva
vračilo odobrene finančne pomoči, če izvajanje ukrepa, ki
prejema finančno pomoč, v dveh letih po končnem datumu,
določenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, ni končano. 4. Preden sprejme Komisija
kakršno koli odločitev iz odstavkov 1, 2 in 3, pregleda
obravnavan primer in obvesti zadevne upravičence, tako da lahko v
določenem časovnem okviru predložijo svoje pripombe. POGLAVJE IV Javna naročila Člen 13
Javna naročila 1. V okviru postopkov javnih
naročil, ki jih izvaja Komisija ali organ iz člena 6(2) sam ali
v sodelovanju z državami članicami: (a)
so lahko določeni posebni pogoji, kot je kraj
izvedbe naročenih dejavnosti, kadar so ti pogoji ustrezno utemeljeni s
cilji ukrepov in ne kršijo načel javnih naročil; (b)
se lahko v istem postopku odobri več pogodb
(„uporaba več virov“). 2. Kadar je to ustrezno
upravičeno in potrebno za izvajanje ukrepov, se lahko odstavek 1
uporablja tudi za postopke javnih naročil, ki jih izvedejo
upravičenci do nepovratnih sredstev. POGLAVJE V
FINANČNI INSTRUMENTI Člen 14
Vrste finančnih instrumentov 1. Finančni instrumenti,
vzpostavljeni v skladu z naslovom VIII
Uredbe (ES) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba 2012],
se lahko izvajajo, da se omogoči lažji dostop do financiranja za subjekte,
ki izvajajo ukrepe, s katerimi prispevajo k projektom skupnega interesa, kot je
določeno v uredbah (EU) št. XXXX/2012, (EU) XXX 2012
in (EU) XXX/2012, ter doseganju njihovih ciljev. Finančni instrumenti
temeljijo na predhodnih ocenah tržnih nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih
okoliščin in potreb po vlaganju. 2. Finančni instrumenti,
vzpostavljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, se lahko po
potrebi združijo z instrumenti, vzpostavljenimi v skladu z instrumentom za
povezovanje Evrope. 3. Uporabljeni so lahko
naslednji finančni instrumenti: (a) kapitalski instrumenti, kot so investicijski
skladi, usmerjeni na zagotavljanje tveganega kapitala za ukrepe, ki prispevajo
k projektom skupnega interesa; (b) posojila in/ali jamstva, ki jih
omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno z
mehanizmi povečanja projektnih obveznic, ki jih z lastnimi sredstvi izda
finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in dodelitvi
kapitala. (c) kateri koli drugi finančni
instrumenti. Člen 15
Pogoji za dodeljevanje finančne pomoči prek finančnih
instrumentov 1. Ukrepi, za katere se pridobi
financiranje v okviru finančnih instrumentov, se izbirajo na podlagi
načela „kdor prej pride, prej melje“ in spodbujajo sektorsko
diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter postopno
geografsko diverzifikacijo med državami članicami. 2. Unija, katera koli država
članica ali drugi vlagatelji lahko poleg prispevkov, prejetih v okviru
finančnih instrumentov, zagotovijo dodatno finančno pomoč,
če Komisija soglaša s katero koli spremembo meril glede upravičenosti
ukrepov in/ali naložbene strategije instrumenta, ki bi lahko bila potrebna
zaradi dodatnega prispevka. 3. Cilj finančnih
instrumentov je ohranitev vrednosti sredstev iz proračuna Unije. Ustvarijo
lahko sprejemljive donose, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali
vlagateljev. 4. Finančni instrumenti se
lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije,
vključno s sredstvi, dodeljenimi v skladu s to uredbo. 5. Delovni programi lahko
opredelijo dodatne pogoje glede na posebne potrebe sektorjev. 6. V skladu s
členom 18(2) Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna
uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim
instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in
povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v
večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se
te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni
finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020. Člen 16
Ukrepi v tretjih državah S finančnimi instrumenti se lahko
podprejo ukrepi v tretjih državah, če je to potrebno za izvajanje projekta
skupnega interesa. POGLAVJE VI
PROGRAMIRANJE, IZVAJANJE IN NADZOR Člen 17
Večletni in/ali letni delovni programi 1. Komisija sprejme
večletne in letne delovne programe za vsak sektor. Komisija lahko sprejme
tudi večletne in letne delovne programe, ki pokrivajo več kot en
sektor. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz
člena 24(2). 2. Večletni delovni program
se pregleda vsaj v vmesni fazi izvajanja. Komisija po potrebi pregleda
večletni program na podlagi izvedbenega akta. Ti izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 24(2). 3. Večletni delovni program
na področju prometa se sprejme za projekte skupnega interesa, ki so
navedeni v delu I priloge k tej uredbi. Za ta program se namenijo sredstva v
znesku 80 do 85 % proračunskih sredstev iz
člena 5(1)(a). 4. Večletna delovna
programa na področju energetike in telekomunikacij omogočata
strateško usmeritev na področju projektov skupnega interesa in lahko
vključuje posebne projekte skupnega interesa. 5. Sektorski letni delovni
programi na področju prometa, energetike in telekomunikacij se sprejmejo
za projekte skupnega interesa, ki niso vključeni v večletni program. 6. Komisija, ki ukrepa v skladu
s postopkom iz odstavka 1, določi pri vzpostavitvi večletnih in
sektorskih letnih delovnih programov merila za izbiro in dodelitev v skladu s
cilji in prednostnimi nalogami, določenimi: (a) za promet, v Uredbi (EU)
št XXXX/2012 [smernice TEN-T]; (b) za energetiko, v Uredbi (EU)
št XXXX/2012 [smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo]; (c) za telekomunikacije, v Uredbi
št. (EU) XXXX/2012 [smernice GD INFSO]. 7. Delovni programi se
uskladijo, da se izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in
telekomunikacijskim sektorjem, zlasti na področjih, kot so pametne
energetske mreže, električna mobilnost, inteligentni in trajnostni
prometni sistemi ali skupne poti. Sprejme se lahko večsektorski razpis za
izbor projektov. Člen 18
Letni obroki Proračunske obveznosti se lahko razdelijo
na letne obroke. V tem primeru Komisija vsako leto dodeli letne obroke ob
upoštevanju napredka pri izvajanju ukrepov, za katere se dodeljuje
finančna pomoč, ocenjenih potreb in proračuna, ki je na voljo. Okvirni časovni razpored za dodelitev
posameznih letnih obrokov se sporoči upravičencem do nepovratnih
sredstev in, če je to potrebno za finančne instrumente, zadevnim
finančnim institucijam. Člen 19
Prenos letnih odobrenih proračunskih sredstev Odobrena proračunska sredstva, ki ob
koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, ostanejo
neporabljena, se samodejno prenesejo v naslednje proračunsko leto. Člen 20
Delegirani akti Komisija je v skladu s členom 25
pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodatki ali
spremembami seznamov iz Priloge.] Člen 21
Odgovornost upravičencev in držav članic Upravičenci in države članice
storijo v okviru svoje odgovornosti in brez poseganja v obveznosti
upravičencev v skladu s pogoji, ki veljajo za nepovratna sredstva, vse
potrebno, da izvajajo projekte skupnega interesa, za katere se dodeli
finančna pomoč Unije v skladu s to uredbo. Pri projektih, povezanih s prometnim in
energetskim sektorjem, države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo
tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo
resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali
delov projekta. Države članice lahko zahtevajo, da med pregledi na kraju
samem sodeluje Komisija. Zlasti na področju telekomunikacij
storijo nacionalni regulativni organi vse potrebno za zagotovitev zahtevane
pravne varnosti in investicijskih pogojev za lažje izvajanje projektov, ki
prejemajo finančno pomoč Unije v skladu s to uredbo. Države članice Komisijo stalno
obveščajo po potrebi prek interaktivnih geografskih in tehničnih
informacijskih sistemov (v primeru vseevropskih prometnih omrežij je to sistem
TENtec) o napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah za ta
namen, vključno z zneskom pomoči, porabljenim za doseganje ciljev v
zvezi s podnebnimi spremembami. Člen 22
Skladnost s politikami Unije in pravom Unije Po tej uredbi se financirajo le ukrepi, ki so
v skladu s pravom Unije in zadevnimi politikami Unije. Člen 23
Zaščita finančnih interesov Unije 1. Komisija sprejme ustrezne
ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih v skladu
s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi
proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim z
učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo
neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi,
sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. 2. Komisija ali njeni
predstavniki in Računsko sodišče sta na podlagi dokumentacije in na
kraju samem pristojna za revizijo pri vseh upravičencih do nepovratnih
sredstev, izvajalskih organih, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli
sredstva Unije. 3. Evropski urad za boj proti
goljufijam (OLAF) je pooblaščen, da pri gospodarskih izvajalcih, ki jih
takšno financiranje neposredno ali posredno zadeva, na kraju samem izvaja
preglede in inšpekcije v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES)
št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah
na kraju samem, ki jih Komisija izvaja za zaščito finančnih interesov
Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi,[46] z namenom ugotavljanja
goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na
finančne interese Unije v zvezi s sporazumom, sklepom ali pogodbo o
nepovratnih sredstvih, ki zadevajo financiranje Unije. 4. Brez poseganja v predhodne
odstavke sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi
organizacijami ter sporazumi, sklepi in pogodbe o nepovratnih sredstvih, ki
izhajajo iz izvajanja te uredbe, izrecno določajo, da so Komisija,
Računsko sodišče in OLAF pristojni za takšne revizije ter preglede in
inšpekcije na kraju samem. NASLOV II
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 24
Odbori 1. Komisiji pomaga odbor za
usklajevanje instrumenta. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU)
št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek
se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Odbor zagotavlja horizontalni
pregled delovnih programov iz člena 18 za zagotavljanje skladnosti
ter prepoznavanja in izkoriščanja sinergij med sektorji. Člen 25
Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje
delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo za sprejemanje
delegiranih aktov iz člena 20 se Komisiji podeli za nedoločen
čas od začetka veljavnosti te uredbe. 3. Pooblastilo iz
člena 20 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče.
S sprejetjem sklepa o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo,
navedeno v sklepu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden.
Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija takoj po sprejetju
delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in
Svet. 5. Delegiran akt, sprejet v
skladu s členom 20, začne veljati samo, če Evropski
parlament ali Svet ne izrazita svojega nasprotovanja v dveh mesecih od
predložitve uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali
če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet oba seznanita
Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju aktov. Navedeni rok se na
pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. Člen 26
Vrednotenje 1. Komisija najpozneje do
sredine leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z
doseganjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov),
učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, pri
čemer na podlagi poročila sprejme odločitev glede podaljšanja,
spremembe ali ukinitve ukrepov. Vrednotenje dodatno obravnava obseg
poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev
ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno
in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj
dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov. 2. Komisija izvede naknadno
vrednotenje v tesnem sodelovanju z državami članicami in upravičenci.
Z naknadnim vrednotenjem pregleda uspešnost in učinkovitost instrumenta za
povezovanje Evrope, njegov učinek na gospodarsko, socialno in ozemeljsko
kohezijo ter njegov prispevek k prednostnim področjem Unije v zvezi s
pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, pri čemer upošteva
obseg in učinke pomoči, porabljene za doseganje ciljev v zvezi s
podnebnimi spremembami. Naknadno vrednotenje vpliva na odločitev o možnem
podaljšanju, spremembi ali ukinitvi prihodnjih ukrepov. 3. Pri vrednotenju se upošteva
napredek glede na kazalnike uspešnosti iz členov 3 in 4. 4. Komisija predloži ugotovitve
vrednotenja Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu
odboru in Odboru regij. 5. Komisija in države članice
lahko ob pomoči drugih možnih upravičencev ovrednotijo načine
izvedbe projektov in učinek njihove izvedbe, da ocenijo, ali so bili
cilji, vključno s cilji varstva okolja, že doseženi. 6. Komisija lahko od države
članice upravičenke, ki jo projekt skupnega interesa zadeva, zahteva,
da zagotovi posebno vrednotenje ukrepov in povezanih projektov, financiranih v
okviru te uredbe, ali ji za vrednotenje teh projektov po potrebi zagotovi
potrebne podatke in zahtevano pomoč. Člen 27
Obveščanje, sporočanje in objava podatkov 1. Upravičenci in po
potrebi zadevne države članice zagotovijo ustrezno javno obveščanje o
pomoči, dodeljeni na podlagi te uredbe, da bi širšo javnost obvestili o
vlogi Unije pri izvedbi projektov. 2. Komisija izvaja ukrepe za
obveščanje in sporočanje o projektih in rezultatih instrumenta za
povezovanje Evrope. Poleg tega zajema proračun, ki je v skladu s to uredbo
dodeljen za sporočanje, tudi sporočanje znotraj institucij v zvezi s
političnimi prednostnimi nalogami Unije[47]. Člen 28
Prehodne določbe Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali
spreminjanje zadevnih projektov, vključno z njihovim celotnim ali delnim
preklicem, do zaključka projektov ali na nadaljnje izvajanje ali
spreminjanje finančne pomoči, ki jo je dodelila Komisija na podlagi
uredb (ES) št. 2236/95 in (ES) št. 680/2007 ali katere koli
druge zakonodaje, ki ureja navedeno pomoč na dan
31. decembra 2013 in ki se za zadevne ukrepe uporablja od takrat
naprej do njihovega zaključka. Člen 29
Razveljavitev Brez poseganja v določbe iz
člena 28 te uredbe se Uredba (ES) št. 680/2007 razveljavi z
učinkom od 1. januarja 2014. Člen 30
Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2014. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, […] Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA DEL I:
SEZNAM PREDHODNO DOLOČENIH PROJEKTOV V OSREDNJEM OMREŽJU NA PODROČJU
PROMETA a) Horizontalne prednostne naloge Inovativno upravljanje in storitve || Enotno evropsko nebo – SESAR Inovativno upravljanje in storitve || Sistemi za upravljanje cestnega in železniškega prometa ter prometa na celinskih plovnih poteh (ITS, ERTMS in RIS) Inovativno upravljanje in storitve || Pristanišča in letališča osrednjega omrežja Koridorji osrednjega omrežja 1.
Koridor Baltik–Jadran
Helsinki–Talin–Riga–Kaunas–Varšava–Katovice
Gdynia–Katovice
Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj
Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj
Dunaj–Gradec–Celovec–Beljak–Videm–Benetke–Bologna–Ravena
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Helsinki–Talin || pristanišča, pomorske avtoceste || medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform in njihovih medsebojnih povezav, pomorske avtoceste (vključno z ledolomilskimi zmogljivostmi) Talin–Riga–Kaunas–Varšava || železnica || (podrobne) študije za novo popolnoma interoperabilno progo s tirno širino UIC; dela za novo progo se bodo začela pred letom 2020; medsebojne povezave letališč/pristanišč z železniškim omrežjem Gdynia–Katovice || železnica || posodobitev Gdynia, Gdansk || pristanišča || medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform Varšava–Katovice || železnica || posodobitev Katovice–Ostrava–Brno–Dunaj in Katovice–Žilina–Bratislava–Dunaj || železnica || posodobitev, zlasti čezmejni odseki PL–CZ, PL–SK in SK–AT; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform Dunaj–Gradec–Celovec–Videm–Benetke–Ravena || železnica || izvajajo se posodobitve in dela; (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform Trst, Benetke, Ravena || pristanišča || medsebojne povezave med pristanišči, (nadaljnji) razvoj večmodalnih platform 2.
Varšava–Berlin–Amsterdam/Rotterdam–Felixtowe–Midlands
beloruska
meja–Varšava–Poznań–Frankfurt/Odra–Berlin–Hannover–Osnabrück–Enschede–Utrecht–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Birmingham/Manchester–Liverpool
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Beloruska meja–Varšava–Poznań–nemška meja || železnica || posodobitev obstoječe proge, študije železniškega sistema za visoke hitrosti Poljska meja–Berlin–Hannover–Amsterdam/Rotterdam || železnica || posodobitve na več odsekih (Amsterdam–Utrecht–Arnhem; Hannover–Berlin) Zahodnonemški kanali, Mittellandkanal, Hannover–Magdeburg–Berlin || celinske plovne poti || posodobitev Amsterdamske zapornice || celinske plovne poti || izvajajo se študije Felixstowe–Midlands || železnica, pristanišča, večmodalne platforme || medsebojne povezave med pristanišči in večmodalnimi platformami 3.
Sredozemski koridor
Algeciras–Madrid–Tarragona
Sevilla–Valencia–Tarragona
Tarragona–Barcelona–Perpignan–Lyon–Torino–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska
meja
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Algeciras –Madrid || železnica || izvajajo se študije, dela se bodo začela pred letom 2015 in končala leta 2020 Sevilla–Antequera–Granada–Almería– Cartagena–Murcia–Alicante–Valencia || železnica || študije in dela Valencia–Tarragona–Barcelona || železnica || gradnja med letoma 2014–2020 Barcelona || pristanišča || medsebojne železniške povezave s pristanišči in letališči Barcelona–Perpignan || železnica || čezmejni odsek, izvajajo se dela, nova proga bo dokončana do leta 2015, posodobitev obstoječe proge Perpignan–Montpellier || železnica || obvoz Nimes–Montpellier bo začel obratovati leta 2017, obvoz Montpellier–Perpignan leta 2020 Lyon–Torino || železnica || čezmejni odsek, dela na baznem predoru se bodo začela pred letom 2020; študije dovoznih poti Milano–Brescia || železnica || delna posodobitev, delno nova proga za visoke hitrosti Brescia–Benetke–Trst || železnica || dela na več odsekih se bodo začela pred letom 2014 Milano–Mantova–Benetke–Trst || celinske plovne poti || študije, posodobitev, dela Trst–Divača || železnica || izvajajo se študije in delna posodobitev; čezmejni odsek bo dokončan po letu 2020 Koper–Divača–Ljubljana–Maribor || železnica || študije in posodobitev/delno nova proga Vozlišče Ljubljana || železnica || železniško vozlišče Ljubljana skupaj z večmodalno platformo; medsebojna povezava železnica–letališče Maribor–Zalalövö || železnica || čezmejni odsek: študije, dela se bodo začela pred 2020 Boba–Szekesferhervar || železnica || posodobitev Budimpešta–Miskolc–ukrajinska meja || železnica || posodobitev 4.
Hamburg–Rostock–Burgas/turška meja–Pirej–Nikozija
Hamburg/Rostock–Berlin–Praga–Brno–Bratislava–Budimpešta–Arad–Temišvar–Sofija
Sofija–Burgas–turška meja
Sofija–Solun–Pirej–Limassol–Nikozija Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Dresden–Praga || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti Praga || železnica || posodobitve, obvoznica za tovorni promet; železniška povezava do letališča Hamburg–Dresden–Praga–Pardubice || celinske plovne poti || posodobitve na reki Labi Zapornice mesta Děčín || celinske plovne poti || študije Breclav–Bratislava || železnica || čezmejni odsek, posodobitev Bratislava–Hegyeshalom || železnica || čezmejni odsek, posodobitev Budimpešta–Arad–Temišvar–Calafat || železnica || posodobitev na Madžarskem je skoraj končana, v Romuniji se še izvaja Vidin–Sofija–Burgas/turška meja Sofija–Solun–Atene/Pirej || železnica || študije in dela Vidin–Sofija–Solun; posodobitev Sofija–Burgas/turška meja Atene/Piraeus–Limassol || pomorske avtoceste || zmogljivost pristanišča in povezave z zaledjem Limassol–Nikozija || pristanišča, večmodalne platforme || posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji 5.
Helsinki–Valletta
Helsinki–Turku–Stockholm–Malmö–København–Fehmarn–Hamburg–Hannover
Bremen–Hannover–Nürnberg–München–Brenner–Verona–Bologna–Rim–Neapelj–Bari
Neapelj–Palermo–Valletta
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Kotka/Hamina–Helsinki || pristanišča, železnica || povezave pristanišča–zaledje, posodobitev železnice Helsinki || železnica || povezava letališče–železnica ruska meja–Helsinki || železnica || dela v teku Turku–Stockholm || pristanišča, pomorske avtoceste || povezave pristanišča–zaledje, ledolomilske zmogljivosti Stockholm–Malmö (nordijski trikotnik) || železnica || dela se izvajajo na določenih odsekih Fehmarn || železnica || izvajajo se študije, gradnja fiksne povezave pas Fehmarn med letoma 2014 in 2020 København–Hamburg prek Fehmarna: dovozne poti || železnica || dovozne poti iz Danske bodo končane do leta 2020, dovozne poti iz Nemčije bodo končane v dveh korakih (2020–2027) Hamburg/Bremen–Hannover || železnica || dela se bodo začela pred letom 2020 München–Wörgl || železnica || dostop do baznega predora Brenner in čezmejnega odseka: študije bazni predor Brenner || železnica || študije in dela Fortezza–Verona || železnica || študije in dela Neapelj–Bari || železnica || študije in dela Neapelj–Reggio Calabria || železnica || posodobitev Messina–Palermo || železnica || posodobitev (preostali odseki) Palermo–Valletta || pristanišča, pomorske avtoceste || povezave med pristanišči in zaledjem Valletta–Marsaxlokk || pristanišča, letališča || predvidena uvedba sistemov za upravljanje prometa, posodobitev povezovalnih točk med različnimi omrežji 6.
Genova–Rotterdam
Genova–Milano/Novara–Simplon/Lötschberg/Gotthard–Basel–Mannheim–Köln
Köln–Düsseldorf–Rotterdam/Amsterdam
Köln–Liège–Bruselj–Zeebrugge
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Genova–Milano/Novara–švicarska meja || železnica || študije, dela se bodo začela pred letom 2020 Basel–Rotterdam/Amsterdam/Antwerpen || celinske plovne poti || posodobitev Karlsruhe–Basel || železnica || dela se bodo končala do konca leta 2020 Frankfurt–Mannheim || železnica || izvajajo se študije Zevenaar–Emmerich–Oberhausen || železnica || dela se bodo končala do leta 2017 Zeebrugge || pristanišča || zapornice: izvajajo se študije 7.
Lizbona–Strasbourg
Sines/Lizbona–Madrid–Valladolid
Lizbona–Aveiro–Porto
Aveiro–Valladolid–Vitoria–Bordeaux–Pariz–Manheim/Strasbourg
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Železniška povezava visokih hitrosti Sines/Lizbona–Madrid || železnica, pristanišča || izvajajo se študije in dela, posodobitev povezovalnih točk med pristaniščema Sines in Lizbona Železniška povezava visokih hitrosti Porto–Lizbona || železnica || izvajajo se študije Železniška povezava Aveiro–Španija || železnica || čezmejni odsek: dela v teku Železniška povezava Bergara–San Sebastián–Bayonne || železnica || konec del je predviden do leta 2016 na španski strani, na francoski do leta 2020 Bayonne–Bordeaux || železnica || poteka javno posvetovanje Tours–Bordeaux || železnica || dela v teku Pariz || železnica || južna obvoznica za visoke hitrosti Baudrecourt–Mannheim || železnica || posodobitev Baudrecourt–Strasbourg || železnica || dela se izvajajo, končala naj bi se do leta 2016 8. Dublin–London–Pariz–Bruselj
Belfast–Dublin–Holyhead–Birmingham Glasgow/Edinburgh–Birmingham
Birmingham–London–Lille–Bruselj
Dublin/Cork/Southampton–Le Havre–Pariz
London–Dover–Calais–Pariz Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Dublin–Belfast || železnica || posodobitev; povezave v Dublinu (DART) Glasgow–Edinburgh || železnica || posodobitev Povezava High Speed 2 || železnica || študije Swansea–Cardiff–Bristol–London || železnica || posodobitev Dublin, Cork, Southampton, Le Havre || pristanišča || povezave z zaledjem Le Havre–Pariz || celinske plovne poti || posodobitev Le Havre–Pariz || železnica || študije Calais–Pariz || železnica || predhodne študije 9.
Amsterdam–Basel/Lyon–Marseille
Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Bruselj–Luxembourg
Luxembourg–Dijon–Lyon
Luxembourg–Strasbourg–Basel
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Meuse || celinske plovne poti || posodobitev Kanal Albert || celinske plovne poti || posodobitev Terneuzen || pomorski || zapornice: izvajajo se študije Terneuzen–Gent || celinske plovne poti || študije, posodobitev Antwerpen || pomorski, pristanišča || zapornice: študije v teku, pristanišče: povezave z zaledjem Kanal Sena–Escaut || celinske plovne poti || načrt je dokončan, konkurenčni dialog se je začel, v celoti bo projekt zaključen do leta 2018 Posodobitev plovnih poti v Valoniji || celinske plovne poti || študije, posodobitev Bruselj–Luxembourg–Strasbourg || železnica || dela v teku Strasbourg–Mulhouse–Basel || železnica || posodobitev Železniške povezave Luxembourg–Dijon–Lyon (TGV Ren–Rona) || železnica || študije in dela Lyon || železnica || vzhodna obvoznica: študije in dela Kanal Saône–Mozela/Ren || celinske plovne poti || izvajajo se predhodne študije Rona || celinske plovne poti || posodobitev 10.
Koridor Strasbourg–Donava
Strasbourg–Stuttgart–München–Wels/Linz
Strasbourg–Mannheim–Frankfurt–Würzburg–Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels/Linz
Wels/Linz–Dunaj–Budimpešta–Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca–Sulina
Predhodno določeni odseki || Način || Opis/datumi Železniška povezava Strasbourg–Kehl Appenweier || železnica || dela na povezovalnih točkah Appenweier Karlsruhe–Stuttgart–München || železnica || izvajajo se študije in dela München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg || železnica || izvajajo se študije in dela Salzburg–Wels || železnica || študije Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels || železnica || študije; dela se delno izvajajo Železniška povezava Wels–Dunaj || železnica || konec del predviden do leta 2017 Dunaj–Budimpešta || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti na Madžarskem Arad–Brašov–Bukarešta–Konstanca || železnica || posodobitev določenih odsekov, študije za železniški sistem visokih hitrosti Majna–prekop Majna–Donava–Donava || celinske plovne poti || študije in dela na več odsekih in ozkih grlih; pristanišča celinskih plovnih poti: povezave z zaledjem Konstanca || pristanišča || povezave z zaledjem b)
Drugi odseki osrednjega omrežja Sofija do meje z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo || Čezmejni odsek || železnica || izvajajo se študije Sofija do srbske meje || Čezmejni odsek || železnica || izvajajo se študije Temišvar–srbska meja || Čezmejni odsek || železnica || izvajajo se študije München–Praga || Čezmejni odsek || železnica || študije Nürnberg–Praga || Čezmejni odsek || železnica || študije Vroclav–Dresden || Čezmejni odsek || železnica || posodobitev Vroclav–Praga || Čezmejni odsek || železnica || študije Gradec–Maribor–Pragersko || Čezmejni odsek || železnica || študije Botnijski koridor Lulea–Oulu || Čezmejni odsek || železnica || študije in dela Severozahodna Španija in Portugalska || Ozko grlo || železnica || dela se izvajajo Frankfurt–Fulda–Erfurt–Berlin || Ozko grlo || železnica || študije Halle–Leipzig–Nürnberg || Ozko grlo || železnica || dela se izvajajo, končana bodo do leta 2017 Železniška povezava Egnathia || Ozko grlo || železnica || izvajajo se študije Celinske plovne poti Dunkerque–Lille || Ozko grlo || celinske plovne poti || izvajajo se študije Vzporedna železniška povezava visokih hitrosti Pariz–Lyon || Ozko grlo || železnica || izvajajo se predhodne študije Sundsvall–Umea–Lulea || Ozko grlo || železnica || študije in dela Malmö–Göteborg || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || dela Botnijski zaliv–Kiruna–norveška meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije in dela Železniška povezava Shannon–Cork–Dublin || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || izvajajo se študije Železniška povezava med Wilhelmshavnom in Bremerhavnom || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || izvajajo se študije Žilina–ukrajinska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev Ventspils–Riga–ruska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev Klaipeda–Kaunas–Vilnius–beloruska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev, medsebojna povezava z letališčem Katovice–Vroclav–nemška meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev Marseille–Toulon–Nica–italijanska meja || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti Bordeaux–Toulouse || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije za železniški sistem visokih hitrosti Tampere–Oulu || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || posodobitev odsekov Pamplona–Zaragoza–Sagunto || Druge povezave osrednjega omrežja || železnica || študije in dela DEL II
SEZNAM PREDNOSTNIH NALOG GLEDE INFRASTRUKTURE KORIDORJEV IN OBMOČIJ NA
PODROČJU ENERGETIKE a) Prednostni koridorji || Cilj || Zadevne države članice 1. Severnomorsko priobalno omrežje („NSOG“) || Razvoj celostnega priobalnega električnega omrežja v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu, Baltskem morju in sosednjih vodah za transport električne energije iz obnovljivih virov v glavna središča porabe in skladiščenja ter povečanje čezmejne izmenjave električne energije. || Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo 2. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v jugozahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Electricity“) || Razvoj medsebojnih povezav med državami članicami v regiji in sredozemskimi tretjimi državami, predvsem zaradi vključevanja električne energije iz obnovljivih virov. || Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Malta, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo 3. Medsebojne povezave plinskih sistemov v zahodni Evropi v smeri sever–jug („NSI West Gas“): || Povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje plinskih pretočnih poti v zahodni Evropi v smeri sever-jug z namenom dodatne širitve dobavnih poti in povečanja kratkoročne preskrbe s plinom. || Belgija, Irska, Luksemburg, Francija, Nemčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo 4. Medsebojne povezave elektroenergetskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Electricity“): || Krepitev medsebojnih povezav in notranjih vodov v smereh sever–jug in vzhod–zahod za dopolnitev notranjega trga in vključitev pridobivanja energije iz obnovljivih virov. || Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija 5. Medsebojne povezave plinskih sistemov v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi v smeri sever–jug („NSI East Gas“): || Krepitev regionalnih plinskih povezav med območjem Baltskega morja, Jadranskim in Jonskim morjem ter Črnim morjem, da bi predvsem povečali raznolikost in varnost preskrbe s plinom. || Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija 6. Načrt medsebojnega povezovanja na področju električne energije na baltskem energetskem trgu („BEMIP Electricity“) || Razvoj medsebojnih povezav med državami članicami v baltski regiji in ustrezna krepitev infrastrukture notranjih omrežij, ki naj bi prispevala h koncu izolacije baltskih držav in utrjevanju povezanosti trgov v regiji. || Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska 7. Načrt medsebojnega povezovanja na področju plina na baltskem energetskem trgu („BEMIP Gas“) || Konec izoliranosti treh baltskih držav in Finske s prekinitvijo odvisnosti od enega samega dobavitelja ter povečanjem raznolikosti ponudbe na območju Baltskega morja. || Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska 8. Južni plinski koridor ( „SGC“) || Prenos plina iz Kaspijskega bazena, Osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnomediteranskega bazena v Unijo za povečanje raznolikosti ponudbe plina. || Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija b) Prednostna področja || Cilj || Zadevne države članice Uvedba pametnih omrežij: || Hitrejše sprejemanje tehnologij pametnih omrežij v celotni Uniji za učinkovito vključevanje obnašanja in ravnanja vseh uporabnikov, priključenih v električno omrežje. || vse Poti za električno energijo || Razvoj prvih poti za električno energijo do leta 2020 zaradi izgradnje sistema poti za električno energijo v celotni Uniji. || vse Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida || Priprava na izgradnjo infrastrukture za prenos ogljikovega dioksida med državami članicami zaradi vzpostavitve zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. || vse DEL III: SEZNAM PREDHODNO
DOLOČENIH PREDNOSTNIH NALOG IN PODROČIJ POSREDOVANJA NA
PODROČJU TELEKOMUNIKACIJ a)
Horizontalne prednostne naloge Inovativno upravljanje, kartiranje in storitve || Ukrepi za tehnično pomoč in ponovitev projekta, kadar so potrebni za uvedbo in nadzor, vključno z načrtovanjem projektov in naložb ter študijami izvedljivosti. Kartiranje vseevropske širokopasovne infrastrukture bo omogočilo stalen podroben fizični pregled in dokumentiranje ustreznih lokacij, analizo pravic poti, oceno potenciala za posodobitev obstoječih objektov itd. Analiza okoljskega vpliva z upoštevanjem potreb po ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter sposobnosti odzivanja na katastrofe. Podporni ukrepi in drugi ukrepi za tehnično podporo || Ukrepi, potrebni za pripravo na izvedbo projektov skupnega interesa, ali ukrepi, ki prispevajo k temu namenu, skupaj s pripravljalnimi študijami, študijami izvedljivosti, ocenjevalnimi in validacijskimi študijami ter drugimi ukrepi za tehnično podporo, skupaj s predhodnimi dejavnostmi za celostno opredelitev in razvoj ukrepa. b)
Širokopasovna omrežja Posredovanje na področju širokopasovnih
omrežij z izgradnjo uravnoteženega in geografsko raznolikega portfelja
projektov širokopasovnih povezav, skupaj s projekti za hitrosti prenosa
30 Mb/s ter 100 Mb/s in več, ter projekti za mesta, predmestja
in podeželje, prispevajo k pametni in vključujoči rasti za doseganje
zadovoljive ravni povezljivosti v vseh državah članicah. Značilnosti posredovanja || Opis Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje: || podpira naložbe v širokopasovna omrežja, ki izpolnjujejo cilj iz digitalne agende 2020 o univerzalni pokritosti s hitrostjo prenosa 30 Mb/s; ali podpira naložbe v širokopasovna omrežja, ki izpolnjujejo cilj iz digitalne agende 2020, pri čemer je vsaj 50 % gospodinjstev naročenih na hitrosti prenosa nad 100 Mb/s. Posredovanje na področju širokopasovnih omrežij vključuje enega ali več naslednjih elementov: || Postavitev pasivne fizične infrastrukture ali postavitev kombinirane pasivne in aktivne fizične infrastrukture ter elementov pomožne infrastrukture, skupaj s storitvami, ki so potrebne za upravljanje takšne infrastrukture; pripadajoče naprave in storitve, kot so napeljave v zgradbah, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, vodi, kabelskih ceveh, oddajniki, vstopne odprtine v kanale in omarice; izkoriščanje potencialnih sinergij med postavljanjem širokopasovnih omrežij in omrežji drugih javnih služb (omrežje za električno energijo, prevoz, vodovod, kanalizacijo itd.), zlasti tistimi, ki so povezana s pametno distribucijo električne energije. c)
Infrastruktura digitalnih storitev Na področju infrastrukture digitalnih
storitev se bodo podpirala naslednja področja skupnega interesa. Digitalna storitev || Opis Vseevropske hrbtenične povezave visokih hitrosti za javne uprave || Javna vseevropska hrbtenična storitvena infrastruktura, ki bo zagotovila zelo hitro povezljivost med javnimi institucijami na področjih javne uprave, kulture, šolstva in zdravstva. Čezmejno zagotavljanje storitev e-uprave || Standardne, čezmejne in uporabniku prijazne interaktivne platforme, ki bodo povečale učinkovitost v gospodarstvu in javnem sektorju ter prispevale k enotnemu trgu. Takšne platforme omogočajo elektronska javna naročila, spletne zdravstvene storitve, standardno poslovno poročanje, elektronsko izmenjavo pravosodnih informacij, čezevropsko spletno registracijo podjetja, storitve e-uprave za podjetja, vključno s čezevropsko spletno registracijo podjetja. Omogočanje dostopa do informacij o javnem sektorju in večjezične storitve || Digitalizacija obsežnih zbirk evropskih kulturnih virov in spodbujanje tretjih strank za njihovo ponovno uporabo. Doseganje polnega dostopa za ponovno uporabo do vseh informacij iz javnega sektorja v EU, ki se lahko razkrijejo, do leta 2020. Omogočanje vsem podjetjem v EU, da spletne storitve ponujajo v svojem jeziku, pri čemer bodo storitve v celoti dostopne in uporabne v katerem koli jeziku EU. Varnost in zanesljivost || Skupna raba računalniške opreme, zbirk podatkov in programske opreme za vzpostavljanje centrov za varnejši internet (SIC) v državah članicah ter zaledni instrumenti za obravnavo poročanja o vsebinah, povezanih s spolno zlorabo. Pomembne infrastrukture za storitve, skupaj s komunikacijskimi kanali in platformami, ki so razvite in nameščene za spodbujanje pripravljenosti, deljenja informacij, usklajevanja in odzivanja po vsej EU. Vzpostavitev informacijskih rešitev in rešitev na področju komunikacijskih tehnologij za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev || Sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na področju pametnih energetskih storitev za večjo usklajenost s potrebami državljanov (ki so lahko proizvajalci ter tudi potrošniki energije), ponudnikov energetskih storitev in javnih uprav. OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.
Naslov predloga/pobude
Uredba
Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za povezovanje Evrope
1.2.
Zadevna področja v okviru ABM/ABB[48]
06 Mobilnost
in promet 32 Energetika 09 Informacijska
družba in mediji 13 Regionalna
politika
1.3.
Vrsta predloga/pobude
X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.
¨ Predlog/pobuda se
nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega
ukrepa.[49]
¨ Predlog/pobuda je
namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na ukrep, preusmerjen na nov ukrep.
1.4.
Cilji
1.4.1.
Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi
bili doseženi s predlogom/pobudo
Razdelek 1: Pametna
in vključujoča rast IPE se
nanaša na naslednje splošne cilje iz energetskega, prometnega in
telekomunikacijskega sektorja: a)
prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti z razvojem
modernih in zelo zmogljivih vseevropskih omrežij, kar bo koristilo celotni
Evropski Uniji v smislu konkurenčnosti ter gospodarske, socialne in
ozemeljske povezanosti znotraj enotnega trga ter zaradi česar se bo
vzpostavilo okolje, ki bo ugodnejše za zasebne in javne naložbe, prek
kombinacije finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije ter z
izkoriščanjem sinergij med sektorji; b)
omogočiti Evropski uniji doseganje ciljev 20-odstotnega zmanjšanja emisij
toplogrednih plinov, 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti
in povečanje deleža obnovljive energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter
istočasno zagotoviti solidarnost med državami članicami.
1.4.2.
Specifični cilji in zadevne dejavnosti v
okviru ABM/ABB
Specifični cilji IPE na področju prometnega,
energetskega in telekomunikacijskega sektorja so: 1. na področju prometa: a) odpravljanje ozkih grl in izgradnja
manjkajočih povezav, b) dolgoročna zagotovitev trajnostnega in
učinkovitega prometa, in c) optimizacija integracije in medsebojne povezave
načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti, varnosti in
zanesljivosti prevoznih storitev; 2. na področju energetike: a) spodbujanje nadaljnjega povezovanja notranjega energetskega
trga ter čezmejne interoperabilnosti elektroenergetskih in plinskih
omrežij, vključno z zagotavljanjem, da so v evropsko omrežje povezane vse
države članice, b) izboljšanje varnosti oskrbe v Uniji, in c) prispevanje k trajnostnemu razvoju in varovanju
okolja, predvsem s spodbujanjem vključevanja energije iz obnovljivih virov
v prenosno omrežje in razvojem omrežij ogljikovega dioksida. 3. na področju telekomunikacijskih omrežij: a) hitrejše uvajanje hitrih in ultrahitrih
širokopasovnih omrežij ter spodbujanje njihove uporabe, tudi s strani malih in
srednje velikih podjetij, b) spodbujanje medsebojnega povezovanja in
interoperabilnosti nacionalnih javnih storitev v spletu in dostopa do takih
omrežij. Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB 06 03 32 03 09 03 13 14
1.4.3.
Pričakovani izid in učinki
Navedite, kako naj bi
predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine. Splošni
socialno-gospodarski in okoljski učinki: Uspešno
izvajanje IPE bo zagotovilo hitrejši razvoj visoko učinkovite
infrastrukture v EU na področjih prometa, energetike ter
informacijskih in komunikacijskih tehnologij, s čimer bo prispevalo k
doseganju ciljev strategije EU 2020 v zvezi z energetiko in podnebnimi
spremembami ter doseganju trajnostne konkurenčnosti EU. Pravila
delovanja IPE spodbujajo izvajanje ukrepov in zagotavljanje optimalnega
deleža sredstev iz proračuna EU pri privabljanju javnih in zasebnih
naložb za projekte. Z uporabo finančnih instrumentov, vzpostavljenih s
sredstvi iz proračuna EU, bodo infrastrukture, ki so pomembne za EU,
pritegnile naložbe institucionalnih vlagateljev iz Evrope in tujine. Učinki,
povezani z določenim sektorjem: Promet: Hitrejše
vzpostavljanje koridorjev vseevropskega osrednjega prometnega omrežja bo
prispevalo k pokritosti Unije z ustreznejšo prometno infrastrukturo, spremembi
načinov prevoza in somodalnosti. Inovativni informacijski in upravljalni
sistemi, ki bodo del omrežja, bodo podpirali logistične funkcije,
vključevanje intermodalnosti in trajnostno delovanje, da se vzpostavijo
konkurenčne prometne verige v skladu s potrebami uporabnikov.
Učinkovitost prometnih sistemov bo večja, medtem ko bodo zastoji in
čas potovanja krajši. Energetika: Razvoj
in izgradnja prednostnih koridorjev energetske infrastrukture in območij,
ki med drugim spodbujajo: – obsežno
uporabo obnovljivih energij, – optimizacijo
prenosa na ravni EU, – varnost
oskrbe. Telekomunikacije: – večje
število državljanov z dostopom do širokopasovnega omrežja, – razpoložljivost
interoperabilnih digitalnih storitvenih infrastruktur, zlasti razpoložljivost
pametnih storitev distribucije električne energije, – vključitev
zasebnih in dodatnih javnih naložb v digitalne infrastrukture. Študija OECD
je za področje IKT pokazala, da je 10-odstotno povečanje
gostote širokopasovnih priključkov na leto povezano z 1,5-odstotnim
povečanjem produktivnosti dela v naslednjih petih letih[50]. V
metaštudiji, ki jo je naročila Evropska komisija, je ocenjeno, da bi
povezovanje celotne Evrope s sodobnim širokopasovnim omrežjem ustvarilo okrog
3,99 milijona delovnih mest v državah članicah EU-27. Ta analiza
prav tako kaže, da povprečna rast BDP zaradi naložb v širokopasovno
omrežje znaša 7,03 odstotka. To pomeni povečanje BDP v
EU-27 za 862,47 milijarde EUR. Poleg tega študija OECD[51] kaže, da lahko vlade v desetih
letih povrnejo naložbo financiranja celotnega nacionalnega odprtega
omrežja FTTH od točke do točke.
1.4.4.
Pregled
mejnikov in ciljev:
Promet: Splošni cilj 1 || Prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj 2020 Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa || || naložbe v znesku 280 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T, od česar bi se 140 milijard EUR uporabilo za osrednje omrežje || naložbe v znesku 500 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T, od česar bi se 250 milijard EUR uporabilo za osrednje omrežje Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki se zagotovijo s finančnimi instrumenti iz te uredbe || || zasebne naložbe v znesku 15 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T || zasebne naložbe v znesku 40 milijard EUR v celotno omrežje TEN-T Splošni cilj 2 || Omogočiti EU doseganje ciljev 20-20-20 Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov || (*) || (*) || (*) Povečanje energetske učinkovitosti || (*) || (*) || (*) Delež obnovljive energije || (*) || (*) || (*) (*) Podatki še niso na
voljo, ker je treba najprej določiti metodologijo. Posebni cilj 1 – promet || Odpravljanje ozkih grl in izgradnja manjkajočih povezav Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj Število novih in izboljšanih čezmejnih povezav || Železniški promet: 36 (za izboljšanje) || 6 || 14 Odstranjena ozka grla na prometnih poteh || Železniški promet: 30 (za odstranitev) Celinske plovne poti: 14 || 4 1 || 10 3 Posebni cilj 2 – promet || Dolgoročna zagotovitev trajnostnega in učinkovitega prometa Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj 2020 Dolžina prog železniškega omrežja TEN-T za konvencionalne hitrosti v EU-27 (v km) || 81230 (2005) || 74071 || 71490 Dolžina hitrih železniških prog omrežja TEN-T v EU-27 (v km) || 10733 (2010) || 20022 || 23198 Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov || (*) || (*) || (*) Povečanje energetske učinkovitosti || (*) || (*) || (*) (*) Podatki
še niso na voljo, ker je treba najprej določiti metodologijo. Posebni cilj 3 – promet || Optimizacija integracije in medsebojne povezave načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti prevoznih storitev Kazalnik || Zadnji znan rezultat (že obstoječe povezave) || Mejnik 2017 || Cilj Število pristanišč, povezanih z železniškim omrežjem (od skupno 82 pristanišč) || 27 || 41 || 54 Število letališč, povezanih z železniškim omrežjem (od skupno 37 letališč) || 12 || 18 || 24 Energetika: Splošni cilj 1 || Prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa || 0 || 200 milijard || 200 milijard Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, ki se financirajo iz IPE || 0 || 30–60 milijard || 30–60 milijard Splošni cilj 2 || Omogočiti EU doseganje ciljev 20-20-20 Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov || (*) || (*) || (*) Povečanje energetske učinkovitosti || Približno 6-odstoten prihranek energije v primerjavi z običajnim poslovanjem || 14-odstoten prihranek energije v primerjavi z običajnim poslovanjem || 20-odstoten prihranek energije Delež obnovljive energije || 10-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije || 15-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije || 20-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije (*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije,
določene v smernicah za energetsko infrastrukturo. Posebni cilj 1 – energija || Spodbujanje nadaljnjega povezovanja notranjega energetskega trga ter čezmejne interoperabilnosti elektroenergetskih in plinskih omrežij Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik || Cilj Število projektov za učinkovito medsebojno povezovanje omrežij držav članic in odpravo notranjih ozkih grl || (*) || (*) || (*) (*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije,
določene v smernicah za energetsko infrastrukturo. Posebni cilj 2 – energija || Izboljšanje varnosti oskrbe v Uniji Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj razvoj odpornosti sistema || Plin: N-1 (9 držav članic ne izpolnjuje zahtev N-1) || Plin: Vse države članice EU-27 izpolnjujejo zahteve N-1 || Plin: Vse države članice EU-27 100-odstotno izpolnjujejo zahteve N-1 varnost delovanja sistemov || (*) || (*) || (*) število projektov, ki omogočajo diverzifikacijo virov oskrbe, partnerjev na področju dobave in poti || 3 glavni viri oskrbe s plinom za EU poleg utekočinjenega zemeljskega plina || || najmanj 5 pomembnih virov oskrbe s plinom za EU poleg utekočinjenega zemeljskega plina (*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije,
določene v smernicah za energetsko infrastrukturo. Posebni cilj 3 – energija || Prispevanje k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj prenos obnovljive energije iz virov do glavnih središč porabe in shranjevanja || (*) || (*) || (*) seštevek emisij CO2, preprečenih s projekti, ki so prejeli nepovratna sredstva IPE || (*) || (*) || (*) (*) Podatki bodo na voljo po uvedbi metodologije,
določene v smernicah za energetsko infrastrukturo. Telekomunikacije: Splošni cilj 1 || Prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti Kazalnik || Trenutno stanje || Mejnik 2017 || Dolgoročni cilj Obseg zasebnih naložb v hitri in ultrahitri širokopasovni internet[52] || || || Napoved zasebnih naložb med letoma 2011 in 2020: največ 50 milijard EUR (Potreba po naložbah do 2020: 270 milijard EUR Obseg javnih in zasebnih naložb v projekte skupnega interesa za hitri in ultarhitri internet, ki se financirajo iz IPE[53] || 0 || 16,4 milijarde EUR || 2020: 45,5 milijarde EUR[54] Posebni cilj 1 – IKT || Hitrejše uvajanje hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij ter spodbujanje njihove uporabe Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj Stopnja pokritosti hitrih širokopasovnih povezav (≥30 Mb/s) || December 2010: 28,7 % gospodinjstev || 2017: 60 % || 2020: 100 % Stopnja naročnin na širokopasovne povezave nad 100 Mb/s || December 2010: < 1 % || 2017: 20 % || 2020: 50 % Posebni cilj 2 – IKT || Medsebojno povezovanje in interoperabilnost nacionalnih javnih storitev v spletu ter dostop do takih omrežij Kazalnik || Zadnji znan rezultat || Mejnik 2017 || Cilj Državljani in podjetja, ki uporabljajo spletne javne storitve[55] || 2010: 41,2 % državljanov in 75,7 % podjetij || 2017: 50 % državljanov in 85 % podjetij || 2020: 60 % državljanov in 100 % podjetij Razpoložljivost čezmejnih javnih storitev[56] || n. r. || 80 % || 2020: 100 %
1.4.5.
Kazalniki izida in učinkov
Navedite, s katerimi
kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude. Uspešnost
IPE se ocenjuje na podlagi naslednjih splošnih kazalnikov uspešnosti: (a) doseganje
splošnega cilja (a) se bo merilo na podlagi obsega javnih in zasebnih naložb v
projekte skupnega interesa ter zlasti obsega javnih in zasebnih naložb v
projekte skupnega interesa, zagotovljenih po zaslugi finančnih
instrumentov iz uredbe IPE; (b) doseganje
splošnega cilja (b) se bo merilo na podlagi zmanjšanja emisij toplogrednih
plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljive
energije do leta 2020. Uspešnost IPE bo mogoče ocenjevati tudi na podlagi
naslednjih posebnih kazalnikov uspešnosti, povezanih z določenim
sektorjem: 1. na
področju prometa: a) doseganje
posebnega cilja (a) se bo merila glede na število novih in izboljšanih
čezmejnih povezav ter odpravljenih ozkih grl na železniških povezavah
TEN-T in celinskih plovnih poteh, za katere se je dodelila finančna
podpora na podlagi uredbe IPE; b) doseganje
posebnega cilja (b) se bo merilo na podlagi dolžine prog železniškega omrežja v
EU-27 in dolžine hitrih prog železniškega omrežja v EU-27; c) doseganje
posebnega cilja (c) se bo merilo na podlagi števila pristanišč in
letališč, povezanih z železnico; 2. na
področju energetike: a) doseganje
posebnega cilja (a) se bo merilo na podlagi števila projektov za
učinkovito povezovanje omrežij držav članic in odpravljanje internih
ozkih grl; b) doseganje
posebnega cilja (b) se bo merilo glede na razvoj sistema odpornosti in varnost
sistemskih operacij, ter glede na diverzifikacijo virov oskrbe, partnerjev na
področju dobave in poti; c) doseganje
posebnega cilja (c) se bo merilo glede na prenos obnovljive energije z mest
proizvodnje do glavnih središč porabe in shranjevanja ter glede na vse
emisije CO2, ki se bodo preprečile s projekti, financiranimi na podlagi
IPE; 3. na
področju telekomunikacij: a) doseganje
posebnega cilja (a) se bo merilo glede na raven pokritosti š širokopasovnimi in
ultrahitrimi širokopasovnimi povezavami ter glede na število gospodinjstev z
naročninami na širokopasovne priključke nad 100 Mb/s; (ii) doseganje
posebnega cilja (b) se bo merilo glede na delež državljanov in podjetij, ki
uporabljajo javne storitve v spletu, ter glede na čezmejno razpoložljivost
takih storitev.
1.5.
Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.
Zahteve, ki jih je treba izpolniti kratkoročno
ali dolgoročno
glej
obrazložitveni memorandum o potrebah Ciljna
populacija: celotna EU
1.5.2.
Dodana vrednost ukrepanja EU (glej tudi točko
2.3 obrazložitvenega memoranduma)
Komisija
je 29. junija 2011 sprejela Sporočilo o proračunu za
strategijo Evropa 2020 (sporočilo o večletnem finančnem
okviru), ki vsebuje temeljno stališče Komisije v zvezi s financami Unije
za leta 2014–2020. Osredotoča se na prednostno financiranje na
ravni EU, ki državljanom EU zagotavlja resnično dodano vrednost.
Programi in instrumenti, ki so vključeni v večletni finančni
okvir, so preoblikovani, pri čemer zagotavljajo, da njihovi rezultati in
učinki spodbujajo ključne prednostne naloge politike EU.
Večletni finančni okvir je posodobljen zlasti s prerazporeditvijo
sredstev na prednostna področja, pri čemer je eno od prednostnih
področij vseevropska infrastruktura. V
sporočilu o večletnem finančnem okviru je poudarjeno, da je polno
delovanje enotnega trga odvisno od sodobne, visoko učinkovite
infrastrukture, ki Evropo povezuje zlasti na področjih prometa, energetike
ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Zato so potrebne znatne
naložbe iz javnega in zasebnega sektorja. Po ocenah je za obdobje 2014–2020
potrebnih okrog 200 milijard EUR za dokončanje vseevropskih
energetskih omrežij samo na ravni prenosa, 500 milijard EUR za
naložbe v vseevropsko prometno omrežje in več kot
250 milijard EUR za naložbe v IKT. Sporočilo
o večletnem finančnem okviru ob priznavanju, da trg lahko in bi moral
zagotoviti potrebna sredstva za naložbe, poudarja dodano vrednost Unije pri
zagotavljanju financiranja vseevropskih čezmejnih projektov, ki v korist
vseh povezujejo osrednje območje z obrobnimi območji. Izkušnje so
pokazale, da države članice pri načrtovanju usmeritev ne dajejo
zadostne prednosti večnacionalnim, čezmejnim naložbam v
infrastrukturo, ki je potrebna za dobro delovanje enotnega trga. Poleg tega so
omejitve zasebnih in javnih virov financiranja zaradi posledic gospodarske in
finančne krize povzročile veliko stopnjo negotovosti glede
uresničevanja potrebnih naložb. To bo verjetno najbolj ogrozilo zlasti
projekte vseevropskega pomena, za katere so zaradi njihove večje
tehnične zapletenosti in tudi potreb po čezmejnem sodelovanju
potrebne zelo visoke in dolgoročne naložbe. Za zapolnitev primanjkljaja je
treba poiskati dodatne rešitve za sprostitev zasebnega kapitala in ponovno
vzpostavitev stabilnih virov financiranja prek kapitalskega in bančnega
trga. Dodeljevanje sredstev EU bi se moralo prilagajati dinamiki trga,
tako da bi se zagotavljale spodbude in da ta sredstva ne bi bila nadomestilo za
sredstva udeležencev na trgu, namenjena financiranju infrastrukture. Kot je
izpostavljeno tudi v sporočilu o pregledu proračuna, bi bil
najprimernejši način za zapolnitev primanjkljaja, nastalega zaradi
načrtovanja usmeritev na ravni držav članic, zagotavljanje sredstev
iz proračuna EU. Zato
bo instrument za povezovanje Evrope zagotovil sredstva EU za projekte z
resnično evropsko dodano vrednostjo, in sicer čezmejne projekte,
projekte, ki odpravljajo ozka grla, ali projekte, ki zagotavljajo koristi za
celotno EU. Ob
upoštevanju obsega potrebnih naložb bodo instrumenti financiranja EU,
zlasti inovativni finančni instrumenti, prispevali k spodbujanju nujnega
vključevanja zasebnega sektorja za hitrejši razvoj vseevropske
infrastrukture.
1.5.3.
Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj
V
večletni finančni okvir 2007–2013 so vključeni številni
programi, prek katerih se bo zagotovilo financiranje infrastrukture na
področju prometa, energetike in telekomunikacij, med drugim
program TEN-T, program TEN-E, program IKT-PSP v okviru programa za
konkurenčnost in inovativnost (CIP), Kohezijski sklad, ESRR, Evropski
energetski program za oživitev in program Marco Polo. Naknadna
vrednotenja teh programov so pokazala, da je imela finančna
podpora EU s spodbujanjem razvoja infrastrukture v vseh treh sektorjih
pomembno podporno vlogo. Vendar so prav tako poudarila, da pretekle politike za
financiranje programov TEN niso bile zadostne pri odpravljanju
tržnih/regulativnih pomanjkljivosti, ki so značilne za sedanje stanje, in
pri doseganju boljše stroškovne učinkovitosti. Razvoj
infrastrukture je bil počasnejši zaradi razdrobljenosti programov in
instrumentov financiranja ter znatne raznolikosti obstoječih pogojev
financiranja v vseh treh infrastrukturnih sektorjih skupaj in posebej v vsakem
od njih, kar povzroča prekrivanja in vrzeli v financiranju ter nezadostno
izkoriščanje sinergij. Različna pravila za upravičenost in
upravljanje, prekrivanje ciljev ter ohlapno ali pomanjkljivo usklajevanje
prednostnih nalog posledično ovirajo izvajanje in zmanjšujejo
učinkovitost finančne pomoči. Razpoložljivost različnih
virov financiranja v istih sektorjih prav tako povzroča iskanje sredstev
(fund shopping), pri čemer naj bi se predlog projekta ponovno vložil,
če ni sprejet v enem od programov. Poleg
tega se lahko podpora za vseevropsko infrastrukturo v zadevnih sektorjih
izboljša z: –
usmeritvijo na projekte z resnično evropsko dodano vrednostjo, in sicer
čezmejne projekte, projekte, ki odpravljajo ozka grla, ali projekte, ki
imajo zaradi uporabe sinergij med dvema ali tremi sektorji koristi za
celotno EU; –
večjim finančnim vzvodom financiranja EU: učinkovite
stopnje sofinanciranja so pogosto prenizke za zagon razvoja projekta; –
spodbujanjem večje vključenosti zasebnega sektorja z uporabo
finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev, kar je bilo zelo
učinkovito in uspešno pri uporabi sklada za financiranje na osnovi delitve
tveganja; –
poenostavitvijo pravil in postopkov financiranja. IPE
združuje finančne instrumente za tri sektorje, kar omogoča boljše
odpravljanje navedenih pomanjkljivosti glede razdrobljenosti, jasno določa
prednostne naloge financiranja, predlaga bolje usmerjene stopnje financiranja
in zagotavlja širši nabor instrumentov financiranja z uvajanjem novih
finančnih instrumentov, ki spodbujajo in povečujejo financiranje iz
zasebnega sektorja.
1.5.4.
Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti
in možnosti dopolnjevanja
Notranja
usklajenost dokumenta IPE: Uredba
IPE mora vzpostaviti ravnovesje med potrebo po poenostavitvi ter prilagoditvi
pravil in pogojev financiranja na eni strani ter spoštovanjem ciljev sektorske
politike na drugi. Uredba
IPE določa pogoje, načine in postopke za dodeljevanje finančne
pomoči Unije vseevropskim omrežjem, za kar bodo sprejete ločene
smernice za vsakega od treh sektorjev v obliki uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta. Upoštevana
je popolna usklajenost s sedanjimi in prihodnjimi finančnimi uredbami. V
pravnih besedilih so ustrezno dovoljene vse izjeme. Dopolnjevanje
z drugimi ustreznimi instrumenti: Predlagana
pobuda je v celoti usklajena s sporočilom o večletnem finančnem
okviru 2011 in njegovim spremnim dokumentom. Kontekst za cilje predlagane
pobude, ki izražajo cilje navedenih horizontalnih politik, so strategija Evropa
2020, Pregled proračuna EU, Akt za enotni trg in sporočilo o
večletnem finančnem okviru. Za financiranje osrednje in celovite
prometne infrastrukture, omrežij IKT in omrežij za oskrbo z energijo z
decentraliziranim upravljanjem bosta še naprej na voljo Kohezijski sklad in
ESRS.
1.6.
Trajanje in finančni učinek ukrepa
X Časovno omejen predlog/pobuda. · X Predlog/pobuda velja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020
· X Finančni učinek od leta 2014 do leta 2030 ¨ Časovno neomejen predlog/pobuda. · Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in
LLLL, · ki mu sledi polno delovanje.
1.7.
Načrtovani načini upravljanja[57]
X Neposredno centralizirano upravljanje –
Komisija. X Posredno centralizirano upravljanje –
prenos izvajanja na: · X izvajalske agencije, · X organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[58], · X nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, · ¨ osebe, ki se
jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o
Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu
člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. X Skupno upravljanje z mednarodnimi
organizacijami (kot je določeno spodaj). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe Subvencije (za
vse ali nekatere sektorje, o čemer se bo odločalo naknadno) bodo
dodeljevale obstoječe ali prihodnje izvajalske agencije. Dodatne naloge
se lahko zaupajo EIB, EIS ali drugim finančnim institucijam, mednarodnim
organizacijam (kot je Eurocontrol), organom, ki opravljajo javne storitve, ali
organom iz člena 185 finančne uredbe (kot je ACER) (člena 200 in
201 revidirane finančne uredbe).
2.
UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.
Določbe glede spremljanja in poročanja
Navedite pogostost in
pogoje. Program,
ki se izvaja, se bo spremljal z vmesnim ocenjevanjem uredbe IPE, vključno
s pregledom učinkovitosti. Izvajali se bodo tudi vmesni pregledi
večletnih delovnih programov. Z naknadnim ocenjevanjem, ki se bo
izvajalo v tesnem sodelovanju z državami članicami in upravičenci, se
bodo preverili uspešnost in učinkovitost IPE ter vpliv na gospodarsko,
socialno in teritorialno kohezijo ter njen prispevek k prednostnim nalogam
Unije za trajnostno, pametno in vključujočo rast. Predlog
uredbe IPE omogoča tudi ocenjevanje načinov izvajanja projektov ter
učinka njihovega izvajanja, da se oceni, ali so bili doseženi cilji, vključno
s cilji varstva okolja. Na
ravni ukrepov bodo upravičenci redno in v skladu z določili
sporazumov/sklepov pripravljali poročila o ukrepih, ki jih je treba
izvesti. Uredba IPE prav tako omogoča, da se od držav članic zahteva
ocenjevanje ukrepov in povezanih projektov.
2.2.
Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1.
Ugotovljena tveganja
–
zamude pri izvajanju projektov, –
možno slabo upravljanje finančne pomoči EU s strani
upravičencev, –
nezadosten vstop finančnih instrumentov na trg …, –
postopno spreminjanje tržnih pogojev.
2.2.2.
Načrtovani načini nadzora
IPE
se bo izvajal predvsem s centraliziranim posrednim in neposrednim upravljanjem
Komisije. Predvideni so lahko tudi primeri skupnega upravljanja. Kar zadeva
nepovratna sredstva, so glavni elementi notranjega nadzornega sistema postopki
za izbiranje in ocenjevanje predlogov za dodelitev nepovratnih sredstev
(predhodni nadzor), tehnični nadzor ter nadzor finančnih transakcij
med upravljanjem projektov na podlagi poročanja in naknadnih revizij
upravičencev. V
zvezi z načini nadzora nad nepovratnimi sredstvi ni predvidenih nobenih
večjih sprememb. Po naši oceni bo imel IPE podobne značilnosti
tveganja, pri čemer bodo uporabljene podobne strategije nadzora. Zato
ocenjujemo, da bo pričakovana raven neustreznosti podobna, kot je bila pri
upravljanju projektov TEN-T v okviru TEN-TEA, in sicer: Metodologija
vzorčenja pri revizijah temelji delno na naključnem pristopu in delno
na pristopu na podlagi tveganja. V letih 2009 in 2010 je bila stopnja
ugotovljenih napak (priporočenih finančnih izravnav v obliki %
izvedenih plačil) nižja od 1 %. Delni razlog za to je izmenjava
strokovnega znanja in izkušenj s predstavniki predhodnega finančnega kroga
(prek sej v zvezi s spoznanji, pridobljenimi pri revizijah in tehnikah
preprečevanja goljufij iz let 2008 in 2009). Vendar stopenj napak zaradi
omejene velikosti revizijskega vzorca ter kombinacije naključnega pristopa
in pristopa na podlagi tveganja ni mogoče ekstrapolirati na vse projekte,
ki se upravljajo v okviru TEN-TEA. Sporazumi
in sklepi o izvajanju ukrepov v okviru IPE morajo določiti spremljanje in
finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga
pooblasti Komisija, ter revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče, in
preglede na kraju samem, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam
(OLAF), v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11.
novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja
Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred
goljufijami in drugimi nepravilnostmi, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski
urad za boj proti goljufijam (OLAF). Pri
izvajanju finančnih instrumentov je treba upoštevati, da mora vsak
sporazum s subjektom, kateremu so bile zaupane naloge, ali drugimi
finančnimi institucijami izrecno določati, da imata Komisija in
Računsko sodišče pooblastila za nadzorovanje dokumentacije in
prostorov ter informacij, tudi takih, ki so shranjeni na elektronskih medijih,
pri vseh tretjih osebah, ki so prejele sredstva Unije.
2.2.3.
Značilnosti in intenzivnost nadzora
Opis nadzora || Znesek v milijonih EUR || Število upravičencev: transakcije (% skupnega zneska) || Temeljitost nadzora * (ocena 1–4) || Pokritost (% vrednosti) Upravljanje ukrepov od ocenjevalne do naknadne revizije || 371** || 1) celovito spremljanje vseh projektov: 100 % || 1 || 100 % 2) revizija izbranih projektov 5 % || 4 || 10 % (**) približek na podlagi naslednjega
izračuna: 9,9 milijona EUR x 7 x 6, pri čemer je: ·
9,9 milijona EUR – znesek letnih upravnih stroškov
v okviru TEN-TEA, ki nastanejo zaradi odobritev za poslovanje v skupnem znesku
8 000 milijonov EUR, ·
7 – število let, v katerih se izvaja večletni
finančni okvir, ·
6 – množitelj za pridobitev sredstev IPE v znesku
50 000 milijonov EUR.
2.3.
Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti
Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Komisija
bo zagotovila, da se bodo ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te
uredbe, zaščitili finančni interesi Unije z uporabo preventivnih
ukrepov proti goljufiji, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, z
izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih
zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi
in odvračalnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom)
št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo (ES)
št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija
ali njeni predstavniki in Računsko sodišče bodo s pregledom
dokumentacije in na kraju samem pristojni za revizijo pri vseh
upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so
prejeli sredstva Unije. Evropski
urad za boj proti goljufijam (OLAF) je pooblaščen, da pri gospodarskih
izvajalcih, ki jih takšno financiranje neposredno ali posredno zadeva, na kraju
samem izvaja preglede in inšpekcije v skladu s postopki iz
Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 z namenom ugotavljanja goljufije,
korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne
interese Evropske Unije v zvezi s sporazumom, sklepom ali pogodbo o nepovratnih
sredstvih, ki zadevajo financiranje Unije. V
okviru uredb GD INFSO, MOVE in ENER so bile ali bodo do leta 2013 sprejete
strategije proti goljufijam in z njimi povezani akcijski načrti na ravni
generalnega direktorata, ki bodo pokrivali celotni cikel odhodkov, pri
čemer bodo upoštevali sorazmernost ter stroške in koristi ukrepov,
predvidenih za izvedbo, in hkrati omogočali tudi oceno tveganja programa. Ti
trije generalni direktorati bodo zagotovili, da bo njihov pristop za obvladovanje
tveganja goljufij usmerjen v odkrivanje področij, na katerih obstaja
tveganje goljufij, pri čemer bo upoštevana posebna analiza generalnega
direktorata v zvezi s stroški in koristmi za posamezni sektor ter tudi
prizadevanja urada OLAF za preprečevanje goljufij in njegove analize
tveganj. Pogodbe
za nepovratna sredstva in postopki za oddajo javnih naročil bodo temeljili
na standardnih modelih, ki bodo določeni v splošno veljavnih ukrepih za
boj proti goljufiji. Za
osebje, ki bo delalo v okviru projektov, bodo organizirana usposabljanja o
upravljanju nepovratnih sredstev. Pri
uporabi finančnih instrumentov bodo morale finančne institucije,
vključene v opravljanje finančnih poslov v okviru finančnega
instrumenta, upoštevati ustrezne standarde za preprečevanje pranja denarja
in boj proti terorizmu. Te institucije ne smejo imeti sedeža na ozemlju,
katerega pristojni organi ne sodelujejo z Unijo v zvezi
z uporabo mednarodno dogovorjenih davčnih standardov.
3.
OCENJENI FINANČNI UČINEK PREDLOGA/POBUDE
(v trenutnih cenah)
3.1.
Zadevni razdelki večletnega finančnega
okvira in proračunske vrstice odhodkov
· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka Opis: Vseevropska prometna omrežja || dif./nedif. ([59]) || držav Efte[60] || držav kandidatk[61] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe 1 || 06 03 03 || dif./ || NE || NE || NE || NE 1 || 06 01 04 31 || nedif. || NE || NE || NE || NE Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka Opis: Vseevropska prometna omrežja || dif./nedif. ([62]) || držav Efte[63] || držav kandidatk[64] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe 1 || 32 03 02 (TEN-E) || dif./ || NE || NE || NE || NE 1 || 32 01 04 XX || nedif. || NE || NE || NE || NE Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka Opis: Okvirni program za konkurenčnost in inovacije – ICT-PSP || dif./nedif. ([65]) || držav Efte[66] || držav kandidatk[67] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe 1 || 09 03 XX || dif./ || NE || NE || NE || NE 1 || 09 01 04 XX || nedif. || NE || NE || NE || NE Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka Opis: Kohezijski sklad || dif./nedif. ([68]) || držav Efte[69] || držav kandidatk[70] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe 1 || 13 04 02 || dif./ || NE || NE || NE || NE 1 || 13 01 04 XX || nedif. || NE || NE || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek Številka [Razdelek……………………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe || [XX YY YY YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE Cilj je ena proračunska vrstica za
instrument za povezovanje Evrope, vendar se bo o tem odločalo pozneje.
3.2.
Ocenjeni učinek na odhodke
3.2.1.
Povzetek ocenjenega učinka na odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka 1 || Razdelek: Pametna in vključujoča rast GD: MOVE || || || Leto N[71] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 06 03 03 || obveznosti || (1) || 2427,3 || 2687,5 || 3183,2 || 3471,8 || 4000,5 || 4315,2 || 4401,9 || || 24487,4 plačila || (2) || 0 || 2099,7 || 2299,7 || 2449,7 || 2599,7 || 2799,7 || 2999,7 || 9239,2 || 24487,4 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[72] || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 06.01.04.31(*) || || (3) || 12,7 || 17,5 || 17,8 || 18,2 || 18,5 || 18,8 || 19,1 || || 122,6 Odobritve za DG MOVE SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 2440,0 || 2705,0 || 3201,0 || 3490,0 || 4019,0 || 4334,0 || 4421,0 || 0,0 || 24610,0 plačila || = 2 + 2a +3 || 12,7 || 2117,2 || 2317,5 || 2467,9 || 2618,2 || 2818,5 || 3018,8 || 9239,2 || 24610,0 (*) Ti zneski se nanašajo na subvencijo
izvajalski agenciji za TEN-T ter pokrivajo upravljanje prometnega dela IPE in
zaključek finančne podpore za projekte skupnega interesa v
vseevropskem prometnem omrežju iz prejšnjih programov Izhajajo iz predpostavke
portfelja s 500 projekti. GD: REGIO || || || Leto N[73] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 13 04 02 || obveznosti || (1) || 1477,9 || 1511,9 || 1544,3 || 1587,4 || 1648,9 || 1693,9 || 1774 || || 11238,3 plačila || (2) || 0,0 || 972,9 || 1102,6 || 1236,5 || 1291,7 || 1373,2 || 1551,3 || 3710,1 || 11238,3 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[74] || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 13 01 04 XX (**) || || (3) || 5,1 || 5,4 || 5,6 || 5,9 || 6,2 || 6,6 || 6,6 || || 41,4 Odobritve za GD REGIO SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 1483,0 || 1517,4 || 1549,9 || 1593,3 || 1655,1 || 1700,4 || 1780,6 || || 11279,7 plačila || = 2 + 2a + 3 || 5,1 || 978,3 || 1108,3 || 1242,4 || 1297,9 || 1379,7 || 1557,9 || 3710,1 || 11279,7 (**) Dodatni znesek za podporo
subvenciji izvajalski agenciji za TEN-T (ustvariti je treba novo
proračunsko vrstico) s predpostavko, da bodo ti zneski dodeljeni
izvajalski agenciji za TEN-T. Uporabljajo se ustrezna pravila iz te uredbe za
vseevropska prometna omrežja. Izvedli se bodo posebni razpisi za izvajanje
projektov v zvezi z osrednjim omrežjem, in sicer izključno v državah
članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.
Izhajajo iz predpostavke portfelja s približno 160 projekti. GD: ENER || || || Leto N[75] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 32 03 02 || obveznosti || (1) || 1029,522 || 1333,022 || 1139,022 || 1319,022 || 1495,022 || 1759,022 || 2271,022 || 0 || 10345,654 plačila || (2) || 452,542 || 915,785 || 1174,822 || 1264,782 || 1353,262 || 1568,942 || 1921,382 || 1694,137 || 10345,654 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[76] || Številka proračunske vrstice 3201XX (***) || || (3) || 3,478 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 0 || 15,346 || || || || || || || || || || || Odobritve za GD ENER SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 1033 || 1335 || 1141 || 1321 || 1497 || 1761 || 2273 || 0 || 10361 plačila || = 2 + 2a + 3 || 456,02 || 917,763 || 1176,8 || 1266,76 || 1355,24 || 1570,92 || 1923,36 || 1694,137 || 10361 (***) Te
odobritve zajemajo odhodke za evropske koordinatorje. Poleg tega se je
mogoče za izvajanje nalog, opisanih v določilih Uredbe o smernicah za
vseevropske energetske infrastrukture, v zvezi s katerimi je potrebno nadaljnje
odločanje, obrniti na ACER. GD: INFSO || || || Leto N[77] 2014 || Leto N + 1 2015 || Leto N + 2 2016 || Leto N + 3 2017 || Leto N + 4 2018 || Leto N + 5 2019 || Leto N + 6 2020 || > 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 0903XX || obveznosti || (1) || 679,000 || 843,800 || 1302,600 || 1621,400 || 1734,200 || 2003,000 || 2284,000 || 0 || 10468,000 plačila || (2) || 454,000 || 683,800 || 1262,600 || 1581,400 || 1719,200 || 2003,000 || 2258,000 || 506,000 || 10468,000 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[78] || || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 090104XX || || (3) || 2,000 || 2,200 || 2,400 || 2,600 || 2,800 || 3,000 || 3,000 || 0 || 18,000 Odobritve za GD INFSO SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 681,000 || 846,000 || 1305,000 || 1624,000 || 1737,000 || 2006,000 || 2287,000 || 0 || 10486,000 plačila || = 2 + 2a + 3 || 456,000 || 686,000 || 1265,000 || 1584,000 || 1722,000 || 2006,000 || 2261,000 || 506,000 || 10486,000 Odobritve za poslovanje SKUPAJ(*) || obveznosti || (4) || 4135,822 || 4864,322 || 5624,822 || 6412,222 || 7229,722 || 8077,222 || 8956,922 || 0,000 || 45301,054 plačila || (5) || 906,542 || 3699,285 || 4737,122 || 5295,882 || 5672,162 || 6371,642 || 7179,082 || 11439,34 || 45301,054 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ(*) || (6) || 18,178 || 21,678 || 22,178 || 22,778 || 23,278 || 23,778 || 24,078 || 0 || 155,946 Odobritve za RAZDELEK 1(*) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 4154,000 || 4886,000 || 5647,000 || 6435,000 || 7253,000 || 8101,000 || 8981,000 || 0,000 || 45457,000 plačila || = 5 + 6 || 924,720 || 3720,963 || 4759,300 || 5318,660 || 5695,440 || 6395,420 || 7203,160 || 11439,337 || 45457,000 (*) brez zneskov iz GD REGIO (Kohezijskega sklada) Odobritve za poslovanje SKUPAJ(**) || obveznosti || (4) || 5613,722 || 6376,222 || 7169,122 || 7999,622 || 8878,622 || 9771,122 || 10730,922 || 0,000 || 56539,354 plačila || (5) || 906,542 || 4672,185 || 5839,722 || 6532,382 || 6963,862 || 7744,842 || 8730,382 || 15149,44 || 56539,354 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ(**) || (6) || 23,278 || 27,078 || 27,778 || 28,678 || 29,478 || 30,378 || 30,678 || 0 || 197,346 Odobritve za RAZDELEK 1(**) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || = 4 + 6 || 5637,000 || 6403,300 || 7196,900 || 8028,300 || 8908,100 || 9801,500 || 10761,600 || 0,000 || 56736,700 plačila || = 5 + 6 || 929,820 || 4699,263 || 5867,500 || 6561,060 || 6993,340 || 7775,220 || 8761,060 || 15149,437 || 56736,700 (**) vključno z zneski iz GD REGIO (Kohezijskega sklada) Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:
(ni relevantno) Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || || Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || || Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvirja SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || = 4 + 6 || || || || || || || || || plačila || = 5 + 6 || || || || || || || || || Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ GD: MOVE || Človeški viri || 4,198 || 4,516 || 4,771 || 5,089 || 5,280 || 5,280 || 5,280 || 34,414 Drugi upravni odhodki || 1,100 || 1,110 || 1,120 || 1,230 || 1,240 || 1,250 || 1,260 || 8,310 GD MOVE SKUPAJ || Odobritve || 5,298 || 5,626 || 5,891 || 6,319 || 6,520 || 6,530 || 42,724 || 42,724 GD: ENER (*) || Človeški viri || 5,406 || 6,233 || 7,123 || 7,315 || 7,315 || 7,506 || 7,506 || 48,404 Drugi upravni odhodki || 0,171 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 1,797 GD ENER SKUPAJ || || 5,577 || 6,404 || 7,294 || 7,786 || 7,486 || 7,677 || 7,977 || 50,201 GD: INFSO (*) || Človeški viri || 11,117 || 12,451 || 14,484 || 15,310 || 16,263 || 17,025 || 17,279 || 103,929 Drugi upravni odhodki || 0,200 || 0,210 || 0,220 || 0,230 || 0,240 || 0,250 || 0,260 || 1,610 GD INFSO SKUPAJ || Odobritve || 11,317 || 12,661 || 14,704 || 15,540 || 16,503 || 17,275 || 17,539 || 105,539 (*) GD ENER in GD INFSO predvidevata tudi
(delni) prenos izvedbe z IPE na zunanje agencije. Zneski in pripisane vrednosti
se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje
izvajalce. Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 22,192 || 24,691 || 27,889 || 29,645 || 30,509 || 31,482 || 32,056 || 198,464 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014[79] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || > 2020 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 (*) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 4176,192 || 4910,691 || 5674,889 || 6464,645 || 7283,509 || 8132,482 || 9013,056 || 0,000 || 45655,464 plačila || 946,912 || 3745,654 || 4787,189 || 5348,305 || 5725,949 || 6426,902 || 7235,216 || 11439,337 || 45655,464 (*) brez zneskov iz GD REGIO (Kohezijskega
sklada) || || || Leto 2014[80] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || > 2020 || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 (**) večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 5659,192 || 6427,991 || 2327,889 || 8057,945 || 8057,945 || 9832,982 || 10793,656 || 0,000 || 56935,164 plačila || 952,012 || 4723,954 || 5895,389 || 6590,705 || 7023,849 || 7806,702 || 8793,116 || 15149,437 || 56935,164 (**) Vključno z zneski iz GD REGIO (Kohezijskega
sklada).
3.2.2.
Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje
· ¨ Predlog/pobuda
ne zahteva porabe odobrenih sredstev za poslovanje. · X Predlog/pobuda zahteva porabo odobrenih sredstev za poslovanje,
kot je pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ || REALIZACIJA || Vrsta realizacije[81] || Povprečni strošek realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj || POSEBNI CILJI [82] prometna omrežja … || – realizacija || Predvidoma bo prispevek k financiranju znašal skupno 150 milijard EUR naložb od ocenjenih 237 618,21 milijona EUR naložb, določenih na seznamu predhodno opredeljenih projektov prometne infrastrukture v delu 1 Priloge k Uredbi IPE. || || – 2 256,9 milijarde EUR sredstev EU iz finančnih instrumentov bo finančni vzvod za 40 milijard EUR naložb; – 11 238,3 milijarde EUR sredstev EU, financiranih iz Kohezijskega sklada, bo finančni vzvod za 11,5 milijarde EUR naložb; – preostalih 22 230,5 milijarde EUR sredstev EU bo finančni vzvod za 98,5 milijarde EUR naložb (na podlagi 20-odstotne povprečne stopnje sofinanciranja). || v milijonih EUR || Ocene naložb za navedene predhodno opredeljene projekte iz dela 1 Priloge k Uredbi IPE Horizontalne prednostne naloge || 47.500,00 od katerih SESAR || 30.000,00 1. Koridor Baltik–Jadran || 13.353,20 2. Varšava–Berlin–Amsterdam/Rotterdam–Felixstowe–Midlands || 5.673,00 3. Sredozemski koridor || 37.690,00 4. Hamburg–Rostock–Burgas/turška meja–Piraeus–Nikozija || 8.037,60 5. Helsinki–Valletta || 31.936,00 6. Genova–Rotterdam || 15.622,50 7. Lizbona–Strasbourg || 17.170,00 8. Dublin–London–Pariz–Bruselj || 4.582,00 9. Amsterdam–Basel/Lyon–Marseille || 12.551,30 10. Koridor Strasbourg–Donava || 15.939,40 Drugi odseki osrednjega omrežja || 27.563,21 Skupaj || 237.618,21 Natančni zneski glede
na koridor bodo na voljo v fazi načrtovanja in izvajanja programa. || POSEBNI CILJ – energetska omrežja – realizacija || uvedba 11 prednostnih koridorjev in področij s povprečnim stroškom 940,514 milijona EUR na koridor || || POSEBNI CILJI – telekomunikacijska omrežja[83]: – realizacija || razvoj in namestitev infrastrukture digitalnih storitev po Evropi || V okviru IPE naj bi se financirala naslednja infrastruktura digitalnih storitev: · interoperabilna elektronska identifikacija in avtentifikacija po Evropi · evropska osrednja platforma za medsebojno povezavo evropskih poslovnih registrov · elektronski postopki za ustanovitev in vodenje podjetja v drugi evropski državi · interoperabilne čezmejne storitve elektronskih javnih naročil · interoperabilne čezmejne storitve e-sodstva · interoperabilne čezmejne storitve e-zdravja · varnejša internetna infrastruktura · kritična informacijska infrastruktura · dostop do digitalnih virov evropske dediščine · dostop do ponovno uporabnih informacij iz javnega sektorja · večjezični dostop do spletnih storitev · Vseevropske hrbtenične povezave visokih hitrosti za javne uprave · Vzpostavitev informacijskih rešitev in rešitev na področju komunikacijskih tehnologij za inteligentna energetska omrežja in zagotavljanje pametnih energetskih storitev || 2446,000 – realizacija || Tisoč gospodinjstev s širokopasovnim internetnim priključkom || 0.18 || 1827 || 321,000 || 3573 || 627,800 || 5547 || 974,600 || 6269 || 1101,400 || 8031 || 1411,200 || 9276 || 1630,000 || 11126 || 1955,000 || 45649 || 8021,000 || Seštevek za specifični cilj telekomunikacij || || 679,000 || || 843,800 || || 1 302,600 || || 1 621,400 || || 1 734,200 || || 2 003,000 || || 2 284,000 || || 10 468,000 || STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || || 56 539,354 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || ||
3.2.3.
Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave
3.2.3.1.
Povzetek
· ¨ Predlog/pobuda
ne zahteva rabe odobritev upravne narave · X Predlog/pobuda zahteva rabo odobritev upravne narave, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) GD MOVE || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 4,198 || 4,516 || 4,771 || 5,089 || 5,280 || 5,280 || 5,280 || 34,414 Drugi upravni odhodki || 1,100 || 1,110 || 1,120 || 1,230 || 1,240 || 1,250 || 1,260 || 8,310 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 5,298 || 5,626 || 5,891 || 6,319 || 6,520 || 6,530 || 6,54 || 42,724 Odobritve zunaj RAZDELKA 5 [84] večletnega finančnega okvira (*) || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave 06 01 04 31 || 12,7 || 17,5 || 17,8 || 18,2 || 18,5 || 18,8 || 19,1 || 122,6 Drugi odhodki upravne narave 13 01 04 XX || 5,1 || 5,4 || 5,6 || 5,9 || 6,2 || 6,6 || 6,6 || 41,4 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5(**) večletnega finančnega okvira || 12,7 || 17,5 || 17,8 || 18,2 || 18,5 || 18,8 || 19,1 || 122,6 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 17,8 || 22,9 || 23,4 || 24,1 || 24,7 || 25,4 || 25,7 || 164,0 MOVE(**) SKUPAJ || 17,998 || 23,126 || 23,691 || 24,519 || 25,02 || 25,33 || 25,64 || 165,324 MOVE SKUPAJ || 23,098 || 28,526 || 29,291 || 30,419 || 31,22 || 31,93 || 32,24 || 206,72 (*) Ob predpostavki, da bodo deli IPE,
povezani s prometom in Kohezijskim skladom, dodeljeni izvajalski agenciji za
TEN-T. (**) Brez
Kohezijskega sklada 13 01 04 XX. v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) GD ENER || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 (*) večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 5,406 || 6,233 || 7,123 || 7,315 || 7,315 || 7,506 || 7,506 || 48,404 Drugi upravni odhodki || 0,171 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 0,171 || 0,171 || 0,471 || 1,797 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 5,577 || 6,404 || 7,294 || 7,786 || 7,486 || 7,677 || 7,977 || 50,201 Odobritve zunaj RAZDELKA 5 [85] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave (**) || 3,478 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 15,346 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 3,478 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 1,978 || 15,346 ENER SKUPAJ || 9,055 || 8,382 || 9,272 || 9,764 || 9,464 || 9,655 || 9,955 || 65,547 (*) GD ENER predvideva
(delni) prenos izvedbe IPE na zunanje agencije. Zneski in pripisane vrednosti
se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje
izvajalce. (**) Te
odobritve zajemajo odhodke za evropske koordinatorje. Poleg tega se je
mogoče za izvajanje nalog, opisanih v določilih Uredbe o smernicah za
vseevropske energetske infrastrukture, v zvezi s katerimi je potrebno
nadaljnje odločanje, obrniti na ACER. v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) GD INFSO || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 (*) večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 11,117 || 12,451 || 14,484 || 15,310 || 16,263 || 17,025 || 17,279 || 103,929 Drugi upravni odhodki || 0,2 || 0,21 || 0,22 || 0,23 || 0,24 || 0,25 || 0,26 || 1,61 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 11,317 || 12,661 || 14,704 || 15,540 || 16,503 || 17,275 || 17,539 || 105,539 Odobritve zunaj RAZDELKA 5 [86] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi odhodki upravne narave || 2 || 2,2 || 2,4 || 2,6 || 2,8 || 3 || 3 || 18 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 2 || 2,2 || 2,4 || 2,6 || 2,8 || 3 || 3 || 18 INFSO SKUPAJ || 13,317 || 14,861 || 17,104 || 18,140 || 19,303 || 20,275 || 20,539 || 123,539 (*) GD INFSO predvideva (delni) prenos izvedbe IPE na zunanje agencije.
Zneski in pripisane vrednosti se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati
procesa prenosa na zunanje izvajalce. Odobritve upravne narave iz Razdelka 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || 22,192 || 24,691 || 27,889 || 29,645 || 30,509 || 31,482 || 32,056 || 198,464 Odobritve upravne narave zunaj Razdelka 5 večletnega finančnega okvira(*) SKUPAJ || 18,178 || 21,678 || 22,178 || 22,778 || 23,278 || 23,778 || 24,078 || 155,946 Odobritve upravne narave zunaj Razdelka 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || 23,278 || 27,078 || 27,778 || 28,678 || 29,478 || 30,378 || 30,678 || 197,346 Odobritve upravne narave(*) SKUPAJ || 40,37 || 46,369 || 50,067 || 52,423 || 53,787 || 55,26 || 56,134 || 354,410 Odobritve upravne narave SKUPAJ || 45,47 || 51,769 || 55,667 || 58,323 || 59,987 || 61,86 || 62,734 || 395,810 (*) Brez Kohezijskega sklada 13 01 04 XX.
3.2.3.2.
Ocenjene potrebe po človeških virih
· ¨ Predlog/pobuda
ne zahteva rabe človeških virov · X Predlog/pobuda zahteva rabo človeških virov, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: Ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || GD MOVE || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) || || 06 01 01 01 (sedež in uradi predstavništva Komisije) || 26 || 28 || 29 || 31 || 32 || 32 || 32 || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || 06 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[87] || || 06 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 14 || 15 || 17 || 18 || 19 || 19 || 19 || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy [88] || || || || || || || || || || || || || || || || || 06 01 05 02 (CA, INT, SNE – posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || MOVE SKUPAJ || 40 || 43 || 46 || 49 || 51 || 51 || 51 XX je zadevno
področje politike ali proračunski naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Zneski in pripisane vrednosti se bodo prilagodili v
skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce. Opis nalog: Uradniki in začasno osebje || Oblikovanje politik in strategij, upravljanje in nadzor programov, izbiranje projektov, koordinacija in povezovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi na ravni programa (ministrstvi, drugimi GD-ji, evropskimi institucijami, mednarodnimi bankami (npr. EIB), nadzor in kontrola povezanih agencij (zunanjega osebja). Zunanje osebje || Upravljanje informacijskega sistema TENtec: zbiranje tehničnih, finančnih in geografskih podatkov za analize, upravljanje in sprejemanje političnih odločitev v okviru programa. Ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || GD ENER || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) || || 32 01 01 01 (sedež in uradi predstavništva Komisije) || 34 || 39 || 45 || 45 || 45 || 46 || 46 || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[89] || || 32 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 17 || 20 || 22 || 25 || 25 || 26 || 26 || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy [90] || – na sedežu[91] || || || || || || || || – v delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (CA, INT, SNE – posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || ENER SKUPAJ || 51 || 59 || 67 || 70 || 70 || 72 || 72 XX je zadevno
področje politike ali proračunski naslov. Potrebe po človeških virih se krijejo z
osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve
virov glede na proračunske omejitve. Zneski in pripisane vrednosti
se bodo prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce. Opis nalog: Uradniki in začasno osebje || – podpora regionalnim in tematskim forumom pri prepoznavanju projektov skupnega interesa – izborni postopek – upravljanje letnih razpisov za zbiranje predlogov in izbiranje projektov za finančno podporo EU – upravljanje financ in projektov – ocene Zunanje osebje || Podpora regionalnim in tematskim forumom pri prepoznavanju projektov skupnega interesa – izborni postopek – upravljanje letnih razpisov za zbiranje predlogov in izbiranje projektov za financiranje – upravljanje financ in projektov – ocene Ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || GD INFSO || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) || || 09 01 01 01 (sedež in uradi predstavništva Komisije) || 83 || 93 || 108 || 114 || 121 || 127 || 129 || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[92] || || 09 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 9 || 10 || 12 || 13 || 14 || 14 || 14 || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || || XX 01 04 yy [93] || – na sedežu[94] || || || || || || || – v delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (CA, INT, SNE – neposredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || SKUPAJ || 92 || 103 || 120 || 127 || 135 || 141 || 143 XX je zadevno
področje politike ali proračunski naslov. Potrebe po človeških virih se krijejo z
osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali
prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve
virov glede na proračunske omejitve. Zneski in pripisane vrednosti
se bodo prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce. Opis nalog: Uradniki in začasno osebje || Koordinacija politik in strategij, upravljanje programa, upravljanje projektov in nepovratnih sredstev Zunanje osebje || Upravljanje projektov in nepovratnih sredstev Ocenjene potrebe po človeških virih skupaj || 183 || 205 || 233 || 246 || 256 || 264 || 266
3.2.4.
Ujemanje z veljavnim večletnim finančnim
okvirom 2014–2020
· X Predlog/pobuda se ujema z večletnim finančnim okvirom
2014–2020. · ¨ Predlog/pobuda
bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega
okvira. Pojasnite katero reprogramiranje je potrebno ter
navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. n.r. · ¨ – Predlog/pobuda
zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega
finančnega okvira[95]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. n.r.
3.2.5.
Udeležba tretjih oseb pri financiranju
· X V predlogu/pobudi ni načrtovano, da bi bile tretje osebe
udeležene pri financiranju. · V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v
nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||
3.3.
Ocenjeni vpliv na prihodke
· ¨ Predlog/pobuda
nima finančnega vpliva na prihodke. · X Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ na lastna sredstva, –
X na razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[96] Leto N || Leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne prihodke, na
katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice
odhodkov. določite
(Prihodek, ustvarjen s finančnimi instrumenti, bo ponovno uporabljen v
času trajanja programa, na koncu programa pa nazadnje izplačan kot
prihodek, skupaj z glavnim zneskom.) Navedite metodo
izračuna učinka na prihodke. [1] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Proračun za
strategijo Evropa 2020, 29. 6. 2011, COM(2011) 500
konč. [2] 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,
20-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije EU
in 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020. [3] „Nova strategija za enotni trg –
v službi evropskega gospodarstva in družbe“. Poročilo Maria Montija
predsedniku Evropske komisije, 9. maj 2010, str. 64–65. [4] COM(2011) xxx o začetku pilotne faze pobude za
projektne obveznice strategije Evropa 2020. [5] COM(2011) 500. [6] Sporočilo Komisije o pregledu proračuna
(COM(2010) 700), o pametnih predpisih (COM(2010) 543) in o
proračunu za strategijo Evropa 2020 (COM(2011) 500). [7] COM(2010) 700, str. 5. [8] Glej poročila o ocenah učinka o revidiranih
smernicah TEN-T, SEC(2011) xxx, o revidiranih smernicah TEN-E,
SEC(2011) xxx, in o revidiranih smernicah e-TEN, SEC(2011) xxx. [9] Vsi zneski so navedeni v stalnih cenah iz leta 2011.
Ustrezni zneski, izraženi v trenutnih cenah, so navedeni v oceni finančnih
posledic zakonodajnega predloga. [10] COM(2011) 144. [11] UL C , , str. . [12] UL C , , str. . [13] UL C , , str. . [14] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska
digitalna agenda“, 26. 8. 2010, COM(2010) 245 konč./2. [15] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akt za
enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – ‚Skupaj za novo
rast‘“, 13. 4. 2011, COM(2011) 206 konč. [16] Resolucija Evropskega parlamenta 2010/2211(INI). [17] Načrt za enotni evropski prometni prostor,
COM(2011) 144. [18] Resolucija Evropskega parlamenta 2009/2096(INI). [19] Dokument Sveta 10850/09. [20] UL L, , str. . [21] http://ec.europa.eu/transport/infrastructure/ten-t-policy/review/doc/expert-groups/expert_group_5_final_report.pdf. [22] V cenah iz leta 2011. [23] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prednostne
naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje –
Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje“, 17. 11. 2010,
COM(2010) 677 konč. [24] Dokument Sveta 6950/11. [25] EUCO 2/1/11. [26] UL C, , str. . [27] COM(2010) 2020 konč. 3. 3. 2010. [28] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu
odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska digitalna agenda“,
26. 8. 2010, COM(2010) 245 konč./2. [29] Sklepi Evropskega sveta o novi evropski strategiji za rast in delovna
mesta – Dokončno oblikovanje in izvajanje strategije Evropa 2020,
17. junij 2010. [30] Sklepi Sveta o evropskem programu za digitalne tehnologije – 3017.
srečanje Sveta za promet, telekomunikacije in energetiko, Bruselj,
31. maj 2010. [31] UL C, , str. . [32] COM(2011) xxx, Okvir za naslednjo generacijo
finančnih instrumentov. [33] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Aktiviranje
zasebnih in javnih naložb za oživitev gospodarstva in dolgoročne
strukturne spremembe: razvijanje javno-zasebnih partnerstev“, COM(2009) 615
konč. [34] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in nacionalnim parlamentom
z naslovom „Pregled proračuna EU“, 19. 10. 2010, COM(2010) 700
konč. [35] UL L 162, 22.6.2007,
str. 1. [36] UL L 55, 28.2.2011,
str. 13. [37] UL L 228, 23.9.1995,
str. 1. [38] UL L, , str. . [39] UL L, , str. . [40] UL L, , str. . [41] UL L 108, 24.4.2002, str. 33. [42] Pod ustreznimi pogoji do 30 %. [43] Vsi zneski so navedeni v stalnih
cenah iz leta 2011. Ustrezni zneski, izraženi v trenutnih cenah, so navedeni v
oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga. [44] Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.
junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne
pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih
omrežij, UL L 162, 22.6.2007, str. 1. [45] COM(2011) 615 konč. [46] UL L 292, 15.11.1996, str. 2. [47] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom
„Proračun za strategijo Evropa 2020, del II (poglavja o
posameznih politikah)“, COM(2011) 500 konč., 29. 6. 2011,
str. 7. [48] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [49] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz
člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe. [50] Roman Friedrich, Karim Sabbagh, Bahjat El-Darwiche in
Milind Singh (2009): Digital Highways. The Role of Government in 21st Century
Infrastructure. Booz & Company. [51] OECD (2010), OECD Information Technology Outlook 2010,
OECD Publishing. Dostopno na naslovu:
http://dx.doi.org/10.1787/it_outlook-2010-en
(citirano 17. 5. 2011). [52] To je napoved naložb, ki se bodo izvedle neodvisno in brez
posredovanja IPE. [53] To je napoved, ki kaže, kaj je mogoče doseči s
posredovanjem IPE. [54] Tu je zajetih 6,5 milijarde EUR sredstev iz IPE, ki bodo
povečala zasebne in (druge) javne naložbe za faktor 7. [55] Merilo se je: državljani
in podjetja, ki uporabljajo storitve eUprave. [56] Čezmejne javne storitve: tega podatka še ni mogoče meriti, saj države članice šele
pripravljajo seznam storitev (ukrep digitalne agende št. 91 z rokom za izvedbo
do konca leta 2011). [57] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [58] Organi iz člena 185 finančne uredbe. [59] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana
sredstva [60] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [61] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države
kandidatke z zahodnega Balkana. [62] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana
sredstva [63] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [64] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne
države kandidatke z zahodnega Balkana. [65] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana
sredstva [66] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [67] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne
države kandidatke z zahodnega Balkana. [68] Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana
sredstva [69] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [70] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne
države kandidatke z zahodnega Balkana. [71] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [72] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [73] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [74] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [75] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [76] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [77] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [78] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [79] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [80] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [81] Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in
opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število
kilometrov novo zgrajenih cest …). [82] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“. [83] Zadnja ločnica med proračunom, porabljenih prek
finančnih instrumentov, in subvencijami bo odvisna od tržne uveljavitve
finančnih instrumentov. [84] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [85] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [86] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo
izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [87] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec
(„Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. [88] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [89] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec
(„Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. [90] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [91] Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za
razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [92] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec
(„Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. [93] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [94] Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za
razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [95] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [96] Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve,
prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto
zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.