52011PC0469

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Svet je s sklepom z dne 23. februarja 2009 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj s članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) za izvedbo druge revizije Sporazuma o partnerstvu med državami AKP na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja).

V skladu s členom 95(3) Sporazuma iz Cotonouja so se države AKP in EU medsebojno uradno obvestile o določbah, ki jih želijo pregledati zaradi morebitne spremembe Sporazuma. Uradni obvestili držav AKP in EU sta se ujemali na številnih področjih, saj sta obe strani priznali potrebo po nadaljnjem razvoju Sporazuma iz Cotonouja glede njegove politične razsežnosti, regionalnega povezovanja in izvajanja partnerstva, ob upoštevanju med drugim razvojnega sodelovanja. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno, da se posodobitev izrazov v Sporazumu, potrebna zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, začasno odloži; EU je nato v izjavi, priloženi Sklepni listini, napovedala, da bo državam AKP predlagala izmenjavo pisem, da bi Sporazum uskladili z institucionalnimi spremembami, ki so posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Po uradnem začetku pogajanj na zasedanju Skupnega Sveta 29. maja 2009 je med junijem 2009 in marcem 2010 potekalo več pogajalskih sestankov.

V skladu s členom 95(3) Sporazuma iz Cotonouja so bila pogajanja uspešno končana na izrednem skupnem ministrskem zasedanju 19. marca 2010, na katerem so pogajalci parafirali besedila o spremembi Sporazuma in pogodbenice s tem potrdile rezultat pogajanj.

S Sklepom 2010/648/EU z dne 14. maja 2010 je Svet odobril podpis sporazuma. Sporazum o spremembi, ki je bil rezultat pogajanj, sta nato obe strani podpisali na zasedanju Sveta ministrov AKP - EU 22. junija 2010 v Ouagadougouju, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

Člen 95(3) Sporazuma iz Cotonouja pooblašča Skupni svet, da do začetka veljavnosti spremenjenih določb sprejme prehodne ukrepe v zvezi s tem. Svet je s Sklepom Sveta 2010/614/EU z dne 14. junija 2010 odobril stališče Evropske unije v Svetu ministrov AKP-EU v zvezi s prehodnimi ukrepi, s Sklepom Sveta ministrov AKP-EU št. 2/2010 z dne 21. junija 2010 pa se spremenjene določbe začasno uporabljajo od 31. oktobra 2010. Ta sklep pogodbenice tudi poziva, da dokončajo vse potrebne postopke za zagotovitev začetka polne veljavnosti Sporazuma v dveh letih od dneva njegovega podpisa.

Komisija zato Svetu predlaga, da sprejme sklep o sklenitvi Sporazuma v skladu s členom 218(6) PDEU, po odobritvi Evropskega parlamenta v skladu s členom 218(6)(a) PDEU.

2011/0207 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[1],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Na podlagi pooblastila Sveta z dne 23. februarja 2009 se je Komisija v imenu Unije in njenih držav članic pogajala o sporazumu o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja).

2. V skladu s Sklepom Sveta 2010/648/EU z dne 14. maja 2010 so pogodbenice Sporazum podpisale na zasedanju Sveta ministrov AKP-EU 22. junija 2010 v Ouagadougouju, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

3. S Sklepom Sveta ministrov AKP-EU št. 2/2010 z dne 21. junija 2010 je bila sprejeta prehodna uporaba Sporazuma o spremembi od 1. novembra 2010.

4. Treba bi bilo skleniti Sporazum o drugi spremembi Sporazuma iz Cotonouja.

5. Izjava III, priložena Sklepni listini, ki so jo sprejele države podpisnice, navaja, da bo „Evropska unija državam AKP predlagala izmenjavo pisem z namenom uskladitve Sporazuma z institucionalnimi spremembami v Evropski uniji, ki so posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe“ –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklene se Sporazum o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005.

Besedilo Sporazuma, ki se sklene, ter izjave, ki jih je Evropska unija dala enostransko ali skupaj z drugimi podpisnicami in so priložene Sklepni listini, so priloženi temu sklepu kot Priloga I.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, pooblaščeno, da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi iz člena 93 Sporazuma iz Cotonouja, s čimer se izrazi soglasje Evropske unije s to zavezo.

Člen 3

Pismo iz Priloge II k temu sklepu se naslovi na Sekretariat držav AKP.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I SPORAZUM, O DRUGI SPREMEMBI SPORAZUMA O PARTNERSTVU MED ČLANICAMI SKUPINE AFRIŠKIH, KARIBSKIH IN PACIFIŠKIH DRŽAV NA ENI STRANI TER EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA DRUGI, PODPISANEGA V COTONOUJU DNE 23. JUNIJA 2000, KAKOR JE BIL PRVIČ SPREMENJEN V LUXEMBOURGU 25. JUNIJA 2005

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BOLGARIJE,

PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNICA IRSKE,

PREDSEDNIK HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ŠPANIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNIK REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURGA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIK MALTE,

NJENO VELIČANSTVOA KRALJICA NIZOZEMSKE,

ZVEZNI PREDSEDNIK REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ROMUNIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVAŠKE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE FINSKE,

VLADA KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,

in

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU,

na eni strani ter

PREDSEDNIK REPUBLIKE ANGOLE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ANTIGVE IN BARBUDE,

VODITELJ DRŽAVE ZVEZE BAHAMI,

VODITELJ DRŽAVE BARBADOS,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA BELIZEJA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BENIN,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BOCVANE,

PREDSEDNIK BURKINE FASO,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BURUNDI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KAMERUN,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ZELENORTSKIH OTOKOV,

PREDSEDNIK SREDNJEAFRIŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK UNIJE KOMORI,

PREDSEDNIK DEMOKRATIČNE REPUBLIKE KONGO,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KONGO,

VLADA COOKOVIH OTOKOV,

PREDSEDNIK REPUBILKE SLONOKOŠČENA OBALA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE DŽIBUTI,

VLADA ZVEZE DOMINIKA,

PREDSEDNIK DOMINIKANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK DRŽAVE ERITREJE,

PREDSEDNIK ZVEZNE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE ETIOPIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE OTOKOV FIDŽI,

PREDSEDNIK GABONSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK IN VODITELJ DRŽAVE REPUBLIKE GAMBIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE GANE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA GRENADE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE GVINEJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE GVINEJE BISSAU,

PREDSEDNIK KOOPERATIVNE REPUBLIKE GVAJANE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE HAITI,

VODITELJ DRŽAVE JAMAJKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KENIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KIRIBATI,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ KRALJEVINE LESOTO,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LIBERIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADAGASKAR,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MALAVI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MALI,

VLADA REPUBLIKE MARSHALLOVI OTOKI,

PREDSEDNIK ISLAMSKE REPUBLIKE MAVRETANIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MAURITIUS,

VLADA FEDERATIVNIH DRŽAV MIKRONEZIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MOZAMBIK,

PREDSEDNIK REPUBLIKE NAMIBIJE,

VLADA REPUBLIKE NAURU,

PREDSEDNIK REPUBLIKE NIGER,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NIGERIJE,

VLADA NIUE,

VLADA REPUBLIKE PALAU,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NEODVISNE DRŽAVE PAPUA NOVA GVINEJA,

PREDSEDNIK RUANDSKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SAINT KITTS IN NEVIS,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SVETE LUCIJE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SAINT VINCENT IN GRENADINES,

VODITELJ DRŽAVE NEODVISNE DRŽAVE SAMOA,

PREDSEDNIK DEMOKRATIČNE REPUBLIKE SÃO TOMÉ IN PRÍNCIPE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SENEGAL,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SEJŠELI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SIERRA LEONE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SALOMONOVIH OTOKOV,

PREDSEDNIK REPUBLIKE JUŽNA AFRIKA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SURINAM,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ KRALJEVINE SVAZI,

PREDSEDNIK ZDRUŽENE REPUBLIKE TANZANIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ČAD,

PREDSEDNIK DEMOKRATIČNE REPUBLIKE VZHODNI TIMOR,

PREDSEDNIK TOGOŠKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ TONGE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE TRINIDAD IN TOBAGO,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA TUVALUJA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE UGANDE,

VLADA REPUBLIKE VANUATU,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ZAMBIJE,

VLADA REPUBLIKE ZIMBABVE,

katerih države so v nadaljnjem besedilu imenovane: države AKP,

na drugi strani,

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o delovanju Evropske unije na eni strani in Georgetownskega sporazuma o ustanovitvi skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na drugi;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), kakor je bil spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005;

KER člen 95(1) Sporazuma iz Cotonouja določa, da se Sporazum sklene za obdobje dvajsetih let in začne veljati 1. marca 2000;

KER je bil Sporazum o prvi spremembi Sporazuma iz Cotonouja podpisan v Luxembourgu dne 25. junija 2005 in je začel veljati 1. julija 2008,

SO SE ODLOČILI, da podpišejo ta Sporazum o drugi spremembi Sporazuma iz Cotonouja, in so v ta namen imenovali svoje pooblaščence:

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOLGARIJE,ZA PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE,ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,ZA PREDSEDNICO IRSKE,ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE,ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LATVIJE,ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE LITVE,ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURGA,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,ZA PREDSEDNIKA MALTE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE,ZA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,ZA PREDSEDNIKA ROMUNIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,ZA PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE FINSKE,ZA VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,ZA EVROPSKO UNIJO,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ANGOLE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ANTIGVE IN BARBUDE,ZA VODITELJA DRŽAVE ZVEZE BAHAMI,ZA VODITELJA DRŽAVE BARBADOS,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO BELIZEJA,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BENIN,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOCVANE,ZA PREDSEDNIKA BURKINE FASO,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BURUNDI,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KAMERUN,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZELENORTSKIH OTOKOV,ZA PREDSEDNIKA SREDNJEAFRIŠKE REPUBLIKE,ZA PREDSEDNIKA UNIJE KOMORI,ZA PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE KONGO,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KONGO,ZA VLADO COOKOVIH OTOKOV,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLONOKOŠČENE OBALE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE DŽIBUTI,ZA VLADO ZVEZE DOMINIKA,ZA PREDSEDNIKA DOMINIKANSKE REPUBLIKE,ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE ERITREJE,ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE ETIOPIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE OTOKOV FIDŽI,ZA PREDSEDNIKA GABONSKE REPUBLIKE,ZA PREDSEDNIKA IN VODITELJA DRŽAVE REPUBLIKE GAMBIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE GANE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO GRENADE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE BISSAU,ZA PREDSEDNIKA KOOPERATIVNE REPUBLIKE GVAJANE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE HAITI,ZA VODITELJA DRŽAVE JAMAJKE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KENIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KIRIBATI,ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA KRALJEVINE LESOTO,ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE LIBERIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADAGASKAR,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALAVI,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALI,ZA VLADO REPUBLIKE MARSHALLOVI OTOKI,ZA PREDSEDNIKA ISLAMSKE REPUBLIKE MAVRETANIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MAURITIUS,ZA VLADO FEDERATIVNIH DRŽAV MIKRONEZIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MOZAMBIK,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE NAMIBIJE,ZA VLADO REPUBLIKE NAURU,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE NIGER,ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NIGERIJE,ZA VLADO NIUE,ZA VLADO REPUBLIKE PALAU,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NEODVISNE DRŽAVE PAPUA NOVA GVINEJA,ZA PREDSEDNIKA RUANDSKE REPUBLIKE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SAINT KITTS IN NEVIS,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SVETE LUCIJE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SAINT VINCENT IN GRENADINES,ZA VODITELJA DRŽAVE NEODVISNE DRŽAVE SAMOA,ZA PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE SÃO TOMÉ IN PRÍNCIPE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SENEGAL,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SEJŠELI,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SIERRA LEONE,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SALOMONOVIH OTOKOV,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE JUŽNA AFRIKA,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SURINAM,ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA KRALJEVINE SVAZI,ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENE REPUBLIKE TANZANIJE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ČAD,ZA PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE VZHODNI TIMOR,ZA PREDSEDNIKA TOGOŠKE REPUBLIKE,ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA TONGE,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TRINIDAD IN TOBAGO,ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICEO TUVALUJA,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE UGANDE,ZA VLADO REPUBLIKE VANUATU,ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZAMBIJE,ZA VLADO REPUBLIKE ZIMBABVE,KI SO SE po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Edini člen

Na podlagi postopka iz člena 95 Sporazuma se Sporazum iz Cotonouja spremeni:

A. PREAMBULA

1. Enajsta uvodna izjava, ki se začne z „OB SKLICEVANJU na Librevillško in Santodominško deklaracijo …“ se nadomesti z naslednjim:

„OB SKLICEVANJU na deklaracije zaporednih vrhov voditeljev držav in vlad držav AKP;“.

2. Dvanajsta uvodna izjava, ki se začne z „OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji novega tisočletja …“ se nadomesti z naslednjim:

„OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji novega tisočletja, ki izhajajo iz Milenijske deklaracije, sprejete na Generalni skupščini Združenih narodov leta 2000, zlasti izkoreninjene skrajne revščine in lakote, skupaj z razvojnimi cilji in načeli, dogovorjenimi na konferencah Združenih narodov leta 2000, zlasti izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, skupaj z razvojnimi cilji in načeli, dogovorjenimi na konferencah Združenih narodov, predstavljajo jasno vizijo in morajo predstavljati podlago za sodelovanje med AKP in EU v okviru tega sporazuma. Ob priznavanju, da si morajo države EU in AKP skupaj prizadevati za pospeševanje napredka pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja;“.

3. Za dvanajsto uvodno izjavo, ki se začne z „OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji novega tisočletja …“ se vstavi naslednja uvodna izjava:

„S SPREJEMOM agende o učinkovitosti pomoči, ki se je začela v Rimu, nadaljevala v Parizu in nadalje oblikovala v agendi za ukrepanje iz Akre;“.

4. Trinajsta uvodna izjava, ki se začne z „OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam …“ se nadomesti z naslednjim:

„OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam in dogovorjenim ciljem na glavnih konferencah ZN in drugih mednarodnih konferencah ter ob priznavanju potrebe po sprejetju nadaljnjih ukrepov za doseganje ciljev in izvajanje delovnih programov, sestavljenih na teh forumih;“.

5. Za trinajsto uvodno izjavo, ki se začne z „OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam …“ se vstavi naslednja uvodna izjava:

„OB ZAVEDANJU resnega svetovnega okoljskega izziva, ki ga predstavljajo podnebne spremembe, in ob globoki zaskrbljenosti, da najbolj ranljive skupine prebivalstva živijo v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah AKP, kjer s podnebjem povezani pojavi, kot so dvig morske gladine, obalna erozija, poplave, suše in širjenje puščav, ogrožajo preživljanje in trajnostni razvoj;“.

B. BESEDILO ČLENOV SPORAZUMA IZ COTONOUJA

1. Člen 1 se spremeni:

6. tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ti cilji in mednarodne zaveze pogodbenic, vključno z razvojnimi cilji novega tisočletja, se upoštevajo v vseh razvojnih strategijah in se uresničujejo s celovitim pristopom ob sočasnem upoštevanju političnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih in okoljskih vidikov razvoja. Partnerstvo zagotavlja enoten okvir podpore za razvojne strategije, ki jih sprejme posamezna država AKP.“;

7. četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„V ta okvir sodijo trajnostna gospodarska rast, razvoj zasebnega sektorja, povečanje zaposlenosti in izboljšanje dostop do proizvodnih virov. Podpirajo se spoštovanje pravic posameznika in zadovoljevanje osnovnih potreb, pospeševanje socialnega razvoja in pogojev za pravično porazdelitev sadov rasti. Spodbujajo in podpirajo se procesi regionalnega in podregionalnega povezovanja, ki pospešujejo vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo v zvezi s trgovinskimi in zasebnimi investicijami. Pristop vključuje usposabljanje nosilcev razvoja in izboljševanje institucionalnega okvira, potrebnega za socialno kohezijo, za delovanje demokratične družbe in tržne ekonomije ter za nastanek aktivne in organizirane civilne družbe. Sistematično se upoštevajo položaj žensk in vprašanja spolov na vseh področjih – političnem, gospodarskem in socialnem. Načela trajnostnega upravljanja z naravnimi bogastvi in okoljem, vključno s podnebnimi spremembami, se uporabljajo in so sestavni del partnerstva na vseh ravneh.“.

2. Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Temeljna načela

Sodelovanje držav AKP in ES, podprto s pravno zavezujočim sistemom in obstojem skupnih institucij, temelji na mednarodno dogovorjeni agendi o učinkovitosti pomoči v zvezi z lastništvom, prilagajanjem, usklajevanjem, k rezultatom usmerjenim upravljanjem pomoči in vzajemno odgovornostjo, se izvaja na podlagi naslednjih temeljnih načel:

- enakost med partnerji in lastništvo nad razvojnimi strategijami: zaradi izpolnjevanja ciljev partnerstva države AKP opredelijo razvojne strategije svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno in ob upoštevanju bistvenih ter temeljnih elementov iz člena 9; partnerstvo spodbuja lastništvo zadevnih držav in prebivalcev nad razvojnimi strategijami; razvojni partnerji EU svoje programe prilagodijo tem strategijam,

- udeležba: poleg centralne vlade kot glavnega partnerja je partnerstvo odprto tudi za parlamente držav AKP in lokalne organe v državah AKP ter različne vrste drugih nosilcev, da bi spodbudili vključevanje vseh delov družbe, vključno z zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe, v glavni tok političnega, gospodarskega in družbenega življenja,

- osrednja vloga dialoga in izpolnjevanje medsebojnih obveznosti ter odgovornost: obveznosti, ki jih pogodbenice prevzamejo v okviru njihovega dialoga, imajo pri njihovem partnerstvu in sodelovanju osrednji pomen; pogodbenice pri določanju in izvajanju potrebnih postopkov prilagajanja in usklajevanja vlagateljev tesno sodelujejo, da se zagotovi ključna vloga držav AKP v teh postopkih,

- diferenciacija in regionalizacija: ureditve in prednostne naloge sodelovanja se razlikujejo glede na razvojno stopnjo partnerja, njegove potrebe, uspešnost in dolgoročno razvojno strategijo. Najmanj razvite države so deležne posebne obravnave. Upošteva se ranljivost neobalnih in otoških držav. Posebna pozornost se nameni regionalnemu povezovanju, tudi na ravni celine.“.

3. Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Splošni pristop

Države AKP določijo razvojna načela, strategije ter modele svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno. S Skupnostjo vzpostavijo programe sodelovanja, predvidene v tem sporazumu. Vendar pogodbenice priznavajo dopolnilno vlogo in možnost prispevanja nedržavnih nosilcev, nacionalnih parlamentov držav AKP in lokalnih decentraliziranih organov k razvojnemu procesu, zlasti na nacionalnih in regionalnih ravneh. V ta namen so nedržavni nosilci, nacionalni parlamenti držav AKP in lokalni decentralizirani organi pod pogoji iz tega sporazuma po potrebi:

- obveščeni in vključeni v posvetovanje o politikah in strategijah sodelovanja, prednostnih nalogah sodelovanja zlasti na področjih, ki jih zadevajo ali nanje neposredno vplivajo, ter političnem dialogu,

- oskrbljeni s podporo pri usposabljanju na kritičnih področjih, da bi povečali usposobljenost teh nosilcev, zlasti v zvezi z organizacijo in zastopanjem, in vzpostavitev posvetovalnih mehanizmov, vključno s potmi komunikacije in dialoga, ter pospešili strateško povezovanje.

Nedržavni nosilci in lokalni decentralizirani organi so po potrebi:

- oskrbljeni s finančnimi viri pod pogoji iz tega sporazuma, da bi podprli lokalne razvojne procese;

- vključeni v izvajanje projekta in programov sodelovanja na področjih, ki jih zadevajo ali na katerih imajo ti nosilci komparativno prednost.“.

4. Člen 6 se spremeni:

8. Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Nosilci sodelovanja bodo vključevali:

9. državne nosilce (lokalne, regionalne in nacionalne), vključno z nacionalnimi parlamenti držav AKP;

10. regionalne organizacije držav AKP in Afriško unijo. V tem sporazumu pojem regionalnih organizacij ali ravni vključuje tudi podregionalne organizacije ali ravni;

11. nedržavne nosilce:

12. zasebni sektor;

13. gospodarske in socialne partnerje, vključno s sindikati;

14. - civilno družbo v vseh svojih oblikah glede na nacionalne značilnosti.“;

15. v odstavku 2 se besedi „nevladnih nosilcev“ nadomestita z besedama „nedržavnih nosilcev“.

5. Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Politični dialog

1. Pogodbenice redno sodelujejo v celovitem, uravnoteženem in temeljitem političnem dialogu, ki vodi k obveznostim na obeh straneh.

2. Cilj tega dialoga je izmenjava informacij, pospeševanje medsebojnega razumevanja in lajšanje vzpostavitve dogovorjenih prednostnih nalog in skupnih načrtov, zlasti s priznavanjem obstoječih vezi med različnimi vidiki odnosov med pogodbenicami in raznimi področji sodelovanja iz tega sporazuma. Dialog lajša posvetovanja in krepi sodelovanje med pogodbenicami v okviru mednarodnih forumov ter pospešuje in ohranja sistem učinkovitega večstranskega sodelovanja. Cilji dialoga vključujejo tudi preprečevanje položajev, v katerih bi ena pogodbenica imela za potrebno sklicevati se na klavzulo o neizvajanju.

3. Dialog obsega vse namene in cilje iz tega sporazuma ter vsa vprašanja skupnega, splošnega ali regionalnega interesa, vključno z vprašanji, ki zadevajo regionalno in celinsko povezovanje. Prek dialoga pogodbenice prispevajo k miru, varnosti in stabilnosti ter uveljavljajo stabilno in demokratično politično okolje. Dialog zajema strategije sodelovanja, vključno z načrti o učinkovitosti pomoči, pa tudi globalne in sektorske politike, vključno z okoljem, podnebnimi spremembami, spolom, migracijo in vprašanji, povezanimi s kulturno dediščino. Prav tako obravnava globalne in sektorske politike obeh pogodbenic, ki bi lahko vplivale na uresničevanje ciljev razvojnega sodelovanja.

4. Dialog se med drugim osredotoči na določena politična vprašanja, ki so v obojestranskem interesu ali splošnega pomena za doseganje ciljev tega sporazuma, kot so trgovanje z orožjem, preveliki izdatki za vojsko, droge, organiziran kriminal ali delo otrok, ali kakršna koli diskriminacija, na primer na podlagi rase, barve kože, spola, jezika, vere, političnega ali drugega mnenja, nacionalnega ali družbenega porekla, premoženja, rojstva ali drugega statusa. Dialog zajema tudi redno ocenjevanje razvoja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, demokratičnih načel, pravne države in odgovornega vodenja.

5. Pomembno vlogo v tem dialogu imajo široko zasnovane politike spodbujanja miru ter preprečevanja, obvladovanja in reševanja konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, pri opredelitvi prednostnih področij sodelovanja pa tudi potreba po celovitem upoštevanju cilja miru in demokratične stabilnosti. V dialogu v tem smislu po potrebi v celoti sodelujejo zadevne regionalne organizacije držav AKP in Afriška unija.

6. Dialog se izvaja na prožen način. Dialog je glede na potrebe formalen ali neformalen ter se izvaja znotraj in izven institucionalnega okvira, vključno s Skupino AKP, Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU, v ustrezni obliki in na ustrezni ravni, vključujoč nacionalno, regionalno, celinsko ravnjo ali vso AKP raven.

7. Regionalne organizacije in predstavniki organizacij civilne družbe ter po potrebi nacionalni parlamenti držav AKP so vključeni v ta dialog.

8. Kjer je primerno in da se prepreči nastanek položajev, v katerih bi ena pogodbenica smatrala za potrebno, da se sklicuje na posvetovalni postopek, ki je predviden v členu 96, je dialog o bistvenih elementih sistematičen in formaliziran v skladu s pravili iz Priloge VII.“.

6. Člen 9 se spremeni:

(a) v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odgovorno vodenje, na katerem temelji partnerstvo med državami AKP in EU, podpira domače in mednarodne politike pogodbenic ter predstavlja temeljni element tega sporazuma. Pogodbenice soglašajo, da samo hudi primeri korupcije, vključno s podkupovanjem, ki vodi k taki korupciji, kot je navedeno v členu 97, predstavljajo kršitev tega elementa.“;

(b) odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Načela, ki so podlaga bistvenih in temeljnih elementov, kakor so opredeljeni v tem členu, veljajo enako za države AKP na eni strani ter za Evropsko unijo in njene države članice na drugi strani.“.

7. Člen 10 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„– večje vključevanje nacionalnih parlamentov AKP, lokalnih decentraliziranih organov, kadar je to ustrezno, ter dejavne in organizirane civilne družbe in zasebnega sektorja.“;

(b) v odstavku 2 se besedi „tržnega gospodarstva“ nadomestita z besedami „socialnega tržnega gospodarstva“.

8. Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Politike vzpostavljanja miru, preprečevanje in reševanje konfliktov, odziv na občutljive razmere

1. Pogodbenice priznavajo, da brez razvoja in zmanjšanja revščine ne bo trajnega miru in varnosti, brez miru in varnosti pa ni mogoč trajnostni razvoj. Pogodbenice izvajajo v okviru partnerstva aktivno, celovito in enotno politiko vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov, varnosti ljudi in obravnavajo občutljive razmere. Ta politika temelji na načelu lastništva in se osredotoči zlasti na nacionalno, regionalno in celinsko usposabljanje ter na zgodnje preprečevanje konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, z namenskim odpravljanjem njihovih vzrokov, vključno z revščino, in ustrezno kombinacijo vseh razpoložljivih instrumentov.

Pogodbenice priznavajo, da je treba odpraviti nove ali vse bolj razširjene varnostne grožnje, kot so organizirani kriminal, piratstvo ter trgovina zlasti z ljudmi, prepovedanimi drogami in orožjem. Prav tako je treba upoštevati vplive globalnih izzivov, kot so pretresi na mednarodnih finančnih trgih, podnebne spremembe in pandemije.

Pogodbenice poudarjajo pomembno vlogo regionalnih organizacij pri vzpostavljanju miru in preprečevanju in reševanju konfliktov ter pri odpravljanju novih ali vse bolj razširjenih varnostnih groženj v Afriki, kar je ključna odgovornost Afriške unije.

2. Na podlagi medsebojne odvisnosti varnosti in razvoja se oblikujejo ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov, ki združujejo kratkoročne in dolgoročne pristope, ki obsegajo in presegajo krizno upravljanje. Ukrepi odpravljanja novih ali vse bolj razširjenih varnostnih groženj med drugim zagotavljajo kazenski pregon, vključno s sodelovanjem na področju kontrole na mejah, krepitvijo varnosti mednarodne dobavne verige ter izboljšanjem zaščitnih ukrepov zračnega, morskega in cestnega prevoza.

Ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov zajemajo zlasti podporo uravnoteženju političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih priložnosti med vsemi deli družbe, krepitvi demokratične legitimnosti in učinkovitosti vodenja, vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za mirno spravo med interesnimi skupinami, aktivnemu vključevanju žensk, premostitvi ločnic med različnimi deli družbe, pa tudi podporo dejavni in organizirani civilni družbi. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja in mehanizmov vzpostavljanja miru, ki bi prispevali k preprečevanju konfliktov.

3. Zadevni ukrepi med drugim vključujejo tudi podporo posredovanju, pogajanjem in prizadevanjem za pomiritev, učinkovitemu regionalnemu upravljanju s skupnimi, nezadostnimi naravnimi viri, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju bivših udeležencev vojne v družbo, reševanju problemov otrok vojakov ter nasilja nad ženskami in otroki. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za odgovorno omejitev izdatkov za vojsko in trgovino z orožjem, vključno s podporo spodbujanju in uporabi dogovorjenih standardov in pravil o obnašanju, ter tudi za boj proti dejavnostim, ki zaostrujejo konflikte.

3a. Poudarek je zlasti na boju zoper protipehotne mine in eksplozivne ostanke vojne ter preprečevanju nedovoljene proizvodnje, prenosa, kroženja in zbiranja majhnega in lahkega orožja ter streliva zanj, vključno z neustrezno zavarovanimi in slabo upravljanimi zalogami in rezervami ter nenadzorovanim širjenjem.

Pogodbenice se dogovorijo, da bodo usklajevale, upoštevale in v celoti izvajale svoje obveznosti v okviru vseh ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov, in se v ta namen zavezujejo k sodelovanju na nacionalni, regionalni in celinski ravni.

3b. Pogodbenice se tudi zavezujejo, da bodo sodelovale pri preprečevanju aktivnosti plačancev v skladu s svojimi obveznostmi v okviru vseh ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov ter lastnih zakonov in drugih predpisov.

4. Za strateško in učinkovito obravnavanje občutljivih razmer si pogodbenice izmenjujejo informacije in omogočajo preprečevalne odzive, ki skladno združujejo orodja diplomacije, varnosti in razvojnega sodelovanja. Pogodbenice se dogovorijo o najboljšem načinu okrepitve zmogljivosti držav pri izpolnjevanju njihovih glavnih nalog in spodbujanja politične volje za reforme ob upoštevanju načela lastništva. V občutljivih razmerah je zlasti pomemben politični dialog, ki se še naprej razvija in krepi.

5. V primeru konflikta, v katerem je prisotno nasilje, pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečitev stopnjevanja nasilja, za omejitev njegovega ozemeljskega širjenja in za lajšanje mirnega reševanja obstoječih sporov. Posebna pozornost se posveča zagotavljanju, da se finančna sredstva za sodelovanje uporabijo v skladu z načeli in cilji partnerstva, in preprečevanju preusmeritve sredstev za namene vojskovanja.

6. Po rešitvi konflikta pogodbenice sprejmejo vse primerne ukrepe za stabilizacijo razmer v prehodnem obdobju za lajšanje ponovne vzpostavitve nenasilnih, stabilnih in demokratičnih razmer. Pogodbenice poskrbijo za vzpostavitev potrebnih povezav med izrednimi ukrepi, rehabilitacijo in razvojnim sodelovanjem.

7. Pri spodbujanju krepitve miru in mednarodne pravice pogodbenice ponovno potrjujejo svojo odločenost za:

- medsebojno izmenjavo izkušenj v zvezi s sprejemanjem pravnih prilagoditev, ki so potrebne za ratifikacijo in izvajanje Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, in

- boj proti mednarodnemu kriminalu v skladu z mednarodnim pravom z upoštevanjem Rimskega statuta.

Pogodbenice si prizadevajo za ratifikacijo in izvajanje Rimskega statuta ter povezanih instrumentov.“.

9. Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Skladnost politik Skupnosti in njihov vpliv na izvajanje tega sporazuma

Pogodbenice se zavezujejo k obravnavanju usklajenosti politik za razvoj, ki je ciljno, strateško in k partnerstvu usmerjeno, vključno s krepitvijo dialoga o vprašanjih usklajenosti politik za razvoj. Unija priznava, da lahko politike Unije, razen razvojne politike, podpirajo prednostne naloge razvoja držav AKP v skladu s cilji iz tega sporazuma. Na podlagi tega bo Unija okrepila usklajenost navedenih politik z namenom uresničevanja ciljev iz tega sporazuma.

Če Skupnost namerava v okviru uresničevanja svojih pooblastil sprejeti ukrep, ki bi lahko vplival na interese držav AKP v smislu ciljev tega sporazuma, mora brez poseganja v člen 96 o svoji nameri pravočasno obvestiti skupino AKP. V ta namen Komisija redno obvešča Sekretariat skupine AKP o načrtovanih predlogih in istočasno predloži svoj predlog takih ukrepov. Po potrebi lahko pobudo za predlog po informiranju dajo tudi države AKP.

Da bi se lahko upoštevali njihovi pomisleki glede vpliva teh ukrepov, se na njihov predlog nemudoma opravijo posvetovanja pred sprejetjem končne odločitve.

Poleg tega lahko države AKP in skupina AKP po takih posvetovanjih Skupnosti čim prej pisno sporočijo svoje pomisleke in predložijo predloge za spremembe, v katerih nakažejo način upoštevanja njihovih pomislekov.

Če se Skupnost ne strinja s predlogi držav AKP, jih o tem čim prej obvesti, pri čemer navede svoje razloge.

Skupini AKP se sporočijo tudi ustrezne informacije o začetku veljavnosti takih odločitev, po možnosti vnaprej.“.

10. Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Skupne institucije

1. Skupne institucije tega sporazuma so Svet ministrov, Odbor veleposlanikov in Skupna parlamentarna skupščina.

2. Skupne institucije in institucije, ki so ustanovljene v skladu s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, si brez poseganja v zadevne določbe veljavnih ali prihodnjih sporazumov o gospodarskem partnerstvu prizadevajo za zagotavljanje usklajevanja, skladnosti in dopolnjevanja ter tudi za učinkovit in vzajemen pretok informacij.“.

11. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 14a

Srečanja voditeljev držav ali vlad

Pogodbenice se v ustrezni obliki sestajajo na ravni voditeljev držav ali vlad na podlagi skupnega dogovora v ustrezni obliki.“.

12. Člen 15 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Svet ministrov se praviloma sestane enkrat letno na predsednikovo pobudo in kadar koli se zdi potrebno, v obliki in geografski sestavi, ki sta primerni za zadevna vprašanja. Na takšnih srečanjih potekajo posvetovanja na visoki ravni o vprašanjih, ki posebej zadevajo pogodbenice, s čimer se dopolnjuje delo, ki se izvaja v Skupnem trgovinskem odboru ministrov, kot je določeno v členu 38, in v Odboru držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, kot je določeno v členu 83, kar prispeva k rednim letnim srečanjem Sveta ministrov.“;

(b) v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Med rednimi letnimi srečanji ali s pisnim postopkom lahko sprejema odločitve, ki so zavezujoče za pogodbenice in oblikuje resolucije, priporočila in mnenja. Svet ministrov letno poroča Skupni parlamentarni skupščini o izvajanju sporazuma. Preučuje in presoja resolucije in priporočila, ki jih sprejme Skupna parlamentarna skupščina.“.

13. Člen 17 se spremeni:

(a) odstavek 2 se spremeni:

(i) tretja in četrta alinea se nadomestita z naslednjim:

„– razpravljati o vprašanjih v zvezi z razvojem in partnerstvom med AKP in EU, vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, drugimi trgovinskimi dogovori, Evropskim razvojnim skladom ter državnimi in regionalnimi strateškimi dokumenti. V ta namen Komisija predloži takšne strateške dokumente v vednost Skupni parlamentarni skupščini,

– razpravljati o letnem poročilu Sveta ministrov o izvajanju tega sporazuma ter sprejemati resolucije in dajati priporočila Svetu ministrov zaradi doseganja ciljev tega sporazuma,“;

(ii) doda se naslednja alinea:

„– prizadevati si za institucionalni razvoj in usposabljanje nacionalnih parlamentov v skladu s členom 33(1) tega sporazuma.“;

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Skupna parlamentarna skupščina se sestane dvakrat letno na plenarnem zasedanju, izmenično v Evropski uniji in eni od držav AKP. Zaradi krepitve regionalnega povezovanja in podpore sodelovanju med nacionalnimi parlamenti se srečanja med člani parlamentov EU in AKP organizirajo na regionalni ravni.

Takšna srečanja na regionalni ravni se bodo organizirala v skladu s cilji iz člena 14(2) tega sporazuma.“.

14. Člen 19(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Sodelovanje se nanaša na sklepe konferenc Združenih narodov ter na cilje in delovne programe, dogovorjene na mednarodni ravni, in na spremljanje njihovega izvajanja kot na temelj razvojnih načel. Sodelovanje se nanaša tudi na mednarodne cilje razvojnega sodelovanja ter posveča posebno pozornost uvedbi kakovostnih in količinskih pokazateljev napredka. Pogodbenice si bodo skupaj prizadevale za pospeševanje napredka pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.“.

15. Člen 20 se spremeni:

(a) odstavek 1 se spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„1. Cilji razvojnega sodelovanja AKP-ES se zasledujejo prek celovitih strategij, ki obsegajo gospodarske, socialne, kulturne, okoljske in institucionalne elemente, glede katerih mora biti zagotovljeno lokalno lastništvo. Sodelovanje tako ustvarja enotni okvir omogočanja podpore lastnim razvojnim strategijam AKP, ki zagotavlja dopolnjevanje in medsebojno vplivanje med raznimi elementi, zlasti na nacionalnih in regionalnih ravneh ter med njimi. V tem smislu in v okviru razvojnih politik in reform v državah AKP je namen strategij sodelovanja AKP in ES na nacionalni in, kadar je to ustrezno, na regionalnih ravneh:“;

(ii) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) doseganje hitre in trajnostne gospodarske rasti, ki ustvarja delovna mesta, razvijanje zasebnega sektorja, povečevanje zaposlovanja ter izboljšanje dostopa do proizvodnih gospodarskih dejavnosti in virov;“;

(iii) vstavi se naslednja točka:

„(aa) pospeševanje regionalnega sodelovanja in povezovanja;“;

(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pri vključevanju v vsa področja sodelovanja se sistematično upoštevajo naslednja tematska ali horizontalna vprašanja: človekove pravice, vprašanja spola, demokracija, odgovorno vodenje, okoljska trajnost, podnebne spremembe, nalezljive in nenalezljive bolezni ter institucionalni razvoj in usposabljanje. Ta področja so tudi upravičena do podpore Skupnosti.“.

16. Člen 21 se spremeni:

(a) v uvodnem delu odstavka 1 se besedi „zasebno investiranje“ nadomestita z „investiranje“;

(b) v odstavku 3, točka (c), se besedi „s povečevanjem“ nadomestita s „s povečanjem“;

(c) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Podpora investiranju in razvoju zasebnega sektorja povezuje ukrepe in pobude na makro-, mezo- in mikro gospodarski ravni ter spodbuja iskanje inovativnih finančnih mehanizmov, vključno z mešanjem zasebnih in javnih virov financiranja razvojne pomoči ter vplivanjem nanje.“;

(d) doda se naslednji odstavek

„6. Sodelovanje podpira investicije javnega sektorja v temeljno infrastrukturo, katerih cilj je razvoj zasebnega sektorja, gospodarska rast in izkoreninjenje revščine.“.

17. V členu 22(1), točka (b), se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„(b) strukturnih politik, oblikovanih za krepitev vloge različnih nosilcev, zlasti zasebnega sektorja, in izboljšanja okolja za povečano sprostitev domačih virov ter rast poslovanja, investiranja in zaposlovanja, pa tudi:“.

18. Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Razvoj gospodarskega sektorja

Sodelovanje podpira trajnostno politiko in institucionalne reforme ter investicije, potrebne za pravičen dostop do gospodarskih dejavnosti in proizvodnih virov, zlasti:

(a) razvoj sistemov usposabljanja, ki prispevajo k večji produktivnosti v formalnem in neformalnem sektorju;

(b) kapital, posojila, zemljišča, zlasti lastninske pravice in pravice uporabe;

(c) razvoj podeželskih strategij s ciljem vzpostavitve okvira za decentralizirano načrtovanje, dodeljevanje virov in upravljanje po načelu soudeležbe;

(d) razvoj strategij z namenom okrepitve kmetijske proizvodnje in produktivnosti v državah AKP z zagotavljanjem zlasti nujnega financiranja za kmetijske raziskave, kmetijske dejavnike in storitve, podporne podeželske infrastrukture ter zmanjšanja in upravljanja tveganja. Podpora vključuje javne in zasebne investicije v kmetijstvo, spodbujanje razvoja kmetijskih politik in strategij, krepitev organizacij kmetov in organizacij v zasebnem sektorju, upravljanje naravnih virov ter razvoj in delovanje kmetijskih trgov. Strategije kmetijske proizvodnje krepijo nacionalne in regionalne politike zanesljivosti oskrbe s hrano ter regionalno povezovanje; V zvezi s tem sodelovanje podpira prizadevanja AKP za okrepitev konkurenčnosti njihovega izvoza blaga in prilagoditev njihovih strategij v zvezi z izvozom blaga glede na spreminjajoče se pogoje trgovanja;

(e) trajnostni razvoj vodnih virov, ki temelji na načelih integriranega upravljanja vodnih virov, z zagotavljanjem pravične in trajnostne porazdelitve skupnih vodnih virov glede na različno uporabo;

(f) trajnostni razvoj ribogojstva in ribolova, ki vključuje ribolov v celinskih vodah in morske vire v izključnih ekonomskih conah držav AKP;

(g) gospodarsko in tehnološko infrastrukturo in storitve, vključno s prevozom, telekomunikacijskimi sistemi, komunikacijskimi storitvami in razvojem informacijske družbe;

(h) razvoj konkurenčnih industrijskih, rudarskih in energetskih sektorjev ob spodbujanju vključevanja in razvijanja zasebnega sektorja;

(i) razvoj trgovine, vključno s spodbujanjem poštenega trgovanja;

(j) razvoj podjetništva, finančnega in bančnega sektorja; ter drugih storitvenih sektorjev;

(k) razvoj turizma;

(l) razvoj znanstvene, tehnološke in raziskovalne infrastrukture in storitev; vključno s izboljšanjem, prenosom in prevzemom novih tehnologij;

(m) krepitev zmogljivosti na proizvodnih področjih, zlasti v javnem in zasebnem sektorju;

(n) spodbujanje tradicionalnih znanj; in

(o) razvoj in izvajanje posebnih strategij prilagajanja za obravnavo vpliva odpravljanja preferencialov, po možnosti z vključitvijo dejavnosti, navedenih v točkah (a) do (n) zgoraj.“.

19. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 23a

Ribištvo

Ker se priznava ključna vloga ribolova in ribogojstva v državah AKP zaradi njunega pozitivnega prispevka k ustvarjanju delovnih mest, ustvarjanju prihodka, zanesljivosti oskrbe s hrano ter preživljanju podeželskih in obalnih skupnosti ter s tem k zmanjšanju revščine, je cilj sodelovanja nadaljnji razvoj sektorjev ribogojstva in ribolova v državah AKP, da se trajnostno povečajo s tem povezane socialne in gospodarske koristi.

Programi in dejavnosti sodelovanja med drugim podpirajo razvoj in izvajanje strategij trajnostnega razvoja ribogojstva in ribolova ter načrtov upravljanja v državah in regijah AKP; vključevanje ribogojstva in ribolova v nacionalne in regionalne razvojne strategije; razvoj infrastrukture ter tehničnega znanja in izkušenj, ki so potrebni, da se državam AKP omogoči ustvarjanje največje trajne vrednosti ribolova in ribogojstva; usposabljanje držav AKP za premagovanje zunanjih izzivov, zaradi česar ne morejo v celoti izkoristiti svojih ribolovnih virov; ter spodbujanje in razvoj skupnega vlaganja v sektorje ribolova in ribogojstva držav AKP. Vsak sporazum o ribolovu, o katerem lahko potekajo pogajanja med Skupnostjo in državami AKP, ustrezno upošteva skladnost z razvojnimi strategijami na tem območju.

Na podlagi skupnega dogovora se lahko opravijo posvetovanja na visoki ravni, tudi na ministrski ravni, z namenom razvoja, izboljšanja in/ali krepitve razvojnega sodelovanja AKP-EU na področju trajnostnega ribogojstva in ribolova.“.

20. V členu 25(1) se točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a) izboljšanje izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh s prizadevanjem za priznavanje kvalifikacij visokošolskega izobraževanja, vzpostavitev sistemov zagotavljanja kakovosti izobraževanja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem prek interneta ali na druge neobičajne načine, ter vzpostavitev tehničnih zmogljivosti in sposobnosti;

(b) izboljšanje zdravstvenih sistemov, zlasti pravičnega dostopa do celovitih in kakovostnih zdravstvenih storitev, in prehrane, odpravljanje lakote in nedohranjenosti, zagotavljanje primerne in zanesljive oskrbe s hrano, vključno s podporo varnostnim mrežam;“.

21. Člen 27 se spremeni:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Kultura in razvoj“;

(b) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) priznavanje, ohranjanje in spodbujanje vrednosti kulturne dediščine; podpiranje razvoja zmogljivosti v tem sektorju;“;

(c) dodata se naslednji točki:

„(e) priznavanje in podpiranje vloge kulturnih nosilcev in kulturnih omrežij ter njihovega prispevka k trajnostnemu razvoju; in

(f) spodbujanje kulturne razsežnosti v izobraževanju in sodelovanje mladine v kulturnih dejavnostih.“.

22. Členi 28, 29 in 30 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 28

Splošni pristop

1. Sodelovanje med AKP in EU učinkovito pomaga pri doseganju ciljev in prednostnih nalog, ki so si jih države AKP zastavile v okviru regionalnega sodelovanja in povezovanja.

2. V skladu s splošnimi cilji iz členov 1 in 20 je cilj sodelovanja med AKP in EU:

16. spodbujanje miru in stabilnosti ter preprečevanje in reševanje konfliktov;

17. povečanje gospodarskega razvoja in gospodarskega sodelovanja z oblikovanjem večjih trgov, prostega pretoka oseb, blaga, storitev, kapitala, delovne sile in tehnologije med državami AKP, pospeševanje diverzifikacije gospodarstev držav AKP, pospeševanje in širjenje trgovine med državami AKP in tretjimi državami ter postopno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo;

18. spodbujanje upravljanja izzivov trajnostnega razvoja z nadnacionalno razsežnostjo, med drugim s koordinacijo in usklajevanjem politik regionalnega sodelovanja.

3. Pod pogoji iz člena 58 sodelovanje podpira tudi medregionalno sodelovanje in sodelovanje znotraj AKP, ki vključuje:

(a) eno ali več regionalnih organizacij AKP, tudi na celinski ravni;

(b) evropske čezmorske države in ozemlja (ČDO) ter najbolj oddaljene regije;

(c) države v razvoju, ki niso države AKP.

Člen 29

Sodelovanje med AKP in EU v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju

1. Na področju stabilnosti, miru in preprečevanja konfliktov, sodelovanje podpira:

19. spodbujanje in razvoj regionalnega političnega dialoga na področjih preprečevanja in reševanja konfliktov; človekovih pravic in demokratizacije; izmenjave, vzpostavljanja omrežij in spodbujanja mobilnosti med različnimi nosilci razvoja, zlasti v civilni družbi;

20. spodbujanje regionalnih pobud in politik o vprašanjih, povezanih z varnostjo, vključno z nadzorom nad oborožitvijo ter bojem proti drogam, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, podkupovanju in korupciji.

2. Na področju regionalnega gospodarskega povezovanja sodelovanje podpira:

21. sodelovanje najmanj razvitih držav AKP pri vzpostavljanju regionalnih trgov in uporabi njihovega deleža;

22. izvajanje sektorskih gospodarskih reformnih politik na regionalni ravni;

23. liberalizacijo trgovine in plačil;

24. spodbujanje čezmejnih tujih in domačih investicij ter drugih pobud v zvezi regionalnim gospodarskim povezovanjem;

25. ublažitev učinkov neto prehodnih stroškov regionalnega povezovanja na proračunski prihodek in plačilno bilanco; in

26. infrastrukturo, zlasti prevozom in komunikacijami ter njihovo varnostjo in storitvami, vključno z razvojem regionalnih možnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

3. Na področju regionalnih politik za trajnostni razvoj sodelovanje podpira prednostne naloge razvoja regij AKP, zlasti:

27. okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z vodnimi viri in energijo, ter obravnavanje podnebnih sprememb;

28. zanesljivost oskrbe s hrano in kmetijstvo;

29. zdravje, izobraževanje in usposabljanje;

30. raziskovalnim in tehnološkim razvojem; in

31. regionalne pobude za pripravljenost na naravne nesreče in zmanjševanje njihove škode ter tudi obnovo po nesrečah.

Člen 30

Usposabljanje v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju AKP

Z namenom uresničevanja uspešnosti in učinkovitosti regionalnih politik se s sodelovanjem razvijajo in krepijo zmogljivosti:

32. institucij in organizacij regionalnega povezovanja, ki jih ustanovijo države AKP, ter institucij in organizacij, v katerih države AKP sodelujejo in ki spodbujajo regionalno sodelovanje in povezovanje;

33. nacionalnih vlad in parlamentov na področju regionalnega povezovanja; in

34. nedržavnih nosilcev, vključno z zasebnim sektorjem.“.

23. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 31a

HIV/AIDS

V okviru sodelovanja se podpirajo prizadevanja držav AKP za razvoj in krepitev vseh področnih politik ter programov za obravnavanje pandemije HIV/AIDS in preprečevanje, da bi ta ovirala razvoj. Prav tako se podpirajo države AKP pri izboljševanju in ohranjanju splošnega dostopa do preprečevanja, zdravljenja, nege in podpore pri HIV/AIDS, pri čemer je cilj sodelovanja zlasti:

35. podpora razvoju in izvajanju celostnih večsektorskih strategij in načrtov za HIV/AIDS kot prednostna naloga v nacionalnih in regionalnih razvojnih načrtih;

36. vključevanje vseh ustreznih sektorjev razvoja v nacionalne odzive na HIV/AIDS in zagotavljanje široke mobilizacije interesnih skupin na vseh ravneh;

37. krepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov in obravnavanje pomanjkanja človeških virov na področju zdravstva kot podlage za zagotavljanje splošnega dostopa do in učinkovitega povezovanja preprečevanja, zdravljenja in nege pri HIV/AIDS ter drugih zdravstvenih storitev;

38. obravnavanje neenakosti spolov, spolnega nasilja in zlorab kot dejavnikov za pandemijo HIV/AIDS ter krepitev prizadevanj za zaščito pravic žensk in deklic, razvoj učinkovitih programov HIV/AIDS, ki upoštevajo razliko med spoloma, ter storitev za ženske in deklice, vključno s storitvami, povezanimi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter podporo polnemu vključevanju žensk v načrtovanje in odločanje o strategijah in programih, povezanih s HIV/AIDS;

39. razvoj podpornih pravnih in političnih okvirov ter odpravljanje kaznovalnih zakonov, politik, praks, stigme in diskriminacije, ki ogrožajo človekove pravice, povečujejo ranljivost za HIV/AIDS in ovirajo dostop do učinkovitega preprečevanja, zdravljenja, nege in podpore pri HIV/AIDS, vključno z zdravili, izdelki in storitvami za ljudi, ki živijo s HIV/AIDS, in najbolj ogrožene prebivalce;

40. izboljšan dostop do z dokazi podprtega celovitega preprečevanja HIV/AIDS, ki obravnava lokalne dejavnike epidemije ter posebne potrebe žensk, mladine in najbolj ogroženih prebivalcev; in

41. zagotavljanje splošnega in zanesljivega dostopa do varnih, visokokakovostnih in cenovno dostopnih zdravil ter do zdravstvenih izdelkov, vključno z izdelki na področju spolnega in reproduktivnega zdravja.“.

24. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 32a

Podnebne spremembe

Pogodbenice priznavajo, da so podnebne spremembe resen svetovni okoljski izziv in ogrožajo doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja, zaradi česar je potrebna ustrezna, predvidljiva in pravočasna finančna podpora. Sodelovanje iz teh razlogov ter v skladu z določbami člena 32 in zlasti točke (a) odstavka 2 navedenega člena:

42. priznava ranljivost držav AKP ter zlasti majhnih otokov in nizkoležečih držav AKP zaradi pojavov, povezanih s podnebjem, kot so obalna erozija, cikloni, poplave in razseljenost zaradi okoljskih dejavnikov, ter zlasti ranljivost najmanj razvitih in kopenskih držav AKP zaradi vse pogostejših poplav, suše, krčenja gozdov in širjenja puščav;

43. krepi in podpira politike in programe za prilagoditev posledicam in grožnji zaradi podnebnih sprememb ter za njihovo ublažitev, tudi prek institucionalnega razvoja in usposabljanja;

44. povečuje zmogljivost držav AKP na področju razvoja svetovnega trga ogljika in udeležbe na njem; in

45. se osredotoča na naslednje dejavnosti:

(i) vključevanje podnebnih sprememb v razvojne strategije in prizadevanja za zmanjšanje revščine;

(ii) dviga političnega pomena podnebnih sprememb na področju razvojnega sodelovanja, vključno preko ustreznega političnega dialoga;

(iii) pomoč državam AKP pri prilagajanju podnebnim spremembam v ustreznih sektorjih, kot so kmetijstvo, gospodarjenje z vodami in infrastruktura, vključno s prenosom in sprejetjem ustreznih ter okolju prijaznih tehnologij;

(iv) spodbujanje zmanjševanja tveganja nesreč, kar odraža, da je vedno večji delež nesreč povezanih s podnebnimi spremembami;

(v) zagotavljanje finančne in tehnične podpore za ukrepe ublažitve držav AKP v skladu z njihovimi cilji v zvezi z zmanjšanjem revščine in trajnostnim razvojem, vključno z zmanjšanjem emisij, ki nastajajo zaradi krčenja in degradacije gozdov, in zmanjšanjem emisij v kmetijskem sektorju;

(vi) izboljšanje obveščanja in napovedovanja o vremenu in podnebju ter sistemov zgodnjega opozarjanja; in

(vii) spodbujanje obnovljivih virov energije in tehnologij z nižjimi emisijami ogljika, ki krepijo trajnostni razvoj.“.

25. V členu 33(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) izboljšanje in krepitev upravljanja javnih financ in fiskalnega upravljanja, da se v državah AKP razvijejo gospodarske dejavnosti in povečajo njihovi davčni prihodki, pri čemer se v celoti spoštuje suverenost držav AKP na tem področju.

Ukrepi lahko vključujejo:

(i) krepitev zmogljivosti za upravljanje z domačimi prihodki, vključno z oblikovanjem učinkovitih, uspešnih in trajnostnih davčnih sistemov;

(ii) spodbujanje sodelovanja v mednarodnih strukturah in postopkih davčnega sodelovanja, da se olajšata nadaljnji razvoj mednarodnih standardov in učinkovito usklajevanje z njimi;

(iii) podporo izvajanju mednarodnih najboljših praks v davčnih zadevah, vključno z načelom preglednosti in izmenjavo informacij, v državah AKP, ki so se tem praksam zavezale;“.

26. Člen 34(2) do (4) se nadomesti z naslednjim:

„2. Končni cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja je državam AKP omogočiti, da so lahko v celoti udeležene v mednarodni trgovini. V tem okviru je posebna pozornost namenjena potrebi držav AKP, da dejavno sodelujejo v večstranskih trgovinskih pogajanjih. Glede na trenutno raven razvoja držav AKP je gospodarsko in trgovinsko sodelovanje usmerjeno k temu, da se državam AKP omogoči obvladovanje izzivov globalizacije in njihova postopna prilagoditev novim pogojem mednarodne trgovine, s čimer se olajša njihov prehod v liberalizirano svetovno gospodarstvo. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivosti številnih držav AKP zaradi njihove odvisnosti od blaga ali nekaterih ključnih proizvodov, vključno s proizvodi živilskopredelovalne industrije z dodano vrednostjo, in tveganja odpravljanja preferencialov.

3. V ta namen je cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja s pomočjo nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kot so opredeljene v naslovu I, povečati proizvodne, dobavne in trgovinske zmogljivosti držav AKP, pa tudi njihovo sposobnost privabljanja investicij. Nadaljnji cilj je tudi oblikovati nove trgovinske dinamike med pogodbenicami, krepiti trgovinske in investicijske politike držav AKP, zmanjšati njihovo odvisnost od blaga, spodbujati večjo raznolikost gospodarstev ter izboljšati sposobnost držav AKP, da obvladujejo vsa vprašanja v zvezi s trgovino.

4. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje se, ob upoštevanju medsebojnih interesov in posameznih razvojnih stopenj pogodbenic, izvaja v popolni skladnosti z določbami Svetovne trgovinske organizacije (STO), vključno s posebnim in različnim obravnavanjem. Prav tako obravnava učinke odpravljanja preferencialov v popolni skladnosti z večstranskimi zavezami.“.

27. Člen 35(1) in (2) se nadomesti z naslednjim:

„1. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje temelji na pristnem, okrepljenem in strateškem partnerstvu. Nadalje temelji na celovitem pristopu, zgrajenem na vztrajnosti in dosežkih prejšnjih sporazumov med AKP in ES.

2. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje se gradi na pobudah držav AKP za regionalno vključevanje. Sodelovanje v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju, kot je opredeljeno v naslovu I, ter gospodarsko in trgovinsko sodelovanje se medsebojno krepijo. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje obravnava zlasti omejitve na strani ponudbe in povpraševanja, predvsem medsebojno povezanost infrastrukture, gospodarsko raznolikost in ukrepe trgovinskega razvoja kot načina za povečevanje konkurenčnosti držav AKP. Tako se v razvojnih strategijah držav in regij AKP zadosten pomen pripiše ustreznim ukrepom, ki jih Skupnost podpira, zlasti preko zagotavljanja pomoči za trgovino.“.

28. Člena 36 in 37 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 36

Načini

1. Glede na zgornje cilje in načela se pogodbenice dogovorijo o sprejetju vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev sklenitve novih sporazumov o gospodarskem partnerstvu, združljivih s STO, ki postopoma odstranjujejo ovire za njihovo medsebojno trgovino in povečujejo sodelovanje na vseh področjih, pomembnih za trgovino.

2. Cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu kot razvojnih instrumentov je spodbujati nemoteno in postopno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo, zlasti s polnim izkoriščanjem potenciala regionalnega povezovanja in trgovanja med državami na jugu.

3. Pogodbenice soglašajo, da se ti novi trgovinski dogovori uvedejo postopoma.

Člen 37

Postopki

1. Med pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu se v skladu z določbami naslova I in člena 35 zagotovi usposabljanje v javnih in zasebnih sektorjih držav AKP, vključno z ukrepi za povečanje konkurenčnosti, za krepitev regionalnih organizacij in podporo pobudam za regionalno trgovinsko povezovanje, po potrebi s pomočjo za proračunsko prilagajanje in fiskalno reformo, pa tudi za nadgrajevanje in razvoj infrastrukture ter spodbujanje investiranja.

2. Pogodbenice bodo redno pregledovale napredek pogajanj, kot je predvideno v členu 38.

3. Pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu se bodo izvajala z državami AKP, ki menijo, da to lahko storijo, in sicer na ravni, ki se jim zdi primerna, in po postopkih, dogovorjenih v skupini AKP ter z namenom da bi se podprli regionalni procesi povezovanja znotraj AKP.

4 . Cilj pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu je zlasti vzpostavitev časovnega načrta za postopno odstranjevanje ovir za trgovanje med pogodbenicami v skladu z ustreznimi pravili STO. Na strani Skupnosti liberalizacija trgovine temelji na pravnem redu in ima za cilj izboljšanje trenutnega dostopa držav AKP do trga, med drugim s pregledom pravil o poreklu. Pri pogajanjih se upoštevajo stopnja razvoja in družbeno-gospodarski vpliv trgovinskih ukrepov na države AKP ter njihova zmožnost prilagajanja svojega gospodarstva procesu liberalizacije. Pogajanja bodo zato glede določanja dolžine zadostnega prehodnega obdobja, končnega seznama proizvodov ob upoštevanju občutljivih sektorjev in stopnje asimetrije v časovnem načrtu odpravljanja tarif čim bolj prožna, pri čemer ostajajo v okviru veljavnih pravil STO.

5. Z namenom obrazložitve in utemeljitve doseženih dogovorov pogodbenice v STO tesno sodelujejo, zlasti glede razpoložljive stopnje fleksibilnosti.

6. Pogodbenice nadalje razpravljajo o tem, kako poenostaviti in preučiti pravila o poreklu, vključno z določbami o kumulaciji, ki veljajo za njihov izvoz.

7. Ko države AKP sklenejo sporazum o gospodarskem partnerstvu, lahko države AKP, ki niso pogodbenice takšnega sporazuma, kadar koli zaprosijo za pristop.

8. V okviru sodelovanja med AKP in EU v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju AKP, kot je določeno v naslovu I, ter v skladu s členom 35 pogodbenice namenijo posebno pozornost potrebam, ki izhajajo iz izvajanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Uporabljajo se načela iz člena 1 Priloge IV k temu sporazumu. V ta namen se pogodbenice dogovorijo o uporabi obstoječih ali novih mehanizmov regionalnega financiranja, prek katerih bi se lahko usmerjala sredstva iz večletnega finančnega okvira sodelovanja in druga dodatna sredstva.“.

29. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 37a

Drugi trgovinski dogovori

1. Glede na sedanje trende trgovinske politike, katerih cilj je večja liberalizacija trgovine, lahko EU in države AKP sodelujejo v pogajanjih in izvajanju sporazumov, ki prispevajo k nadaljnji večstranski in dvostranski liberalizaciji trgovine. Takšna liberalizacija lahko povzroči odpravljanje preferencialov, dodeljenih državam AKP, in vpliva na njihov konkurenčni položaj na trgu EU ter na njihova prizadevanja za razvoj, ki jih EU podpira.

2. V skladu s cilji gospodarskega in trgovinskega sodelovanja si EU prizadeva za izvajanje ukrepov za premostitev morebitnih negativnih učinkov liberalizacije, z namenom da se v večstranskem trgovinskem sistemu čim dlje ohrani znaten prednostni dostop za države AKP in se zagotovi čim daljše postopno uvajanje kakršnega koli neizogibnega zmanjšanja preferenciala.“.

30. Člen 38(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Skupni trgovinski odbor ministrov razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih s trgovino, ki zadevajo vse države AKP, ter zlasti redno spremlja pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu in njihovo izvajanje. Posebno pozornost nameni tekočim večstranskim trgovinskim pogajanjem ter preučuje vpliv pobud za širšo liberalizacijo na trgovanje med AKP in ES ter razvoj gospodarstev AKP. Z namenom povečanja ugodnosti trgovinskih dogovorov med AKP in ES poroča in daje ustrezna priporočila Svetu ministrov, vključno s priporočili o kakršnih koli podpornih ukrepih.“.

31. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 38a

Posvetovanja

1. Kadar lahko novi ukrepi ali ukrepi, določeni v programih, ki jih je sprejela Skupnost za približevanje zakonov in drugih predpisov za olajšanje trgovanja, vplivajo na interese ene ali več držav AKP, Skupnost pred sprejetjem takšnih ukrepov obvesti Sekretariat skupine držav AKP in zadevne države AKP.

2. Da se Skupnosti omogoči upoštevanje interesov skupine AKP, se v skladu z določbami člena 12 tega sporazuma na prošnjo skupine držav AKP opravijo posvetovanja, z namenom da se najde zadovoljiva rešitev.

3. Kadar veljavna pravila ali predpisi Skupnosti, sprejeti za olajšanje trgovanja, vplivajo na interese ene ali več držav AKP ali če na te interese vpliva razlaga, uporaba ali izvajanje takšnih pravil ali predpisov, se v skladu z določbami člena 12 na prošnjo skupine držav AKP opravijo posvetovanja, da se najde zadovoljiva rešitev.

4. Z namenom da bi se našla zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenice v Skupnem trgovinskem odboru ministrov opozorijo tudi na kakršne koli druge težave, povezane s trgovino, ki bi lahko bile posledica ukrepov, ki jih sprejmejo ali predvidijo države članice.

5. Zaradi zagotavljanja učinkovitih posvetovanj se pogodbenice obveščajo o takšnih ukrepih.

6. Pogodbenice se dogovorijo, da se posvetovanja in obveščanje, ki potekajo prek institucij sporazumov o gospodarskem partnerstvu, o zadevah s področja uporabe teh sporazumov, štejejo, da izpolnjujejo tudi določbe tega člena in člena 12 tega sporazuma, pod pogojem, da so vse države AKP, ki bi lahko bile prizadete, podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu, v okviru katerega so potekala posvetovanja ali obveščanje.“.

32. Člen 41(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Skupnost z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, podpira prizadevanja držav AKP, da bi okrepile svoje zmogljivosti pri dobavi storitev. Posebna pozornost je posvečena storitvam v zvezi z delovno silo, poslovanjem, distribucijo, financami, turizmom, kulturo in gradbeništvom ter povezanimi inženirskimi storitvami z vidika povečanja njihove konkurenčnost in s tem zvišanja vrednosti in obsega njihovega trgovanja z blagom in storitvami.“.

33. Člen 42(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Skupnost z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, podpira prizadevanja držav AKP za razvoj in spodbujanje gospodarnih in učinkovitih pomorskih prevoznih storitev v državah AKP z namenom povečanja udeležbe operaterjev AKP v mednarodnih pomorskih storitvah.“.

34. Člen 43(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Pogodbenice tudi soglašajo, da bodo okrepile medsebojno sodelovanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter informacijske družbe. To sodelovanje bo, prek nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, usmerjeno zlasti k večji združljivosti in usklajenosti komunikacijskih sistemov na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni ter k njihovi prilagoditvi novim tehnologijam.“.

35. Člen 44(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Skupnost z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, podpira prizadevanja držav AKP za krepitev njihovih zmogljivosti obvladovanja vseh področij povezanih s trgovino, po potrebi vključno z izboljšanjem in podpiranjem institucionalnega okvira.“.

36. Člen 45(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Pogodbenice tudi soglašajo, da bodo na tem področju okrepile sodelovanje z namenom oblikovanja in podpore učinkoviti konkurenčni politiki pri ustreznih nacionalnih agencijah, zadolženih za vprašanja konkurence, ki v vedno večjem obsegu zagotavljajo učinkovito uveljavljanje pravil o konkurenci s strani zasebnih in državnih podjetij. Sodelovanje na tem področju, preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35 zajema zlasti pomoč pri oblikovanju ustreznega pravnega okvira in njegovo upravno uveljavitev, pri čemer je posebna pozornost namenjena posebnemu položaju najmanj razvitih držav.“.

37. Člen 46(6) se nadomesti z naslednjim:

„6. Pogodbenice se med drugim strinjajo, da bodo okrepile medsebojno sodelovanje na tem področju. Na pobudo, pod skupno dogovorjenimi pogoji, ter preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, se sodelovanje med drugim razširi na naslednja področja: priprava zakonov in drugih predpisov o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, preprečevanju zlorabe teh pravic s strani upravičencev in kršitve teh pravic s strani konkurence, o ustanovitvi in okrepitvi domačih in regionalnih uradov in drugih agencij, vključno s podporo regionalnim organizacijam intelektualne lastnine, zadolženim za uveljavljanje in varovanje, vključno z usposabljanjem kadrov.“.

38. V členu 47(2) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim

„2. Sodelovanje pri standardizaciji in certificiranju je preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35 usmerjeno k spodbujanju združljivih sistemov med pogodbenicami in zajema zlasti:“.

39. Člen 48(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Pogodbenice soglašajo, da se sodelovanje okrepi preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, z namenom povečanja zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja držav AKP na tem področju.“.

40. Člen 49 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pogodbenice ponovno potrjujejo svojo zavezanost k pospeševanju razvoja mednarodne trgovine na način, s katerim je zagotovljeno trajnostno in zdravo upravljanje okolja, v skladu z mednarodnimi konvencijami in zavezami na tem področju ter ob skrbnem upoštevanju ustrezne ravni razvoja zavez. Strinjata se, da je treba pri oblikovanju in izvajanju okoljskih ukrepov upoštevati posebne potrebe in zahteve držav AKP, tudi v zvezi z določbami člena 32a.“;

(b) doda se naslednji odstavek

„3. Pogodbenice se strinjajo, da se okoljski ukrepi ne bi smeli uporabljati za namene protekcionizma.“.

41. Člen 50(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Pogodbenice se strinjajo, da se standardov dela ne bi smelo uporabljati za namene protekcionizma.“.

42. Člen 51(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Sodelovanje je preko nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij, kakor so opredeljene v naslovu I in v skladu s členom 35, predvsem usmerjeno k izboljšanju institucionalne in tehnične zmogljivosti na tem področju, vzpostavljanju sistemov hitrega alarmiranja in vzajemnega informiranja o nevarnih proizvodih, izmenjavi informacij in izkušenj o vzpostavitvi in delovanju nadzora nad proizvodi na trgu in varnostjo proizvodov, izboljšanju informiranja potrošnikov o cenah in lastnostih ponujenega blaga in storitev, spodbujanju razvoja neodvisnih združenj potrošnikov in stikov med predstavniki interesov potrošnikov, izboljšanju združljivosti potrošniških politik in sistemov, obveščanju o uveljavljanju zakonodaje ter spodbujanju sodelovanja pri raziskovanju škodljivega ali nelojalnega poslovanja in uveljavljanja izvoznih prepovedi v trgovanju med strankama za blago in storitve, katerih trženje je v državi njihovi proizvodnje prepovedano.“.

43. Člen 56(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Sodelovanje pri financiranju razvoja se izvaja na osnovi razvojnih ciljev, strategij in prednostnih nalog, ki jih opredelijo države AKP, ter je v skladu z njimi, na nacionalni in regionalni ravni ter na ravneh znotraj AKP. Upoštevajo se njihove različne geografske, socialne in kulturne značilnosti ter njihov poseben potencial. Ob upoštevanju mednarodno dogovorjene agende o učinkovitosti pomoči temelji sodelovanje na lastništvu, prilagajanju, usklajevanju vlagateljev, upravljanju za razvojne rezultate in vzajemni odgovornosti. Sodelovanje zlasti:

46. spodbuja lokalno lastništvo na vseh stopnjah razvojnega procesa;

47. izraža partnerstvo, ki temelji na vzajemnih pravicah in obveznostih;

48. poudarja pomen predvidljivosti in varnosti pretoka virov, odobrenih pod zelo ugodnimi pogoji in neprekinjeno;

49. je fleksibilno in ustreza okoliščinam v posamezni AKP državi ter je prilagojeno posebni vrsti zadevnega projekta ali programa; in

50. zagotavlja učinkovitost, usklajenost in doslednost.“.

44. Člen 58 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) regionalni ali meddržavni organi, katerim pripada ena ali več držav AKP, vključno z Afriško unijo ali drugimi organi s člani, ki niso države AKP, ki imajo pooblastila teh držav AKP; in“;

(b) odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) finančni posredniki iz AKP ali Skupnosti, ki zagotavljajo, spodbujajo in financirajo zasebne ali javne investicije v državah AKP;“;

(ii) točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) države v razvoju, ki niso del skupine AKP, kadar sodelujejo v skupni pobudi ali v regionalni organizaciji z državami AKP v skladu s členom 6 Priloge IV k temu sporazumu.“.

45. Člen 60 se spremeni:

(a) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) blažitvi neugodnih kratkoročnih učinkov zunanjih pretresov, vključno z nestabilnostjo prihodka od izvoza, na socialne in ekonomske reforme in politike;“;

(b) točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g) humanitarni in nujni pomoči, vključno s pomočjo beguncem in razseljenim osebam, posredovanji, ki povezujejo kratkoročno pomoč in rehabilitacijo z dolgoročnim razvojem v kriznih razmerah ali razmerah po krizi, in pripravljenostjo na elementarne nesreče.“.

46. Člen 61 se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Neposredna proračunska pomoč v podporo makroekonomskim ali sektorskim reformam se odobri:

(a) kadar obstajajo ali se izvajajo jasno določene nacionalne ali sektorske razvojne strategije, s poudarkom na revščini;

(b) kadar obstaja ali se izvaja natančno določena in v stabilnost usmerjena makroekonomska politika, ki jo vzpostavi država sama in ki jo pozitivno ocenijo najpomembnejši vlagatelji, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, kjer je to ustrezno; in

(c) kadar je upravljanje z javnimi financami dovolj pregledno, odgovorno in smotrno;

Skupnost se prilagodi sistemom in postopkom, specifičnim za posamezno državo AKP, spremlja proračunsko podporo s partnersko državo in podpira prizadevanja partnerskih držav za okrepitev odgovornosti držav, parlamentarnega nadzora, revizij in dostopa javnosti do informacij.“;

(b) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. V okviru Sporazuma se za financiranje projektov, programov in drugih oblik delovanj, ki prispevajo k doseganju ciljev tega sporazuma, uporabljajo sredstva, določena v večletnem finančnem okviru sodelovanja po tem sporazumu, lastni viri Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: Banka) in, kjer je ustrezno, drugi viri, črpani iz proračuna Evropske skupnosti.“.

47. člen 66(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Da bi državam AKP olajšali bremena dolgov in njihove težave s plačilnimi bilancami, se pogodbenice strinjajo glede uporabe virov iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu za podporo iniciativam v zvezi z odpisom dolgov, odobrenim na mednarodni ravni v korist držav AKP. Skupnost se nadalje obvezuje, da bo preučila, kako je dolgoročno mogoče mobilizirati tudi druge vire Skupnosti v podporo mednarodno sprejetim iniciativam za odpis dolgov.“.

48. Člen 67(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu zagotavlja podporo makroekonomskim in sektorskim reformam, ki jih izvajajo države AKP. V tem okviru pogodbenice zagotovijo, da je prilagajanje gospodarno izvedljivo ter družbeno in politično sprejemljivo. Podpora se da glede na skupno oceno Skupnosti in zadevne države AKP o sprejetih ali nameravanih reformnih ukrepih na makroekonomski ali sektorski ravni in omogoča splošno ovrednotenje reformnih prizadevanj. Skupna ocena je čim bolj prilagojena ureditvam posamezne države in podpori, ki se spremlja na podlagi doseženih rezultatov. Hitro izplačevanje je pomembna značilnost podpornih programov.“.

49. Naslov poglavja 3 naslova II dela 4 se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE 3

Podpora v primeru zunanjih pretresov“.

50. Člen 68 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 68

1. Pogodbenice priznavajo, da lahko makroekonomska nestabilnost, ki jo povzročijo zunanji pretresi, neugodno vpliva na razvoj držav AKP in ogrozi uresničevanje njihovih razvojnih zahtev. Z namenom ublažitve kratkoročnih neugodnih učinkov, ki jih povzročijo zunanji pretresi, vključno z učinki na prihodke od izvoza, je v okviru večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu vzpostavljen sistem dodatne podpore.

2. Namen te podpore je zaščititi socialne in gospodarske reforme in politike, na katere bi lahko neugodno vplival padec prihodka, in odpraviti kratkoročne neugodne učinke takih pretresov.

3. Velika odvisnost gospodarstev držav AKP od izvoza, zlasti na področju kmetijstva in rudarstva, se upošteva pri razporejanju virov. V tem okviru se najmanj razvite, kopenske in otoške države AKP ter države AKP v obdobju po konfliktih in naravnih nesrečah obravnavajo ugodneje.

4. V skladu s posebnimi načini v okviru podpornega mehanizma, se, kot je določeno v Prilogi II glede pogojev financiranja, zagotovijo dodatni viri.

5. Skupnost zagotavlja podporo tudi shemam zavarovanja na tržni osnovi, namenjenim državam AKP, ki bi se rade zavarovale pred kratkoročnimi učinki zunanjih pretresov.“.

51. Naslov poglavja 6 naslova II dela 4 se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE 6

Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer“.

52. Člen 72 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 72

Splošno načelo

1. Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer se zagotavlja v kriznih razmerah. Humanitarna pomoč in pomoč v izrednih razmerah sta usmerjeni v varovanje človeških življenj ter preprečevanje in lajšanje trpljenja ljudi, kjer koli je to potrebno. Pomoč po prenehanju izrednih razmer je usmerjena v rehabilitacijo in povezovanje kratkoročne pomoči z dolgoročnimi razvojnimi programi.

2. Krizne razmere, vključno z dolgoročno strukturno nestabilnostjo ali šibkostjo, so razmere, ki ogrožajo javni red in mir ali varnost posameznikov, ter lahko vodijo v oborožene spopade ali državo destabilizirajo. Krizne razmere so lahko tudi posledica naravnih nesreč, kriz, ki jih povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izrednih okoliščin s primerljivimi posledicami, povezanih med drugim s podnebnimi spremembami, degradacijo okolja, dostopom do virov energije in naravnih virov ali skrajno revščino.

3. Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer se daje, dokler je nujno potrebna za zadovoljevanje potreb žrtev, ki izhajajo iz takih razmer, ter tako povezuje pomoč, rehabilitacijo in razvoj.

4. Humanitarna pomoč se daje izključno glede na potrebe in interese žrtev kriznih razmer in v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava ter ob spoštovanju človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Predvsem se ne razlikuje med žrtvami glede na raso, narodnost, vero, spol, starost, državljanstvo ali politično pripadnost in se zagotavlja prost dostop do žrtev in njihovo varstvo ter varnost humanitarnega osebja in opreme.

5. Humanitarna pomoč, pomoč v izrednih razmerah in pomoč po prenehanju izrednih razmer se financira iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, kadar je ni mogoče financirati iz proračuna Unije. Izvajanje humanitarne pomoči, pomoči v izrednih razmerah in pomoči po prenehanju izrednih razmer se dopolnjuje in usklajuje s prizadevanji držav članic ter najboljšimi praksami za učinkovitost pomoči.“.

53. Vstavi se naslednji člen:

„Člen 72a

Cilj

1. Humanitarna in pomoč v izrednih razmerah sta usmerjeni:

51. k varovanju človeških življenj v krizi in v razmerah, ki nastopijo neposredno po krizi;

52. k prispevanju k financiranju in dostavi humanitarne pomoči in k neposrednem dostopu vseh predvidenih upravičencev do nje s pomočjo vseh logističnih sredstev, ki so na voljo;

53. k izvajanju kratkoročne rehabilitacije in obnove, da bi žrtvam omogočili koriščenje minimalne ravni socialne in gospodarske integracije in čim prej ustvarili pogoje za nadaljevanje razvoja na temelju dolgoročnih ciljev, ki jih določijo zadevne države in regije AKP;

54. k reševanju potreb, ki izhajajo iz razseljenosti ljudi (begunci, razseljene osebe in povratniki) zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, da bi za tako dolgo, kot je potrebno, zadovoljili vse potrebe beguncev in razseljenih oseb (ne glede na to, kje se nahajajo) in olajšali ukrepe za njihovo prostovoljno vrnitev in reintegracijo v njihovi matični državi; in

55. k pomoči državi ali regiji AKP pri vzpostavljanju kratkoročnih mehanizmov za preprečevanje elementarnih nesreč in pripravljenost nanje, vključno s sistemi napovedovanja in zgodnjega opozarjanja, s ciljem zmanjšati posledice nesreč.

2. Pomoč se lahko odobri državam ali regijam AKP, ki sprejmejo begunce ali povratnike, da bi zadostili nujnim potrebam, ki jih pomoč v izrednih razmerah ne zajema.

3. Ukrepanje po prenehanju izrednega stanja je usmerjeno k fizični in socialni rehabilitaciji, ki je potrebna zaradi posledic zadevne krize, in se lahko uvede zaradi povezave kratkoročne pomoči in rehabilitacije z ustreznimi dolgoročnimi razvojnimi programi, financiranimi iz nacionalnih in regionalnih indikativnih programov ali programa znotraj AKP. Taki ukrepi morajo biti nujni za prehod iz faze izrednih razmer v razvojno fazo, spodbujanje socialne in gospodarske reintegracije delov prizadetega prebivalstva, čim večjo odstranitev vzrokov krize ter okrepitev vloge institucij in lastništva lokalnih in nacionalnih nosilcev pri oblikovanju politike trajnostnega razvoja za zadevno državo AKP.

4. Kratkoročni mehanizmi za preprečevanje elementarnih nesreč in pripravljenost nanje iz odstavka 1(e) se po potrebi uskladijo z drugimi obstoječimi mehanizmi za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje.

Razvoj in krepitev nacionalnih in regionalnih mehanizmov ter mehanizmov na ravni celotne AKP za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč državam AKP pomaga pri izboljšanju svoje prilagodljivosti na vplive elementarnih nesreč. Vse s tem povezane dejavnosti se lahko izvajajo v sodelovanju z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami in programi, ki imajo dokazane dosežke pri zmanjševanju tveganja nesreč.“.

54. Člen 73 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 73

Izvajanje

1. Operacije pomoči se začnejo na zaprosilo države ali regije AKP, ki jo prizadenejo krizne razmere, ali na pobudo Komisije, ali po nasvetu mednarodnih organizacij ali lokalnih ali mednarodnih nedržavnih organizacij.

2. Skupnost sprejme ustrezne ukrepe za omogočanje hitrega ukrepanja, ki je potrebno za uresničevanje nujnih potreb, zaradi katerih je potrebna pomoč. Pomoč se odobri in izvaja po postopkih, ki omogočajo hitre, prožne in učinkovite operacije.

3. S poudarkom na razvojni naravi pomoči, dodeljene na podlagi tega poglavja, se na zahtevo zadevne države ali regije pomoč lahko izjemoma uporabi skupaj z indikativnim programom.“.

55. V členu 76(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) posojila iz lastnih virov Banke in Sklada za spodbujanje naložb, katerega pogoji so določeni v Prilogi II k temu sporazumu. Takšna posojila se lahko uporabijo tudi za financiranje javnih naložb v osnovno infrastrukturo.“.

56. V členu 95(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Skupnost in države članice na eni strani in države AKP na drugi se medsebojno uradno obvestijo najpozneje 12 mesecev pred iztekom posameznega petletnega obdobja o kakršni koli reviziji določb, ki jih želijo opraviti z namenom morebitnih sprememb Sporazuma. Ne glede na časovno omejitev ima na zahtevo ene pogodbenice po reviziji kakršnih koli določb Sporazuma druga pogodbenica dva meseca časa, da razširi revizijo na druge določbe v zvezi s tistimi, glede katerih je bila revizija najprej zahtevana.“.

57. V členu 100 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta sporazum, ki je sestavljen v dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivih Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in Sekretariata držav AKP, ki pošljeta overjene kopije vsaki od držav podpisnic.“.

C. PRILOGE

- Priloga II , kakor je spremenjena s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 1/2009 z dne 29. maja 2009[2], se spremeni:

(a) Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1. Pogoji financiranja v zvezi z operacijami Sklada za spodbujanje naložb (Sklad), posojila iz lastnih virov Evropske investicijske banke (Banka) in posebne dejavnosti so taki, kot so določeni v tem poglavju. Ta sredstva se lahko usmerijo upravičenim podjetjem, bodisi neposredno ali posredno, preko upravičenih investicijskih skladov in/ali finančnih posrednikov.

2. Sredstva za subvencioniranje obrestnih mer iz te priloge bodo na voljo v obliki dodelitev subvencij za obresti iz odstavka 2(c) Priloge 1b k temu sporazumu.

3. Subvencije obresti se lahko kapitalizirajo ali se uporabijo v obliki donacij. Znesek subvencije obrestne mere, izračunan glede na njegovo vrednost ob izplačilu posojila, se obračuna glede na dodelitev subvencije obresti iz odstavka 2(c) Priloge 1b in plača neposredno Banki. Do 10 % teh dodelitev subvencij obrestne mere se lahko nameni tudi za podporo tehnični pomoči, povezani s projekti, v državah AKP.

4. Ti pogoji ne posegajo v pogoje, ki se lahko uvedejo v državah AKP zaradi omejevalnih pogojev izposojanja, ki veljajo za močno zadolžene revne države, ali v skladu z drugimi mednarodno dogovorjenimi okviri za trajnost dolga. Če ti okviri zato zahtevajo zmanjšanje obrestne mere posojila za več kot 3 %, kot dovoljujeta člena 2 in 4 tega poglavja, si Banka prizadeva zmanjšati povprečne stroške sredstev z ustreznim sofinanciranjem drugih vlagateljev. Če to ni mogoče, se lahko obrestno mero posojila Banke zmanjša za toliko, kot je potrebno za uskladitev z ravnjo, določeno na podlagi pobude za močno zadolžene revne države ali katerega koli mednarodno sprejetega okvira za trajnost dolga.“;

(b) člen 2(7) in (8) se nadomesti z naslednjim:

„7. Navadno posojilo se v državah, za katere ne veljajo omejevalni pogoji izposojanja, ki veljajo za močno zadolžene revne države, ali v skladu z drugimi mednarodno dogovorjenimi okviri za trajnost dolga, lahko odobri pod ugodnimi pogoji v naslednjih primerih:

56. za infrastrukturne projekte, ki so predpogoj za razvoj zasebnega sektorja v najmanj razvitih državah, postkonfliktnih državah in državah po naravni nesreči. V takem primeru se obrestna mera za posojilo zmanjša za do 3 %;

57. za projekte, pri katerih gre za dejavnosti prestrukturiranja v okviru privatizacije, ali za projekte, katerih socialne in okoljske koristi so pomembne in očitne. V takem primeru se lahko odobri posojilo s subvencionirano obrestno mero, pri čemer se višina in oblika subvencije določita glede na posebne značilnosti projekta. Vendar subvencioniranje obrestne mere ne sme preseči 3 %.

Končna obrestna mera za posojila iz točke (a) ali (b) v nobenem primeru ne sme biti nižja od 50 % priporočljive stopnje.

8. Sredstva za namene teh ugodnosti bodo na voljo iz dodeljenih subvencij obresti iz odstavka 2(c) Priloge Ib k temu sporazumu.“;

(c) člen 4(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Posojila iz lastnih virov banke se dodelijo pod naslednjimi pogoji:

58. priporočljiva obrestna mera je mera, ki jo Banka uporabi za posojilo pod enakimi pogoji glede valute in odplačilnega roka na dan podpisa pogodbe ali na dan izplačila;

59. vendar za države, za katere ne veljajo omejevalni pogoji izposojanja, ki veljajo za močno zadolžene revne države, ali v skladu z drugimi mednarodno dogovorjenimi okviri za trajnost dolga velja naslednje:

(i) načeloma so projekti javnega sektorja upravičeni do subvencij za obrestne mere v višini do 3 %;

(ii) projekti javnega sektorja, ki sodijo v kategorije iz člena 2(7)(b), so upravičeni do subvencije obrestne mere pod pogoji iz navedene določbe.

Končna obrestna mera v nobenem primeru ne sme biti manjša od 50 % priporočljive stopnje;

60. rok za odplačilo posojila iz lastnih virov Banke se določi na podlagi gospodarskih in finančnih lastnosti projekta. Za ta posojila običajno velja moratorij, določen glede na obdobje izvedbe projekta.“.

2. Priloga III se spremeni:

(a) v členu 1 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a) krepiti in povečevati vlogo Centra za razvoj podjetništva (CRP), da bi na zasebnemu področju zagotovili potrebno podporo pri spodbujanju dejavnosti za razvoj zasebnega področja v državah in regijah AKP; in

(b) krepiti in utrjevati vlogo tehničnega Centra za kmetijstvo in podeželsko sodelovanje (CTA) pri razvoju institucionalnih zmogljivosti držav AKP, zlasti upravljanje informacij, z namenom da bi izboljšali dostop do tehnologij za povečanje kmetijske proizvodnje, komercializacijo, zanesljivost oskrbe s hrano in razvoj podeželja.“;

(b) Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

CRP

1. CRP spodbuja poslovno okolje, ki prispeva k razvoju na zasebnem področju, in podpira izvajanje strategij razvoja na zasebnem področju v državah AKP z zagotavljanjem nefinančnih storitev, vključno s storitvami svetovanja, gospodarskim družbam in podjetjem iz držav AKP in podpore skupnim pobudam s strani gospodarskih operaterjev Skupnosti in držav AKP. V zvezi s tem se bodo ustrezno upoštevale potrebe, ki izhajajo iz izvajanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

2. CRP si prizadeva pomagati zasebnim podjetjem iz držav AKP, da bi postala bolj konkurenčna na vseh gospodarskih področjih. Zlasti:

61. omogoča in spodbuja poslovno sodelovanje in partnerstvo med podjetji iz držav AKP in EU;

62. pomaga pri razvoju storitev za podporo poslovanju s podpiranjem usposabljanja organizacij na zasebnem področju ali podpiranjem ponudnikom tehničnih, strokovnih, poslovodnih, trgovinskih in izobraževalnih podpornih storitev;

63. zagotavlja pomoč pri dejavnostih spodbujanja investiranja, kot so organizacije za spodbujanje investiranja, organizacija konferenc o investiranju, programi usposabljanja, delavnice o pripravi strategij in nadaljnjih nalog v zvezi s spodbujanjem investiranja;

64. podpira pobude, ki prispevajo k spodbujanju inovacij in prenosa tehnologij, strokovnega znanja ter izkušenj in najboljših praks v vseh vidikih poslovodenja;

65. obvešča zasebni sektor AKP o določbah tega Sporazuma; in

66. obvešča evropska podjetja in organizacije zasebnega sektorja o poslovnih priložnostih in modalitetah v državah AKP.

3. CRP prispeva tudi k izboljšanju poslovnega okolja na nacionalnih in regionalnih ravneh, da bi se podjetja spodbudila k izkoriščanju napredka procesov regionalnega povezovanja in odpiranja trgovine. To vključuje:

67. pomoč podjetjem pri doseganju obstoječih in novih standardov kakovosti ter drugih standardov, ki so bili uvedeni z napredkom v regionalnem povezovanju in izvajanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu;

68. širjenje informacij znotraj lokalnega zasebnega sektorju držav AKP o kakovosti proizvodov in standardih zahtevanih na zunanjih trgih;

69. spodbujanje regionalnih in nacionalnih reform poslovnega okolja, vključno s spodbujanjem dialoga med zasebnim sektorjem in javnimi institucijami; in

70. krepitev vloge in funkcije nacionalnih in/ali regionalnih posrednikov, ki ponujajo storitve.

4. Dejavnosti CRP temeljijo na konceptu usklajevanja, komplementarnosti in dodane vrednosti v zvezi s kakršnimi koli pobudami za razvoj v zasebnem sektorju s strani javnega ali zasebnega subjekta. Dejavnosti CRP so zlasti skladne z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, kakor so opredeljene v delu 3 tega sporazuma. CRP je pri prevzemanju nalog selektiven in zagotavlja finančno trajnost. Zagotavlja ustrezno razdelitev nalog med svojim sedežem in regionalnimi uradi.

5. Izvaja se redno vrednotenje dejavnosti CRP.

6. Odbor veleposlanikov je nadzorni organ Centra. Po podpisu tega sporazuma ta odbor:

71. določi statut Centra;

72. imenuje člane izvršilnega odbora;

73. na predlog izvršilnega odbora imenuje vodstvo Centra; in

74. spremlja splošno strategijo Centra in nadzoruje delo izvršilnega odbora.

7. Izvršilni odbor v skladu s statutom Centra:

75. določi finančne in kadrovske predpise ter pravila delovanja;

76. nadzoruje delo Centra;

77. sprejme program in proračun Centra;

78. nadzornemu organu redno pošilja poročila in ocene; in

79. opravlja kakršne koli druge naloge, ki mu jih podeljuje statut Centra.

8. Proračun Centra se financira v skladu s pravili, določenimi v tem sporazumu v zvezi s sodelovanjem pri financiranju razvoja.“;

(c) Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

CTA

1. Namen CTA je krepitev politike in razvoja institucionalnih zmogljivosti ter zmogljivosti upravljanja z informacijami in komunikacijami organizacij iz držav AKP za razvoj kmetijstva in podeželja. Takim organizacijam pomaga pri oblikovanju in izvajanju politik in programov za zmanjšanje revščine, spodbujanje trajnostne varnosti preskrbe s hrano in ohranitev naravnih virov ter tako prispeva k vzpostavitvi samozaupanja pri razvoju podeželja in kmetijstva v AKP.

2. CTA:

80. razvija in ponuja informacijske storitve ter zagotavlja boljši dostop do raziskovanja, usposabljanja in inovacij na področju razvoja in širjenja kmetijstva in podeželja, z namenom spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja; in

81. razvija in krepi zmogljivosti držav AKP z namenom:

(i) izboljšanja oblikovanja in upravljanja politik in strategij razvoja kmetijstva in podeželja na nacionalni in regionalni ravni, vključno z izboljšanjem zmogljivosti zbiranja podatkov ter raziskovanja, analize in oblikovanja politike;

(ii) izboljšanja upravljanja informacij in komunikacij, zlasti znotraj nacionalne kmetijske strategije;

(iii) spodbujanja učinkovitega upravljanja informacij in komunikacij znotraj institucij za spremljanje realizacije ter konzorcije regionalnih in mednarodnih partnerjev;

(iv) spodbujanja decentraliziranega upravljanja informacij in komunikacij na lokalni in nacionalni ravni;

(v) krepitve pobud preko regionalnega sodelovanja; in

(vi) razvijanja pristopov k ocenjevanju vpliva politike na razvoj kmetijstva in podeželja.

3. Center podpira regionalne pobude in omrežja ter si postopoma deli programe za razvoj zmogljivosti z ustreznimi organizacijami iz držav AKP. S tem namenom Center podpira decentralizirana regionalna informacijska omrežja. Taka omrežja se gradijo postopoma in učinkovito.

4. Izvaja se redno vrednotenje dejavnosti CTA.

5. Odbor veleposlanikov je nadzorni organ Centra. Po podpisu tega sporazuma ta odbor:

(a) določi statut Centra;

(b) imenuje člane izvršilnega odbora;

(c) na predlog izvršilnega odbora imenuje vodstvo Centra; in

(d) spremlja splošno strategijo Centra in nadzoruje delo izvršilnega odbora.

6. Izvršilni odbor v skladu s statutom Centra:

(a) določi finančne in kadrovske predpise ter pravila delovanja;

(b) nadzoruje delo Centra;

(c) sprejme program in proračun Centra;

(d) nadzornemu organu redno pošilja poročila in ocene; in

(e) opravlja kakršne koli druge naloge, ki mu jih podeljuje statut Centra.

7. Proračun Centra se financira v skladu s pravili, določenimi v tem sporazumu v zvezi s sodelovanjem pri financiranju razvoja.“;

3. Priloga IV , kakor je spremenjena s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2008 z dne 15. decembra 2008[3], se spremeni:

(a) členi 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Dejavnosti, ki se financirajo v obliki subvencij iz tega sporazuma, se načrtujejo na začetku obdobja, za katero velja večletni finančni okvir sodelovanja.

Načrtovanje bo temeljilo na načelih lastništva, prilagajanja, usklajevanja vlagateljev, upravljanja za razvojne rezultate in vzajemne odgovornosti.

Načrtovanje v ta namen pomeni:

82. pripravo in razvoj državnih ali regionalnih strateških dokumentov ali strateških dokumentov znotraj AKP (strateški dokumenti), ki temeljijo na njihovih srednjeročnih razvojnih ciljih in strategijah, ob upoštevanju načel skupnega načrtovanja in delitve dela med vlagatelji, ki bo v čim večji možni meri predstavljal proces pod vodstvom partnerske države ali regije;

83. da Skupnost jasno navede indikativna programljiva dodeljena finančna sredstva, ki jih lahko država, regija ali sodelovanje znotraj AKP koristi v obdobju, ki ga zajema večletni finančni okvir sodelovanja iz tega sporazuma, ter kakršne koli druge ustrezne informacije, vključno z morebitno rezervo za nepredvidene potrebe;

84. pripravo in sprejetje indikativnega programa za izvajanje strateških dokumentov ob upoštevanju zavez drugih vlagateljev, ter zlasti držav članic EU; in

85. postopek revizije, ki zajema strateške dokumente, indikativni program in višino njemu dodeljenih sredstev.

Člen 2

Državni strateški dokument

Državni strateški dokument (CSP) pripravita posamezna država AKP in EU. CSP se opira na predhodno posvetovanje z različnimi nosilci, vključno z nedržavnimi nosilci, lokalnimi organi in po potrebi parlamenti AKP, ter na izkušnje in najboljšo prakso. Vsak CSP je prilagojen potrebam in odgovarja posebnim okoliščinam posamezne države AKP. CSP je instrument za določanje prioritetnih dejavnosti in za vzpostavitev lokalnega lastništva nad programi sodelovanja. Zabeležijo se vse razlike med analizo Skupnosti in analizo zadevne države. CSP vsebuje naslednje standardne elemente:

86. analizo političnega, gospodarskega, socialnega in okoljskega konteksta države, omejitve, zmogljivosti in pričakovanja, vključno z oceno osnovnih potreb, kot so dohodek na prebivalca, velikost prebivalstva in socialni kazalci ter ranljivost;

87. podroben oris srednjeročne razvojne strategije države, jasno opredeljene prioritete in pričakovane finančne potrebe;

88. oris ustreznih načrtov in aktivnosti drugih vlagateljev, ki so navzoči v državi, zlasti tistih iz držav članic EU kot dvostranskih vlagateljev;

89. strategije odziva, ki podrobno opredeljujejo poseben prispevek, ki ga lahko zagotovi EU. Te strategije se v največji možni meri dopolnjujejo z operacijami, ki jih financira sama država AKP in drugi vlagatelji, navzoči v državi; in

90. navedbo najbolj primernih podpornih mehanizmov in mehanizmov izvajanja, ki se uporabijo pri izvajanju zgornjih strategij.

Člen 3

Dodeljevanje sredstev

1. Indikativno dodeljevanje sredstev med države AKP temelji na standardnih, objektivnih in preglednih potrebah in merilih uspešnosti. V tem okviru:

91. se potrebe ocenijo na osnovi meril v zvezi z dohodkom na prebivalca, velikostjo prebivalstva, socialnimi kazalci in stopnjo zadolženosti ter ranljivostjo zaradi zunanjih pretresov. Posebne obravnave so deležne najmanj razvite države AKP, upošteva pa se tudi ranljivost otoških in kopenskih držav. Poleg tega se upoštevajo tudi posebne težave držav, ki odpravljajo posledice konfliktov ali naravne nesreče; in

92. se uspešnost oceni na podlagi meril, ki se nanašajo na vodenje, napredek pri izvajanju institucionalnih reform, uspešnost države pri izrabi virov, učinkovito izvajanje tekočih operacij, blažitev ali zmanjšanje revščine, napredek pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja, ukrepe za trajnostni razvoj ter uspešnost makroekonomskih in sektorskih politik.

2. Dodeljena sredstva vsebujejo:

93. programljiva sredstva, dodeljena za makroekonomsko podporo, sektorske politike, programe in projekte za podporo osrednjim in stranskim področjem pomoči Skupnosti. Programljiva dodeljena sredstva omogočajo dolgoročno programiranje pomoči Skupnosti za zadevno državo. Skupaj z drugimi morebitnimi viri Skupnosti so ta dodeljena sredstva osnova za pripravo indikativnega programa za posamezno državo; in

94. sredstva, namenjena za nepredvidene potrebe, kakor so opredeljene v členih 66 in 68 ter členih 72, 72a in 73 tega sporazuma, ki so na voljo pod pogoji iz teh členov, kadar take podpore ni mogoče financirati iz proračuna Unije.

3. Na podlagi rezerve za nepredvidene potrebe se predvidi vse potrebno za države, ki zaradi izrednih okoliščin nimajo dostopa do običajnih programljivih virov.

4. Brez poseganja v člen 5(7) te priloge o revizijah lahko Skupnost, z namenom upoštevanja novih potreb ali izredne uspešnosti, poveča programljiva dodeljena sredstva države ali njihovo dodeljevanje za nepredvidene potrebe:

95. nove potrebe lahko izhajajo iz izrednih okoliščin, kot so kriza in razmere, ki nastopijo po krizi, ali iz nepredvidenih potreb iz odstavka 2(b);

96. izredna uspešnost je stanje, v katerem so zunaj revizij na sredi in koncu obdobja programljiva sredstva, dodeljena državi, v celoti porabljena in se lahko absorbirajo dodatna sredstva iz nacionalnega indikativnega programa ob upoštevanju učinkovite politike zmanjševanja revščine in dobrega finančnega poslovodenja.“;

(b) člen 4(1) do (4) se nadomesti z naslednjim:

„1. Ob prejemu zgoraj omenjenih informacij vsaka država AKP, na osnovi svojih razvojnih ciljev in prioritet ter v skladu z njimi, kot je navedeno v CSP, sestavi osnutek indikativnega programa ter ga predloži Skupnosti. Osnutek indikativnega programa vsebuje:

97. splošno proračunsko podporo in/ali omejeno število osrednjih sektorjev ali področij, na katere bi bilo treba osredotočiti podporo;

98. najbolj ustrezne ukrepe in dejavnosti za izpolnjevanje ciljev v osrednjem(-ih) sektorju(-ih) ali na osrednjem(-ih) področju(-ih);

99. vire, predvidoma namenjene za omejeno število programov in projektov izven osrednjega(-ih) sektorja(-ev) ali področja(področij) in/ali splošne predloge takih dejavnosti, ter navedbo virov, ki jih je treba pripraviti za vsakega izmed teh elementov;

100. vrste nedržavnih nosilcev, upravičenih do financiranja v skladu z merili, ki jih določi Svet ministrov, sredstva, dodeljena nedržavnim nosilcem, in vrsto dejavnosti, ki se bodo podpirale in ki morajo biti neprofitne;

101. predloge za predvideno sodelovanje v regionalnih programih in projektih; ter

102. morebitno rezervacijo za zavarovanje pred morebitnimi terjatvami in za kritje povečanih in nepredvidenih stroškov.

2. Osnutek indikativnega programa po potrebi vsebuje vire, namenjene krepitvi kadrovskih, materialnih in institucionalnih zmogljivosti AKP za pripravo in izvajanje nacionalnih indikativnih programov in morebitno sodelovanje v programih in projektih, ki se financirajo iz regionalnih indikativnih programov, ter za izboljšanje upravljanja ciklusa projektov javnih investicij držav AKP.

3. Osnutek indikativnega programa je predmet izmenjave mnenj med zadevno državo AKP in Skupnostjo. Indikativni program sporazumno sprejmeta Komisija v imenu Skupnosti in zadevna država AKP. Po njegovem sprejetju je zavezujoč tako za Skupnost kot za navedeno državo. Ta indikativni program se priloži CSP in poleg tega vsebuje:

103. navedbo posebnih in jasno določenih dejavnosti, predvsem tistih, za katere se lahko uporabijo sredstva pred naslednjo revizijo;

104. indikativen časovni načrt za izvajanje in revizijo indikativnega programa, vključno s prevzetimi obveznostmi in izplačili sredstev; ter

105. merila za revizijo, usmerjena k rezultatom.

4. Skupnost in zadevna država AKP sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se postopek programiranja zaključi v čim krajšem času ali, razen v primeru izrednih okoliščin, v dvanajstih mesecih od sprejetja večletnega finančnega okvira sodelovanja. V tem okviru mora biti priprava CSP in indikativnega programa del neprekinjenega postopka, ki se konča s sprejetjem enotnega dokumenta.“;

(c) člen 5 se spremeni:

(i) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. V izrednih okoliščinah iz člena 3(4) se lahko ad hoc revizija izvede na predlog ene od pogodbenic, da se upoštevajo nove potrebe ali izredna uspešnost.“;

(ii) v odstavku 4 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„4. Letne operativne revizije ter revizije sredi in konec obdobja indikativnega programa so sestavljene iz skupne ocene izvedbe programa in upoštevajo rezultate ustreznih dejavnosti spremljanja in vrednotenja. Te revizije se izvedejo lokalno, nacionalni odredbodajalec in Komisija pa jih dokončata po posvetovanju z ustreznimi interesnimi skupinami, vključno z nedržavnimi nosilci, lokalnimi organi in po potrebi parlamenti AKP. Zlasti zajemajo ocene:“;

(iii) odstavki 5, 6 in 7 se nadomestijo z naslednjim:

„5. Komisija enkrat letno predloži združeno poročilo o zaključku letne operativne revizije Odboru za sodelovanje pri financiranju razvoja. Odbor poročilo preuči v skladu s svojimi odgovornostmi in pooblastili po tem sporazumu.

6. Glede na letne operativne revizije lahko nacionalni odredbodajalec in Komisija pri reviziji sredi ali konec obdobja ter v zgornjih časovnih okvirih revidirata in prilagodita CSP:

106. kadar operativne revizije kažejo na posebne probleme; in/ali

107. glede na spremenjene okoliščine v državi AKP.

Sprememba CSP se lahko sprejme tudi na podlagi postopka ad hoc revizije iz odstavka 2.

Revizija na koncu obdobja lahko zajema tudi prilagoditev za nov večletni finančni okvir sodelovanja glede dodeljevanja sredstev in priprave na naslednji program.

7. Po izvedbi revizij sredi ali konec obdobja lahko Komisija v imenu Skupnosti dodeljena sredstva državi poveča ali zmanjša glede na tekoče potrebe in uspešnost zadevne države AKP.

Po ad hoc reviziji iz odstavka 2 lahko Komisija v imenu Skupnosti tudi poveča dodeljena sredstva glede na nove potrebe ali izredno uspešnost zadevne države AKP, kot je določeno v členu 3(4).“;

(d) člen 6 se spremeni:

(i) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Obseg“;

(ii) dodata se naslednja odstavka:

„3. Zaprosila za financiranje regionalnih programov predloži:

108. pooblaščeni regionalni organ ali organizacija; ali

109. pooblaščeni podregionalni organ, organizacija ali država AKP v zadevni regiji v fazi programiranja, pod pogojem, da je dejavnost opredeljena v regionalnem indikativnem programu (RIP).

4. Udeležba držav v razvoju, ki niso države AKP, v regionalnih programih je predvidena le, če:

110. je osrednji del projektov in programov, financiranih iz večletnega finančnega okvira sodelovanja, še vedno v državi AKP;

111. v okviru finančnih instrumentov Skupnosti obstajajo enakovredne določbe; in

112. se spoštuje načelo sorazmernosti.“;

(e) členi 7, 8 in 9 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 7

Regionalni programi

Zadevne države AKP se odločijo o opredelitvi geografskih regij. Regionalni programi povezovanja bi morali kar najbolj ustrezati programom obstoječih regionalnih organizacij. Načeloma, v primeru, da se članstvo več ustreznih regionalnih organizacijah prekriva, mora regionalni program povezovanja ustrezati združenemu članstvu teh organizacij.

Člen 8

Regionalno načrtovanje

1. Načrtovanje se izvaja na ravni posamezne regije. Načrtovanje je rezultat izmenjave mnenj med Skupnostjo in zadevno(-imi) pooblaščeno(-imi) regionalno(-imi) organizacijo(-ami) in v primeru, da ni takšnega pooblastila, med nacionalnimi odredbodajalci držav v tej regiji. Kjer je ustrezno, lahko načrtovanje vključuje posvetovanje z nedržavnimi nosilci, zastopanimi na regionalni ravni, in po potrebi regionalnimi parlamenti.

2. Regionalni strateški dokument (RSP) pripravita(-jo) Komisija in pooblaščena(-e) regionalna(-e) organizacija(-e) v sodelovanju z državami AKP v zadevni regiji na podlagi načela subsidiarnosti in komplementarnosti, pri čemer se upošteva načrtovanje CSP.

3. RSP je instrument s katerim se določa prioritete dejavnosti in instrument vzpostavitve lokalnega lastništva podprtih programov. RSP vsebuje naslednje standardne elemente:

113. analizo političnega, gospodarskega, socialnega in družbenega konteksta regije;

114. oceno procesa in obetov glede regionalnega gospodarskega povezovanja in vključevanja v svetovno gospodarstvo;

115. oris regionalnih strategij in prioritet ter pričakovanih finančnih potreb;

116. oris ustreznih dejavnosti drugih zunanjih partnerjev v regionalnem sodelovanju;

117. oris specifičnega prispevka EU k doseganju ciljev regionalnega sodelovanja in povezovanja, čim bolj skladnega z dejavnostmi, ki jih financirajo države AKP same in drugi zunanji partnerji, zlasti države članice EU; in

118. navedbo najustreznejših mehanizmov podpore in izvajanja, ki se morajo uporabljati pri izvajanju zgornjih strategij.

Člen 9

Dodeljevanje sredstev

1. Indikativno dodeljevanje sredstev med regije AKP temelji na standardno, nepristransko in pregledno ocenjenih potrebah ter napredku in predvidevanjih v procesu regionalnega sodelovanja in povezovanja.

2. Dodeljena sredstva vsebujejo:

119. programljiva sredstva, dodeljena v podporo regionalnemu povezovanju, sektorske politike, programe in projekte za podporo osrednjim in stranskim področjem pomoči Skupnosti; in

120. sredstva, dodeljena vsaki regiji AKP za nepredvidene potrebe, kot so določene v členih 72, 72a in 73 tega sporazuma, kadar je zaradi čezmejne narave in/ali obsega nepredvidene potrebe takšno podporo bolj učinkovito zagotoviti na regionalni ravni. Ta sredstva so na voljo pod pogoji iz členov 72, 72a in 73 tega sporazuma, kadar take podpore ni mogoče financirati iz proračuna Unije. Zagotovijo se dopolnjevanje med intervencijami v okviru teh sredstev in morebitne intervencije na ravni države.

3. Programljiva dodeljena sredstva omogočajo dolgoročno programiranje pomoči Skupnosti za zadevno regijo. Da bi dosegli primeren obseg in povečali učinkovitost, se lahko regionalna in nacionalna sredstva združijo za financiranje regionalnih operacij z izrazito nacionalno komponento.

Regionalna sredstva, dodeljena za nepredvidene potrebe, se lahko mobilizirajo v korist zadevni regiji in državam AKP zunaj regije, kadar je njihova vključitev potrebna zaradi narave nepredvidene potrebe, pri čemer je osrednji del predvidenih projektov in programov še vedno v regiji.

4. Brez poseganja v člen 11 o revizijah lahko Skupnost poveča programljiva dodeljena sredstva za zadevno regijo ali njihovo dodeljevanje za nepredvidene potrebe zaradi upoštevanja novih potreb ali izredne uspešnosti:

121. nove potrebe so potrebe, ki izhajajo iz izrednih okoliščin, kot so kriza in razmere, ki nastanejo po krizi, ali iz nepredvidenih potreb iz odstavka 2(b);

122. izredna uspešnost je stanje, v katerem so zunaj revizij na sredi in koncu obdobja sredstva, dodeljena regiji, v celoti porabljena, dodatna sredstva iz regionalnega indikativnega programa pa se lahko absorbirajo ob upoštevanju učinkovitega regionalnega povezovanja in dobrega finančnega poslovodenja.“;

(f) člen 10(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Regionalni indikativni program sporazumno sprejmejo Skupnost in pooblaščena(-e) regionalna(-e) organizacija(-e) ali, v primeru odsotnosti takšnega pooblastila zadevne države AKP.“;

(g) v členu 11 se obstoječi odstavek oštevilči in se doda naslednji odstavek:

„2. V izrednih okoliščinah iz člena 9(4) se lahko izvede revizija na predlog ene od pogodbenic, da se upoštevajo nove potrebe ali izredna uspešnost. Na podlagi ad hoc revizije lahko obe pogodbenici sprejmeta spremembo RSP in/ali se povečajo sredstva, ki jih Komisija dodeli v imenu Skupnosti.

Revizija na koncu obdobja lahko zajema tudi prilagoditev za nov večletni finančni okvir sodelovanja glede dodeljevanja sredstev in priprave na naslednji regionalni indikativni program.“;

(h) člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Sodelovanje znotraj AKP

1. Sodelovanje znotraj AKP kot razvojni instrument prispeva k cilju partnerstva med AKP in EU. Sodelovanje znotraj AKP je nadregionalno sodelovanje. Njegov cilj je obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo države AKP prek dejavnosti, ki presegajo pojem geografske lokacije in koristijo več ali vsem državam AKP.

2. V skladu z načeloma subsidiarnosti in komplementarnosti se predvideva intervencija znotraj držav AKP, kadar nacionalni in/ali regionalni ukrepi niso mogoči ali so manj učinkoviti, da se zagotovi dodana vrednost v primerjavi z dejavnostmi, ki se izvajajo z drugimi instrumenti sodelovanja.

3. Kadar se skupina AKP odloči, da bo prispevala k mednarodnim ali medregionalnim spodbudam iz sklada znotraj AKP, se zagotovi ustrezna prepoznavnost.“;

(i) vstavijo se naslednji členi:

„Člen 12a

Strateški dokument znotraj AKP

1. Načrtovanje sodelovanja znotraj AKP je rezultat izmenjave mnenj med Komisijo in Odborom veleposlanikov AKP ter ga skupaj pripravijo službe Komisije in Sekretariat AKP po posvetovanju z ustreznimi nosilci in interesnimi skupinami.

2. Strateški dokument znotraj AKP določa prednostne ukrepe sodelovanja znotraj AKP in ukrepe, potrebne za vzpostavitev lastništva nad podprtimi programi. Vsebuje naslednje standardne elemente:

123. analizo političnega, gospodarskega, socialnega in okoljskega konteksta v skupini držav AKP;

124. oceno sodelovanja znotraj držav AKP v zvezi s prispevkom k doseganju ciljev iz tega sporazuma in pridobljenimi novimi spoznanji;

125. oris strategije znotraj AKP in zasledovanih ciljev ter pričakovanih finančnih potreb;

126. oris ustreznih dejavnosti drugih zunanjih partnerjev v sodelovanju; in

127. navedbo prispevka EU k doseganju ciljev sodelovanja znotraj AKP in njegove skladnosti z dejavnostmi, ki se financirajo na nacionalnih in regionalnih ravneh ter ki jih financirajo drugi zunanji partnerji, zlasti države članice EU.

Člen 12b

Zaprosila za financiranje

Zaprosila za financiranje programov znotraj AKP predloži:

(a) neposredno Svet ministrov AKP ali Odbor veleposlanikov AKP; ali

(b) posredno:

(i) najmanj trije pooblaščeni regionalni organi ali organizacije, ki pripadajo različnim geografskim regijam, ali vsaj dve državi AKP iz vsake od teh treh regij;

(ii) mednarodne organizacije, kot so to Afriška unija, katerih dejavnosti prispevajo k ciljem regionalnega sodelovanja in povezovanja, pod pogojem, da imajo predhodno odobritev Odbora veleposlanikov AKP; ali

(iii) karibske in pacifiške regije glede na njihov poseben geografski položaj, pod pogojem, da imajo predhodno odobritev Sveta ministrov AKP ali Odbora veleposlanikov AKP.

Člen 12c

Dodeljevanje sredstev

Indikativno dodeljevanje sredstev temelji na ocenjenih potrebah ter napredku in predvidevanjih v procesu sodelovanja znotraj AKP. Zajema rezervo neprogramiranih sredstev.“;

(j) člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 13

Indikativni program znotraj AKP

1. Indikativni program znotraj AKP vsebuje naslednje standardne elemente:

128. osrednje sektorje in teme pomoči Skupnosti;

129. najustreznejše ukrepe in dejavnosti za doseganje ciljev, zastavljenih v zvezi z osrednjimi sektorji in temami; in

130. programe in projekte, ki so potrebni za doseganje opredeljenih ciljev, če so jasno opredeljeni, in navedbo sredstev, ki jih je treba dodeliti vsakemu od njih, ter časovni načrt njihovega izvajanja.

2. Komisija in Sekretariat AKP opredelita in ocenita ustrezne ukrepe. Na podlagi tega službe Komisije in Sekretariat AKP skupaj pripravita indikativni program znotraj AKP ter ga predstavita Odboru veleposlanikov AKP-ES. Sprejmeta ga Komisija v imenu Skupnosti in Odbor veleposlanikov AKP.

3. Brez poseganja v točko (iii) člena 12(b) Odbor veleposlanikov AKP vsako leto predloži združeni seznam zahtev za financiranje prednostnih ukrepov, predvidenih v indikativnem programu znotraj AKP. Komisija skupaj s Sekretariatom AKP opredeli in pripravi ustrezne ukrepe ter letni delovni program. V največjem možnem obsegu in ob upoštevanju dodeljenih sredstev se zahteve za financiranje ukrepov, ki niso predvideni v indikativnem programu znotraj AKP, vključijo v letni delovni program. Izjemoma se te zahteve sprejmejo prek posebne odločitve Komisije o financiranju.

Člen 14

Postopek revizije

1. Sodelovanje znotraj AKP mora biti dovolj prožno in odzivno, da zagotavlja stalno usklajenost ukrepov s cilji iz tega sporazuma ter da se upoštevajo kakršne koli spremembe prednostnih nalog in ciljev skupine držav AKP.

2. Odbor veleposlanikov AKP in Komisija izvedeta revizijo strategije sodelovanja in indikativnega programa znotraj držav AKP na sredi in koncu obdobja, da ju prilagodita trenutnim okoliščinam in zagotovita njuno pravilno izvajanje. Če je to potrebno zaradi okoliščin, se lahko izvedejo ad hoc revizije, da se upoštevajo nove potrebe, ki lahko izhajajo iz izrednih in nepredvidenih okoliščin, kot so potrebe na podlagi novih izzivov, ki so skupne državam AKP.

3. Odbor veleposlanikov AKP in Komisija lahko med revizijami na sredi in koncu obdobja ali po ad hoc reviziji pregledata in prilagodita strateški dokument sodelovanja znotraj AKP.

4. Po izvedenih revizijah na sredi in koncu obdobja ali ad hoc revizijah lahko Odbor veleposlanikov AKP in Komisija prilagodita sredstva, dodeljena v okviru indikativnega programa znotraj držav AKP, ter mobilizirata neprogramirano rezervo znotraj AKP.“;

(k) člen 15 se spremeni:

(i) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Programi in projekti, ki jih predloži zadevna država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP, se presodijo skupno. Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja pripravi splošne usmeritve in merila za presojo projektov in programov. Ti programi in projekti so običajno večletni in lahko vsebujejo celo vrsto ukrepov omejene velikosti na določenem področju.“;

(ii) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Ocene programov in projektov upoštevajo pomanjkanje nacionalnih kadrovskih virov in zagotavljajo strategijo, ki je naklonjena spodbujanju takšnih virov. Ocena tudi upošteva posebne značilnosti in omejitve vsake države AKP ali regije.“;

(iii) v odstavku 4 se besedi „nacionalni odredbodajalec“ nadomestita z „ustrezen odredbodajalec“;

(l) v členu 16 se besede „zadevna država AKP“ nadomestijo z „zadevna država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP“ ;

(m) člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Sporazum o financiranju

1. Praviloma za programe in projekte, ki se financirajo iz večletnega finančnega okvira sodelovanja, Komisija in država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP skleneta sporazum o financiranju.

2. Sporazum o financiranju se sklene v 60 dneh po objavi odločitve Komisije o financiranju. Sporazum o financiranju:

131. določa predvsem podrobnosti o finančnem prispevku Skupnosti, ureditvah in pogojih financiranja ter splošne in posebne določbe v zvezi z zadevnim programom ali projektom, vključno s pričakovanimi dosežki in rezultati; in

132. predvidi ustrezna sredstva za kritje povečanih in nepredvidenih stroškov, revizij in ocen.

3. Kakršna koli neporabljena sredstva, ki ostanejo ob zaprtju računov programov in projektov v časovnem obdobju za zaveze večletnega finančnega okvira sodelovanja, iz katerega so bili programi in projekti financirani, pripadejo državi AKP ali ustrezni organizaciji ali organu na regionalni ravni ali ravni znotraj AKP.“;

(n) v členu 18 se besedi „nacionalni odredbodajalec“ nadomestita z „ustrezen odredbodajalec“;

(o) člen 19 se spremeni:

(i) v odstavku 1 se besedi „države AKP“ nadomestita z „države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP“;

(ii) v odstavku 3 se besedi „države AKP“ nadomestita z „države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP“;

(p) člen 19a(1) se spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„1. Izvedba programov in projektov financiranih iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu vsebuje predvsem:“;

(ii) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) z neposrednimi plačili v okviru proračunske podpore, podpore sektorskim programom, odpisu dolga ter podpora za ublažitev škodljivih učinkov kratkoročnih zunanjih pretresov, vključno z nihanji izvoznih prihodkov.“;

(q) v členu 19b se besedi „ države AKP “ nadomestita z „ države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP “ ;

(r) člena 19c in 20 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 19c

Dodeljevanje naročil, donacij ter izvajanje naročil

1. Razen v primerih iz člena 26 se naročila in donacije dodelijo in izvajajo v skladu s pravili Skupnosti in, razen v posebnih primerih iz teh pravil, v skladu s standardnimi postopki in dokumenti, ki jih določi in objavi Komisija za namene izvajanja ukrepov sodelovanja s tretjimi državami ter so v veljavi ob začetku zadevnega postopka.

2. Pri decentraliziranem upravljanju, kadar skupna ocena pokaže, da so postopki za dodeljevanje naročil in donacij v državi AKP ali regiji prejemnici ali postopki, ki jih odobrijo financerji, v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije ter izključujejo kakršno koli navzkrižje interesov, Komisija te postopke uporabi v skladu s Pariško deklaracijo in brez poseganja v člen 26, pri čemer v celoti upošteva pravila, ki urejajo izvajanje njenih pooblastil na tem področju.

3. Država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP se obveže, da bo redno preverjal, ali se ukrepi, ki se financirajo iz večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, pravilno izvajajo, da bo sprejel primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter da bo po potrebi začel pravne postopke za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

4. Pri decentraliziranem upravljanju pogodbe sklepajo, pripravljajo, podpisujejo in izvajajo države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP. Vendar lahko te države ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP pozove Komisijo, da se v njenem imenu pogaja, pripravlja, podpisuje in izvaja pogodbe.

5. V skladu z zavezo iz člena 50 tega sporazuma se naročila in donacije, financirana iz večletnega finančnega okvira sodelovanja z AKP, dodeljujejo v skladu z mednarodno priznanimi osnovnimi standardi na področju delovnega prava.

6. Ustanovi se strokovna skupina predstavnikov Sekretariata skupine AKP in Komisije, da na zahtevo katere koli pogodbenice opredeli kakršne koli spremembe ter predlaga spremembe in izboljšave pravil in postopkov iz odstavkov 1 in 2.

Ta strokovna skupina tudi pošilja redna poročila Odboru držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, da mu pomaga pri preučevanju težav pri izvajanju dejavnosti razvojnega sodelovanja in predlaganju ustreznih ukrepov.

Člen 20

Upravičenost

Razen kjer je odstopanje odobreno v skladu s členom 22 in brez poseganja v člen 26:

1. Udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu ali v postopkih dodeljevanja donacij, ki se financirajo iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja je po tem sporazumu odprta za:

133. vse fizične osebe, ki so državljani države AKP, države članice Evropske skupnosti, države, ki je uradno država kandidatka Evropske skupnosti, ali države članice Evropskega gospodarskega prostora, ali pravne osebe, ki imajo v njej sedež;

134. vse fizične osebe, ki so državljani najmanj razvite države, kot jo določajo Združeni narodi, ali pravne osebe, ki imajo v njej sedež.

1a. Udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu ali donacij, ki se financirajo iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, je odprta za vse fizične osebe, ki so državljani katere koli države, ki ni omenjena v odstavku 1, ali pravne osebe, ki imajo v njej sedež, če je bil omogočen vzajemni dostop do zunanje pomoči. Vzajemni dostop v najmanj razvitih državah, kot jih določajo Združeni narodi, se samodejno odobri članicam OECD/DAC.

Vzajemni dostop je omogočen s posebno odločitvijo Komisije za zadevno državo ali zadevno regionalno skupino držav. Odločitev Komisija sprejme v dogovoru z državami AKP, velja pa najmanj eno leto.

2. Storitve iz naročila, ki se financira iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, lahko zagotovijo strokovnjaki z državljanstvom katere koli države, brez poseganja v kakovostne in finančne zahteve, določene v pravilih Skupnosti o javnem naročanju.

3. Dobavljeno blago in materiali, kupljeni iz naslova pogodbe, ki se financira iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, morajo imeti poreklo v eni izmed držav, ki je do udeležbe upravičena v skladu z odstavkoma 1 ali 1a. V tem okviru se opredelitev „izdelkov s poreklom“ ocenjuje glede na ustrezne mednarodne sporazume, dobavljeno blago s poreklom iz Skupnosti pa vključuje blago s poreklom iz čezmorskih držav in ozemelj.

4. Udeležba v postopkih dodeljevanja naročil ali v postopkih dodeljevanja donacij, ki se financirajo iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, je odprta za mednarodne organizacije.

5. Če večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu financira dejavnost, ki se izvaja prek mednarodne organizacije, je udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu ali dodeljevanja donacij odprta za vse fizične in pravne osebe, ki so do udeležbe upravičene v skladu z odstavkoma 1 ali 1a, kakor tudi za vse fizične in pravne osebe, ki so do udeležbe upravičene v skladu s pravilnikom te organizacije, ob zagotovitvi enakosti obravnavanja vsem donatorjem. Za dobavljeno blago in materiale se uporabljajo ista pravila.

6. Če večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu financira dejavnost, ki se izvaja v okviru regionalne pobude, je udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu in v postopkih dodeljevanja donacij odprta za vse fizične in pravne osebe, ki so do udeležbe upravičene v skladu z odstavkoma 1 ali 1a, kakor tudi za vse fizične in pravne osebe iz države, ki je udeležena v zadevni pobudi. Za dobavljeno blago in materiale se uporabljajo ista pravila.

7. Če večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu financira dejavnost, ki se sofinancira skupaj s tretjo državo, je udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu in v postopkih dodeljevanja donacij odprta za vse fizične in pravne osebe, ki so do udeležbe upravičene v skladu z odstavkoma 1 ali 1a, kakor tudi za vse fizične in pravne osebe, ki so do udeležbe upravičene v skladu s pravili zgoraj omenjene tretje države. Za dobavljeno blago in materiale se uporabljajo ista pravila.“;

(s) člen 21 se črta [4];

(t) člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. V izjemnih, ustrezno utemeljenih primerih se lahko fizičnim ali pravnim osebam iz tretjih držav, ki niso upravičene do udeležbe v skladu s členom 20, na podlagi utemeljene prošnje zadevne ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP odobri udeležba v postopkih dodeljevanja pogodb o naročilu in v postopkih dodeljevanja donacij, ki se financirajo s strani Skupnosti iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu. Država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP Komisiji za vsak primer posebej predloži informacije, potrebne za odločitev o takih odstopanjih, pri čemer se posebna pozornost nameni:

135. geografskemu položaju zadevne države ali regije AKP;

136. konkurenčnosti izvajalcev, dobaviteljev in svetovalcev iz držav članic in držav AKP;

137. potrebi po izogibanju pretirano povišanim stroškom izvajanja pogodbe o naročilu;

138. težavam pri prevozu ali zamudam zaradi dobavnih rokov ali drugim podobnim težavam;

139. tehnologiji, ki je najprimernejša in najustreznejša glede na lokalne razmere.

140. izjemno nujnim primerom;

141. razpoložljivosti proizvodov in storitev na zadevnih trgih.“;

(u) člena 23 in 25 se črtata [5];

(v) v členu 26(1) se uvodno besedilo zamenja z naslednjim:

„1. Sprejmejo se ukrepi za spodbujanje čim širše udeležbe fizičnih in pravnih oseb držav AKP pri izvajanju naročil, ki jih financira večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu, da bi omogočili optimizacijo materialnih in človeških virov teh držav. S tem namenom:“;

(w) členi 27, 28 in 29 se črtajo[6] ;

(x) v členu 30 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Morebitni spori med organi države AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP in izvajalci gradenj, dobavitelji ali izvajalci storitev v času izvajanja pogodbe o oddaji naročila, ki ga financira večletni finančni okvir sodelovanja po tem sporazumu, se:“;

(y) člena 33 in 34 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 33

Modalitete

1. Brez poseganja v vrednotenja držav AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP ali Komisije to delo skupaj opravita(-jo) država(-e) AKP ali ustrezne organizacije ali organa na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP in Skupnost. Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja zagotovi povezanost skupnih aktivnosti spremljanja in vrednotenja. Komisija in Generalni sekretariat AKP pripravita in izvajata skupne aktivnosti spremljanja in vrednotenja, z namenom podpore Odboru AKP in ES za sodelovanje pri financiranju, in odboru poročata. Odbor na prvem sestanku po podpisu Sporazuma določi operativne modalitete, namenjene zagotavljanju povezanosti aktivnosti, in letno odobri delovni program.

2. Spremljanje in vrednotenje aktivnosti zlasti:

142. zagotovi redno in neodvisno ocenjevanje delovanja in dejavnosti, financirane preko večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, s primerjanjem ciljev z rezultati; ter s tem

143. omogočajo državam AKP ali ustrezni organizaciji ali organu na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP in Komisiji ter skupnim institucijam, da izkušnje uporabijo pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih politik in dejavnosti.

Člen 34

Komisija

1. Z izjemo Sklada za spodbujanje naložb in subvencionirane obrestne mere Komisija prevzame finančno izvrševanje dejavnosti, ki se opravljajo s sredstvi večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, in sicer z uporabo naslednjih poglavitnih metod upravljanja:

144. s centraliziranim upravljanjem;

145. z decentraliziranim upravljanjem.

2. Praviloma je finančno izvrševanje sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu s strani Komisije decentralizirano.

V tem primeru naloge izvrševanja opravljajo države AKP v skladu s členom 35.

3. Za zagotovitev finančnega izvrševanja sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu Komisija svoja izvedbena pooblastila prenese na lastne službe. O tem prenosu nalog Komisija obvesti države AKP in Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja.“;

(z) člen 35 se spremeni:

(i) v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„1. Vlada vsake posamezne države AKP imenuje nacionalnega odredbodajalca, da jo zastopa pri vseh dejavnostih, financiranih iz sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, ki jih upravljata Komisija in Banka. Nacionalni odredbodajalec imenuje enega ali več namestnikov nacionalnega odredbodajalca, ki ga nadomeščajo v primeru, ko ne more opravljati te funkcije, in o tem imenovanju obvesti Komisijo. Nacionalni odredbodajalec lahko, če so izpolnjeni pogoji institucionalne zmogljivosti in dobrega finančnega poslovodenja, na pristojni organ znotraj nacionalne uprave prenese del svojih pooblastil v zvezi z izvajanjem zadevnih programov in projektov. O kakršnem koli prenosu pooblastil obvesti Komisijo.

V primerih regionalnih programov in projektov ustrezna organizacija ali organ določi regionalnega odredbodajalca, katerega dolžnosti smiselno ustrezajo dolžnostim nacionalnega odredbodajalca.

V primerih programov in projektov znotraj AKP Odbor veleposlanikov AKP določi odredbodajalca znotraj držav AKP, katerega dolžnosti smiselno ustrezajo dolžnostim nacionalnega odredbodajalca. Kadar Sekretariat držav AKP ni odredbodajalec, se v skladu s sporazumom o financiranju Odbor veleposlanikov obvesti o izvajanju programov in projektov.

Če Komisija izve za težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu, s pomočjo ustreznega odredbodajalca naveže vse potrebne stike za razrešitev položaja in sprejetje ustreznih ukrepov.

Ustrezni odredbodajalec je finančno odgovoren samo za naloge izvrševanja, ki so mu zaupane.

Če se s sredstvi večletnega finančnega okvira sodelovanja po tem sporazumu upravlja decentralizirano in ob upoštevanju vseh dodatnih pooblastil, ki jih lahko dodeli Komisija, je ustrezni odredbodajalec:“;

(ii) v odstavku 2 se besedi „nacionalni odredbodajalec“ nadomestita z „ustrezen odredbodajalec“;

(za) člen 37 se spremeni:

(i) v odstavku 2 se besedi „države AKP“ nadomestita z „države AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP“;

(ii) v odstavku 4 se besedi „nacionalni odredbodajalec“ nadomestita z „ustrezen odredbodajalec“;

(iii) v odstavku 6 se besedi „nacionalni odredbodajalec“ nadomestita z „ustrezen odredbodajalec“;

(iv) v odstavku 7 se besede „zadevna država AKP ali države AKP“ nadomestijo z „zadevna država AKP ali ustrezna organizacija ali organ na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP“.

4. Priloga V , vključno z njenimi protokoli, se črta.

5. V Prilogi VII se člen 3(4) nadomesti z naslednjim:

„4. Pogodbenice priznavajo vlogo skupine AKP v političnem dialogu, temelječem na načinu, ki ga določi skupina AKP ter o njem obvesti Evropsko skupnost in njene države članice. Sekretariat AKP in Evropska komisija si izmenjata vse potrebne informacije v procesu političnega dialoga pred, med in po posvetovanjih, opravljenih na podlagi členov 96 in 97 tega Sporazuma.“.

D. PROTOKOLI

Protokol 3 o Južni Afriki, kakor je spremenjen s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 4/2007 z dne 20. decembra 2007[7], se spremeni:

1. V členu 1(2) se besede „podpisanega v Pretoriji dne 11. oktobra 1999“ nadomestijo z „, kakor je spremenjen s Sporazumom, podpisanim 11. septembra 2009“.

2. Člen 4 se spremeni:

146. odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Vendar ima, z odstopanjem od tega načela, Južna Afrika pravico sodelovati na področjih sodelovanja med državami AKP in ES pri financiranju razvoja, naštetih v členu 8 tega protokola, na podlagi načel vzajemnosti in sorazmernosti, s tem, da se udeležba Južne Afrike v celoti financira iz virov iz naslova VII STRS. Če so viri iz STRS dani na voljo za udeležbo pri operacijah v okviru finančnega sodelovanja med AKP in ES, ima Južna Afrika pravico do polne udeležbe pri odločanju v zvezi z izvajanjem take pomoči.“;

147. doda se naslednji odstavek

„4. Za namene financiranja naložb iz poglavja 1 Priloge II k temu sporazumu so lahko investicijski skladi ter finančni in nefinančni posredniki, s sedežem v Južni Afriki, upravičeni.“.

3. Člen 5(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Ta protokol Južni Afriki ne preprečuje pogajanj o enem od sporazumov o gospodarskem partnerstvu iz naslova II dela 3 tega sporazuma in podpisa takšnega sporazuma, če se strinjajo druge podpisnice tega sporazuma o gospodarskem partnerstvu.“.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA BELGIJCEV,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOLGARIJE,

PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE DANSKE,

PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNICE IRSKE,

PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA ŠPANIJE,

PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNICE REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVE KRALJEVE VISOKOSTI VELIKEGA VOJVODE LUKSEMBURGA,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIKA MALTE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE NIZOZEMSKE,

ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA ROMUNIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVAŠKE,

PREDSEDNICE REPUBLIKE FINSKE,

VLADE KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,

in EVROPSKE UNIJE, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU,

na eni strani ter

pooblaščenci

PREDSEDNIKA REPUBLIKE ANGOLE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE ANTIGVE IN BARBUDE,

VODITELJA DRŽAVE ZVEZE BAHAMI,

VODITELJA DRŽAVE BARBADOS,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE BELIZEJA,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE BENIN,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOCVANE,

PREDSEDNIKA BURKINE FASO,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE BURUNDI,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE KAMERUN,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZELENORTSKIH OTOKOV,

PREDSEDNIKA SREDNJEAFRIŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA UNIJE KOMORI,

PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE KONGO,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE KONGO,

VLADE COOKOVIH OTOKOV,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLONOKOŠČENE OBALE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE DŽIBUTI,

VLADE ZVEZE DOMINIKA,

PREDSEDNIKA DOMINIKANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA DRŽAVE ERITREJE,

PREDSEDNIKA ZVEZNE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE ETIOPIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE OTOKOV FIDŽI,

PREDSEDNIKA GABONSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA IN VODITELJA DRŽAVE REPUBLIKE GAMBIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE GANE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE GRENADE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE BISSAU,

PREDSEDNIKA KOOPERATIVNE REPUBLIKE GVAJANE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE HAITI,

VODITELJA DRŽAVE JAMAJKE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE KENIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE KIRIBATI,

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA KRALJEVINE LESOTO,

PREDSEDNICE REPUBLIKE LIBERIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADAGASKAR,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALAVI,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALI,

VLADE REPUBLIKE MARSHALLOVI OTOKI,

PREDSEDNIKA ISLAMSKE REPUBLIKE MAVRETANIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MAURITIUS,

VLADE FEDERATIVNIH DRŽAV MIKRONEZIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MOZAMBIK,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE NAMIBIJE,

VLADE REPUBLIKE NAURU,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE NIGER,

PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NIGERIJE,

VLADE NIUE,

VLADE REPUBLIKE PALAU,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE NEODVISNE DRŽAVE PAPUA NOVA GVINEJA,

PREDSEDNIKA RUANDSKE REPUBLIKE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SAINT KITTS IN NEVIS,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SVETE LUCIJE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SAINT VINCENT IN GRENADINES,

VODITELJA DRŽAVE NEODVISNE DRŽAVE SAMOA,

PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE SÃO TOMÉ IN PRÍNCIPE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SENEGAL,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SEJŠELI,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SIERRA LEONE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE SALOMONOVIH OTOKOV,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE JUŽNA AFRIKA,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SURINAM,

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA KRALJEVINE SVAZI,

PREDSEDNIKA ZDRUŽENE REPUBLIKE TANZANIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE ČAD,

PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE VZHODNI TIMOR,

PREDSEDNIKA TOGOŠKE REPUBLIKE,

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA TONGE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE TRINIDAD IN TOBAGO,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE TUVALUJA,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE UGANDE,

VLADE REPUBLIKE VANUATU,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZAMBIJE,

VLADE REPUBLIKE ZIMBABVE,

katerih države so v nadaljnjem besedilu imenovane: države AKP,

na drugi strani,

ki so se sestali v Ouagadougouju, dne dvaindvajsetega junija leta dva tisoč deset, zaradi podpisa Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005,

so ob podpisu tega sporazuma sprejeli naslednje izjave, ki so priložene k tej sklepni listini:

Izjava I: | Skupna izjava o podpori za dostop do trga v okviru partnerstva med državami AKP in ES; |

Izjava II: | Skupna izjava o migraciji in razvoju (člen 13); |

Izjava III: | Izjava Evropske unije o institucionalnih spremembah zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; |

in so se dogovorili, da so zaradi črtanja Priloge V naslednje obstoječe izjave postale zastarele:

Izjava XXII: | Skupna izjava o kmetijskih proizvodih iz člena 1(2)(a) Priloge V; |

Izjava XXIII: | Skupna izjava o dostopu do trga v okviru partnerstva med državami AKP in ES; |

Izjava XXIV: | Skupna izjava o rižu; |

Izjava XXV: | Skupna izjava o rumu; |

Izjava XXVI: | Skupna izjava o govejem in telečjem mesu; |

Izjava XXVII: | Skupna izjava o ureditvah, ki urejajo dostop do trgov francoskih čezmorskih departmajev za proizvode s poreklom iz držav AKP, ki so navedeni v členu 1(2) Priloge V; |

Izjava XXIX: | Skupna izjava o proizvodih, ki jih zadeva skupna kmetijska politika; |

Izjava XXX: | Izjava držav AKP o členu 1 Priloge V; |

Izjava XXXI: | Izjava Skupnosti o členu 5(2)(a) Priloge V; |

Izjava XXXII: | Skupna izjava o nediskriminaciji; |

Izjava XXXIII: | Izjava Skupnosti o členu 8(3) Priloge V; |

Izjava XXXIV: | Skupna izjava o členu 12 Priloge V; |

Izjava XXXV: | Skupna izjava v zvezi s Protokolom 1 Priloge V; |

Izjava XXXVI: | Skupna izjava v zvezi s Protokolom 1 Priloge V; |

Izjava XXXVII: | Skupna izjava v zvezi s Protokolom 1 Priloge V o poreklu ribiških proizvodov; |

Izjava XXXVIII: | Izjava Skupnosti v zvezi s Protokolom 1 Priloge V o obsegu teritorialnih voda; |

Izjava XXXIX: | Izjava držav AKP v zvezi s Protokolom 1 Priloge V o poreklu ribiških proizvodov; |

Izjava XL: | Skupna izjava o uporabi pravila o vrednostni toleranci v sektorju tuna |

Izjava XLI: | Skupna izjava o členu 6(11) Protokola 1 Priloge V; |

Izjava XLII: | Skupna izjava o pravilih o poreklu: kumulacija z Južno Afriko |

Izjava XLIII: | Skupna izjava o Prilogi 2 k Protokolu 1 Priloge V

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to sklepno listino.

IZJAVA I

Skupna izjava o podpori za dostop do trga v okviru partnerstva med državami AKP in ES

Pogodbenice priznavajo znatno vrednost pogojev privilegiranega dostopa na trg gospodarstev AKP, zlasti za bazične proizvode in druge živilskopredelovalne sektorje, ki so bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj držav AKP ter so zelo pomembni za zaposlovanje, izvozne prihodke in državne prihodke.

Pogodbenice priznavajo, da so nekateri sektorji s podporo EU v procesu transformacije, katere cilj je zadevnim izvoznikom AKP omogočiti konkuriranje na trgu EU in mednarodnih trgih, tudi prek razvoja izdelkov z zaščitnim znakom in drugih izdelkov z dodano vrednostjo.

Prav tako priznavajo, da bi bila lahko potrebna dodatna podpora, kadar lahko večja liberalizacija trgovine povzroči bistvene spremembe pogojev privilegiranega dostopa na trg za proizvajalce AKP. V ta namen se strinjajo, da bodo preučile vse potrebne ukrepe za ohranitev konkurenčnega položaja držav AKP na trgu EU. Takšna preučitev lahko vključuje pravila o poreklu, sanitarne in fitosanitarne ukrepe ter izvajanje posebnih ukrepov, ki obravnavajo omejitve na strani ponudbe v državah AKP. Cilj bo državam AKP omogočiti, da izkoristijo svojo obstoječo in potencialno primerjalno prednost na trgu EU.

Kadar so razviti programi pomoči in so zagotovljena sredstva, se pogodbenice strinjajo z izvajanjem rednih vrednotenj, da se ocenijo napredek in doseženi rezultati ter se odloči glede ustreznih dodatnih ukrepov, ki jih je treba izvesti.

Skupni trgovinski odbor ministrov spremlja izvajanje te izjave ter Svetu ministrov predloži ustrezna poročila in priporočila.

IZJAVA II

Skupna izjava o migraciji in razvoju (člen 13)

Pogodbenice se strinjajo glede okrepitve in poglobitve njihovega dialoga in sodelovanja na področju migracij, pri čemer bodo gradile na naslednjih treh stebrih celovitega in uravnoteženega pristopa k migracijam.

1. Migracije in razvoj, vključno z vprašanji v zvezi z diasporo, begom možganov in nakazili;

2. zakonite migracije, vključno s sprejemom, mobilnostjo ter pretokom spretnosti in storitev; in

3. nezakonite migracije, vključno s tihotapstvom in trgovino z ljudmi, upravljanjem meja ter vračanjem.

Brez poseganja v veljavni člen 13 se pogodbenice obvežejo, da se bodo dogovorile o podrobnostih tega okrepljenega sodelovanja na področju migracij.

Poleg tega se strinjajo, da si bodo prizadevale za pravočasen zaključek dialoga in da bodo na naslednjem Svetu AKP-ES poročale o storjenem napredku.

IZJAVA III

Izjava Evropske unije o institucionalnih spremembah zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost ter od tega datuma naprej izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Zato se ustrezna sklicevanja na Evropsko skupnost v besedilu Sporazuma razumejo kot sklicevanja na Evropsko unijo.

Evropska unija bo državam AKP predlagala izmenjavo pisem z namenom uskladitve Sporazuma z institucionalnimi spremembami v Evropski uniji, ki so posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

PRILOGA IIOsnutek pisma državam AKP

(naslovljeno na Sekretariat držav AKP)

Spoštovani,

v skladu z Izjavo III, priloženo Sklepni listini, podpisani 22. junija 2010 v Ouagadougouju, zaradi podpisa Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005,

želijo EU in njene države članice pogodbenice Sporazuma o partnerstvu iz držav AKP obvestiti o posledicah institucionalnih sprememb, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba, za razumevanje nekaterih izrazov in določb v okviru Sporazuma:

148. vsa sklicevanja na „Evropsko skupnost“ v besedilu Sporazuma se razumejo kot sklicevanja na „Evropsko unijo“;

149. vsa sklicevanja na „delegacije Evropske komisije“ in vodje teh delegacij se razumejo kot sklicevanja na „delegacije Evropske unije“ in vodje teh delegacij;

150. v zvezi s členom 15 Svet ministrov vključuje tudi visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (podpredsednik Evropske komisije), ki funkcijo predsednika opravlja izmenično s članom vlade države AKP;

151. v zvezi s členom 16 Odbor veleposlanikov vključuje tudi visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki funkcijo predsednika opravlja izmenično z vodjo misije, ki ga imenujejo države AKP.

Za zagotovitev učinkovite prilagoditve držav AKP posledicam, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, vas Evropska unija vljudno prosi, da potrdite strinjanje vlad držav AKP z vsebino tega pisma.

Za Evropsko unijo in njene države članice,

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL L 168, 30.6.2009, str. 48. ║

[3] UL L 352, 31.12.2008, str. 59. ║

[4] Člen 21 je bil črtan s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2008.

[5] Člena 23 in 25 sta bila črtana s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2008.

[6] Členi 27, 28 in 29 so bili črtani s Sklepom Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2008.

[7] UL L 25, 30.1.2008, str. 11.