Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011PC0335

    Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom

    /* KOM/2011/0335 končno - COD 2011/0146 */

    52011PC0335

    Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom /* KOM/2011/0335 končno - COD 2011/0146 */


    OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

    OZADJE PREDLOGA

    - Razlogi za predlog in njegovi cilji

    Namen tega predloga je izvesti anketo med gospodinjstvi/posamezniki v Evropski uniji o varnosti pred kriminalom. Anketa bi zagotovila informacije o prevladovanju določenih vrst kriminala (stopnja viktimizacije) in o drugih vidikih, kako državljani občutijo varnost. Ti podatki bi koristno dopolnili podatke o kriminaliteti iz upravnih virov (kot so policijska poročila), za katere je znano, da jih je težko primerjati med državami članicami.

    - Splošno ozadje

    Evropski Svet je leta 2005 v Haaškem programu poudaril, da na ravni EU primanjkuje primerljivih podatkov o kriminaliteti. V odgovor je Komisija pripravila akcijski načrt 2006–2010 o izboljšanju metod za oceno kriminala, ki je obsegal tudi pripravo ankete med gospodinjstvi EU o žrtvah kriminala. V stockholmskem programu (2009) je poudarjena potreba po nadaljevanju tega dela s praktičnimi ukrepi. Zato je za leto 2013 predlagana priprava ankete na ravni EU na podlagi metodologije, dogovorjene z zainteresiranimi stranmi.

    - Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

    Vprašanje, ki ga obravnava predlog, pravno ni urejeno.

    - Usklajenost z drugimi politikami in cilji EU

    Namen predloga je poenostaviti sedanje stanje, o katerem so bile izvedena številna nacionalna raziskovanja, katerih namen je oceniti kriminal in varnost na nacionalni ravni. Zelo verjetno je, da bodo države članice razvile tudi druga takšna raziskovanja, razen če bodo imele možnost sprejeti skupni model. Model, razvit v tesnem sodelovanju z državami članicami, bo zagotovil razpoložljivost primerljivih podatkov in odpravil potencialno tveganje, da bi države članice zapravljale sredstva z vzporednim razvojnim delom. Njegova prednost je poenostavitev evropske statistike, kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o metodi priprave statistik EU: vizija za naslednje desetletje. Model zajema načela Kodeksa ravnanja evropske statistike v zvezi z zavezanostjo kakovosti, zanesljivo metodologijo, stroškovno učinkovitostjo, ustreznostjo, natančnostjo in zanesljivostjo, skladnostjo in primerljivostjo.

    Sklep št. 1578/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti 2008–2012[1] določa razvoj evropske statistike o kriminaliteti in viktimizaciji. Letni statistični delovni program za leto 2011 izrecno navaja izvedbo ankete med gospodinjstvi/posamezniki o žrtvah kriminala.

    Na ravni celotne EU doslej še niso bili zbrani podatki raziskovanj o kriminaliteti in varnosti posameznikov in gospodinjstev. Upravni podatki o kriminaliteti (na podlagi policijskih poročil itd.) se neformalno zbirajo in objavljajo že od leta 2006. Splošno priznano je, da je primerljivost takih podatkov omejena zaradi različnih pravnih sistemov in metod evidentiranja v državah članicah ter da so možnosti za premostitev teh težav omejene. Raziskovanje omogoča zbiranje primerljivih podatkov na podlagi skupnega vprašalnika in metodologije.

    Glavni pomen podatkov, ki se bodo zbrali s tem statističnim instrumentom, je na področju pravosodja in notranjih zadev. To je neposreden odgovor na politične zahteve, izražene v Haaškem in stockholmskem programu.

    Vedno bolj se priznava, da sta odsotnost kriminala in občutek osebne varnosti pomembna vidika dobrega počutja državljanov. Iz poročila Komisije o merjenju gospodarske storilnosti in družbenega napredka (Stiglitzevo poročilo, 2009) izhaja, da bi bilo treba razviti nove kazalnike socialne blaginje, da bi uravnotežili bolj tradicionalna merila gospodarskega napredka, kot je BDP. V poročilu so bili predlagani kazalniki „kakovosti življenja“ in obravnavana vprašanja, kakor so občutek osebne varnosti in izkušnje žrtev kriminala ter vloga obstoječih raziskovanj gospodinjstev pri merjenju takšnih pojavov. Raziskovanje na ravni EU bo omogočilo preučitev tega vprašanja za Evropo kot celoto, in sicer skladno in primerljivo.

    REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

    - Notranje izmenjave/razprave med službami Komisije

    Razvojni proces je zadeval zlasti GD za pravosodje, svobodo in varnost (JLS) ter Eurostat. Pred kratkim je vlogo GD JLS prevzel GD HOME. V celotnem razvojnem procesu je potekala pogosta in redna komunikacija, vključno z dvostranskimi razpravami in vzajemno udeležbo na vseh sestankih z zainteresiranimi stranmi, ki so navedene spodaj.

    - Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

    V okviru akcijskega načrta Komisije 2006–2010 o merjenju kriminala in kazenskega pravosodja je bila ustanovljena strokovna skupina. Sestavljali so jo nacionalni strokovnjaki s področja pravosodja in notranjih zadev iz vseh držav članic ter mednarodni strokovnjaki z akademskega področja, iz mednarodnih organizacij itd. Na vsakem letnem sestanku strokovne skupine je potekala razprava o zahtevah raziskovanja in kazalnikih, ki jih je treba pripraviti. Informacije so se izmenjevale prek namenske spletne strani CIRCA. Podrobna vprašanja so bila raziskana s pisnimi posvetovanji skupine.

    Na podlagi vprašalnika, ki je bil razposlan članom strokovne skupine, je bil pripravljen seznam ključnih kazalnikov, skupaj s pogostostjo referenc in njihovim zadevnim pomenom. Ti kazalniki so obsegali številne „tradicionalne“ pomisleke (vlom, krajo, fizično nasilje itd.) ter pomisleke zaradi novejših oblik, kot so računalniški kriminal in razne vrste goljufij. Drugi pomisleki so zadevali način, kako javnost dojema varnostna vprašanja in kakšen je njen občutek varnosti. Ti kazalniki so oblikovali osrednji del razvojnega procesa in so bili po potrebi posodobljeni v rednem posvetovalnem procesu.

    - Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

    Strokovna mnenja so zagotovili številni mednarodni strokovnjaki na podlagi javnih razpisov. Med njimi so agencija OZN HEUNI, ki je pripravila osnutek prvega vprašalnika, in pobudniki mednarodne ankete o žrtvah kriminala (International Crime Victims Survey, ICVS), ki je edini predhodni poskus priprave mednarodnega raziskovanja o kriminaliteti. Tesno sodelovanje je potekalo tudi z Uradom OZN za droge in kriminal (UNODC) in Ekonomsko komisijo OZN za Evropo (UNECE), ki sta vodila podoben proces na mednarodni ravni.

    Metodološki koncept je nadzorovala delovna skupna Eurostata za statistiko kriminala, natančen razvoj pa je bil zaupan projektni skupini držav članic. Tako so bile na voljo izkušnje držav, ki nacionalna raziskovanja že izvajajo (takih držav je okoli deset).

    Poleg rednih srečanj so se informacije izmenjevale tudi prek namenske spletne strani CIRCA. Evropski direktorji socialnih statistik in odbor za evropski statistični sistem so bili redno obveščeni o napredku na tem področju.

    Sprejeta metodologija je tesno temeljila na metodologiji iz priročnika OZN, k pripravi katerega so prispevali tudi Eurostat in številne države članice EU. Predlagani model za raziskovanje je bil poskusno izveden v letih 2008 in 2009 v 16 državah članicah, izvajanje pa je z nepovratnimi sredstvi podprla Komisija.

    Rezultate poskusnega izvajanja so ocenili mednarodni strokovnjaki in jih dali na voljo delovni in projektni skupini. Predlagani model je bil glede na te izkušnje izpopolnjen na več sestankih in posvetovanjih leta 2010.

    - Analiza učinkov in posledic

    Z načrtovanim raziskovanjem kriminalitete in varnosti bodo prvič zbrani podatki iz vseh držav članic na področju, ki je bistvenega pomena za politična vprašanja v EU. Uporaba skupnih metodologij in obrazcev poročanja bo zagotovila podatke, ki bodo dosledni, primerljivi in s tem uporabni za uporabnike na evropski in nacionalni ravni. Države članice bodo imele v tem raziskovanju ključno vlogo prek udeležbe nacionalnih statističnih organov, ki imajo uveljavljene postopke za zbiranje in obdelavo podatkov iz raziskovanj.

    PRAVNI VIDIKI PREDLOGA

    - Povzetek predlaganega ukrepa

    Cilje te uredbe je vzpostaviti skupen okvir za pripravo evropske statistike o varnosti pred kriminalom, tako da države članice zberejo, pripravijo, obdelajo in prenesejo usklajene evropske podatke o kriminaliteti in varnosti na podlagi raziskovanja med gospodinjstvi/posamezniki.

    - Pravna podlaga

    Pravna podlaga za evropsko statistiko je člen 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za pripravo statistike, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti Unije. V členu so navedene zahteve v zvezi s pripravo evropske statistike, ki mora biti usklajena s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in zaupnosti statističnih podatkov. Priprava ne sme pretirano obremeniti gospodarskih subjektov.

    - Načelo subsidiarnosti

    Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni prisojnosti Evropske unije.

    Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjega razloga.

    Eden od glavnih pomislekov glede kakovosti statističnih podatkov je njihova skladnost in primerljivost. Države članice brez jasnega evropskega okvira, tj. zakonodaje EU o določitvi skupnih statističnih konceptov, oblik poročanja in zahtev za kakovost, tega ne morejo doseči v potrebnem obsegu. V ta namen se predlaga model za raziskovanje o kriminaliteti in varnosti. Vseboval bo seznam spremenljivk, ki jih je treba vključiti, in vzorčni vprašalnik.

    Ukrepi držav članic samih bi škodovali interesom držav članic iz naslednjega razloga.

    Večina držav, ki še nima nacionalnih raziskovanj o kriminaliteti in varnosti, želi razviti take instrumente za politične namene. Če bi vse države razvile lastna raziskovanja, bi imele različne metodologije in različne vprašalnike. To bi pomenilo, da rezultatov na ravni EU ne bi mogli primerjati. Države članice si tudi same želijo imeti možnost primerjati se z drugimi državami EU. Brez skupnega evropskega okvira, ki bi uporabljal skupne koncepte in oblike poročanja, bi bila ogrožena ali popolnoma onemogočena možnost izmenjave primerljivih statistik.

    Z ukrepom na ravni Evropske unije bi bili bolje doseženi cilji predloga iz naslednjih razlogov.

    Cilje predloga je na ravni Evropske unije lažje doseči na podlagi evropskega pravnega akta, ker lahko samo Komisija koordinira usklajevanje statističnih podatkov na ravni EU. Vendar pa lahko zbiranje podatkov in urejanje primerljivih statistik o varnosti pred kriminalom organizirajo države članice z uporabo najprimernejših virov in metod, da zagotovijo zahtevane podatke. EU lahko torej sprejme ukrepe v ta namen v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

    Namen predloga je uskladiti koncepte, zajeta področja in značilnosti zahtevanih podatkov, zajetje podatkov, merila kakovosti ter roke in rezultate, o katerih se poroča, za pripravo ustreznih, pravočasnih, primerljivih in doslednih evropskih statistik.

    Države članice bodo zbirale podatke z uporabo lastnih nacionalnih okvirov vzorčenja, izbrale pa bodo tudi način anketiranja (osebne ankete, ankete po telefonu, po pošti, spletne ankete itd.) v skladu z veljavnimi nacionalnimi praksami.

    Predlog je torej skladen z načelom subsidiarnosti.

    - Načelo sorazmernosti

    Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

    Uredba je omejena na minimum, ki je potreben za dosego njenega cilja, in ne presega tistega, kar je potrebno za navedeni namen.

    V Uredbi je predlagan uvedbo novega raziskovanja, če je potrebno, državam članicam pa je omogočeno, da izpolnijo zahteve s spremembo obstoječih nacionalnih raziskovanj.

    - Izbira instrumentov

    Predlagani pravni akt: uredba Evropskega parlamenta in Sveta.

    Drugi pravni akti ne bi bili primerni iz naslednjega razloga.

    Izbira instrumenta je odvisna od zakonodajnega cilja. Glede na potrebe po podatkih na evropski ravni je na področju evropske statistike trend, da se za temeljne akte raje uporabijo uredbe kot direktive. Uredba je bolj priporočljiva, saj določa enaka pravila po celotni Evropski uniji in zagotavlja, da jih države članice uporabljajo v celoti in skladno. Uporablja se neposredno, kar pomeni, da je ni treba prenesti v nacionalno pravo. V nasprotju s tem pa so direktive, katerih cilj je uskladitev nacionalne zakonodaje, zavezujoče za države članice glede svojih ciljev, vendar nacionalnim organom prepuščajo izbiro oblike za dosego teh ciljev. Poleg tega jih je treba prenesti v nacionalno pravo. Uporaba uredbe je v skladu z drugimi evropskimi statističnimi pravnimi akti, ki se sprejemajo od leta 1997 naprej.

    PRORAČUNSKE POSLEDICE

    Predlog določa odhodke v višini 12 milijonov EUR iz proračuna EU za leto 2012.

    Predlog zahteva, da države članice razvijejo nova raziskovanja (ali v nekaterih primerih prilagodijo obstoječa). Ta razvoj metodologije je izredno drag in poleg tega so stroški družbenih raziskovanj vedno visoki, ker je treba izpraševalcem izplačati plače, potne stroške itd. Ker je v stockholmskem programu področje svobode, varnosti in pravice opredeljeno kot politična prednostna naloga, je primerno, da se do 90 % upravičenih stroškov držav članic krije iz proračuna EU.

    DODATNE INFORMACIJE:

    - Razveljavitev veljavne zakonodaje

    S sprejetjem predloga se ne razveljavi noben veljavni pravni akt.

    - Evropski gospodarski prostor

    Predlagani akt zadeva EGP, zato je treba njegovo področje uporabe razširiti na Evropski gospodarski prostor.

    2011/0146 (COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije,

    po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov[2],

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

    ob upoštevanju naslednjega:

    1. Evropski svet v Haaškem programu[3] potrjuje, da kot odgovor na osrednjo skrb narodov držav, združenih v Uniji, namenja prednost razvoju območja svobode, varnosti in pravice, ter v navedenem programu pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev evropskih instrumentov za zbiranje, analizo in primerjanje podatkov o vprašanjih kriminalitete in varnosti v državah članicah. Komisiji (Eurostatu) nalaga, da opredeli podatke in jih zbira od držav članic.

    2. Priprava statističnega instrumenta za oceno vprašanj glede varnosti je eden od glavnih ciljev akcijskega načrta EU 2006–2010 o razvoju celostne in skladne strategije EU za oceno kriminala in kazenskega pravosodja, ki ga je predlagala Komisija, da bi dosegla cilje iz Haaškega programa.

    3. Stockholmski program[4] poudarja zavezanost Evropskega sveta odprti in varni Evropi, ki služi državljanom in jih varuje, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje z razvojem statističnih orodij za merjenje stopnje kriminala in kaznivih dejanj ter nadalje razvija ukrepe, opisane in delno izvedene v akcijskem načrtu Unije za 2006–2010, saj obstaja vse večja potreba po tovrstnih statističnih podatkih na različnih področjih v okviru območja svobode, varnosti in pravice. Poleg tega je Komisija v okviru šestega okvirnega programa, sprejetega s Sklepom št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o šestem okvirnem programu Evropske skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in k inovacijam (2002–2006)[5] in sedmega okvirnega programa, sprejetega s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[6] financirala številne raziskovalne projekte, ki so obravnavali dojemanje varnosti ter zaupanje v policijo in pravosodni sistem ter jih je treba upoštevati.

    4. Obseg potrebnih prizadevanj držav članic za razvoj potrebnih statističnih orodij za oceno kriminala in kazenskega pravosodja ter višina potrebnih stroškov tega procesa sta takšna, da je primerno, da se iz proračuna EU financira do 90 % upravičenih stroškov.

    5. Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki[7] določa referenčni okvir za pripravo evropske statistike, vključno s postopkom za dodelitev donacij nacionalnim organom v členu 5. Zahteva zlasti skladnost z načeli strokovne neodvisnosti, nepristranskosti, objektivnosti, zanesljivosti, zaupnosti statističnih podatkov in stroškovne učinkovitosti.

    6. Ta uredba zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov, kot sta določeni v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah[8].

    7. V okviru te uredbe se uporabljata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[9] ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[10].

    8. Pri pripravi in razširjanju evropske statistike na podlagi te uredbe morajo nacionalni statistični organi ter Komisija (Eurostat) upoštevati načela iz Kodeksa ravnanja evropske statistike, ki ga je podprla Komisija v svojem Priporočilu z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti.

    9. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, in sicer določitve skupnega pravnega okvira za pripravo evropske statistike o varnosti pred kriminalom z zbiranjem podatkov na podlagi vzorca oseb, in ker se ta cilj zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

    10. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila glede praktične ureditve za izmenjavo mikropodatkov, načinov in podrobne strukture poročil o kakovosti ter shemi za kodiranje podatkov. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[11].

    11. Po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in odborom za evropski statistični sistem –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Vsebina

    Ta uredba določa okvir za razvoj, pripravo in razširjanje primerljivih evropski statistik o varnosti pred kriminalom na podlagi raziskovanja med gospodinjstvi ali posamezniki.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (a) „gospodinjstvo“ pomeni osebo, ki živi sama, ali skupino oseb, ki živijo skupaj v istem stanovanju in si delijo stroške, vključno s stroški za skupno preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami; v to opredelitev niso zajeta skupinska gospodinjstva, kot so bolnišnice, oskrbni ali stanovanjski domovi, zapori, vojašnice, verske ustanove, penzioni ali mladinski domovi;

    (b) „običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost zaradi rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja, ali, če to ne obstaja, kraj, kjer ima oseba zakonito ali registrirano prebivališče.

    Kot običajni prebivalci določenega geografskega območja se upoštevajo samo osebe, ki:

    (i) so pred referenčnim datumom najmanj dvanajst mesecev neprekinjeno živele v kraju svojega običajnega prebivališča; ali

    (ii) so v zadnjih dvanajstih mesecih pred referenčnim datumom prispele v kraj svojega običajnega prebivališča, zato da tam ostanejo najmanj eno leto.

    Če okoliščin iz točk (i) ali (ii) ni mogoče ugotoviti, pomeni „običajno prebivališče“ kraj zakonitega ali registriranega prebivališča.

    (c) „Varnost“ pomeni občutek državljanov, da so varni pred nevarnostjo kriminala zoper njih, njihova gospodinjstva ali premoženje;

    (d) „odgovor po drugem članu gospodinjstva“ pomeni podatke o osebi, ki jih je dal drug član gospodinjstva navedene osebe;

    (e) „mikropodatki“ pomenijo posamezne statistične zapise;

    (f) „metapodatki o kakovosti“ pomenijo katere koli informacije, pridobljene od pošiljateljev podatkov, ki se štejejo za koristne za razlago navedenih podatkov.

    Člen 3

    Področje uporabe

    12. Vsaka država članica Komisiji (Eurostatu) pošlje podatke iz Priloge I.

    13. Vprašanja o spolnem nasilju se zastavijo ločeno in neobvezno.

    14. V Franciji in na Irskem izjemoma ni treba zbirati podatkov o nasilju med člani istega gospodinjstva.

    Člen 4

    Karakteristike podatkov in časovni načrt

    1. Podatki se zbirajo na podlagi vzorca gospodinjstev ali oseb, kot je določeno v členu 5.

    2. Podatki se zbirajo v letu 2013.

    3. Obdobje opazovanja je dvanajst mesecev pred zbiranjem podatkov.

    Člen 5

    Vzorčenje in velikost vzorca

    1. Podatki temeljijo na nacionalno reprezentativnih verjetnostnih vzorcih.

    2. Velikost vzorca, izračunana ob predpostavki enostavnega naključnega vzorčenja, mora biti vsaj:

    (a) 8 000 oseb v državah članicah z več kot 10 milijoni prebivalcev, starih najmanj 16 let;

    (b) 7 000 oseb v državah članicah z več kot 5 milijoni in manj kot 10 milijoni prebivalcev, starih najmanj 16 let;

    (c) 6 000 oseb v državah članicah z več kot 1,5 milijona in manj kot 5 milijoni prebivalcev, starih najmanj 16 let;

    (d) 5 000 oseb v državah članicah z več kot 0,5 milijona in manj kot 1,5 milijona prebivalcev, starih najmanj 16 let;

    (e) 3 000 oseb v državah članicah z manj kot 0,5 milijona prebivalcev, starih najmanj 16 let.

    Člen 6

    Enota zbiranja

    1. Referenčna populacija so vse osebe, ki živijo v gospodinjstvih in imajo v času zbiranja podatkov običajno prebivališče na ozemlju države članice.

    2. Majhni deli nacionalnega ozemlja, na katerih ima svoje običajno prebivališče največ 2 % prebivalstva države, ter nacionalna ozemlja iz Priloge II se lahko izločijo iz raziskovanja.

    3. Podatki se zbirajo od oseb, starih najmanj 16 let.

    4. Odgovori po drugem članu gospodinjstva niso dovoljeni.

    Člen 7

    Prenos podatkov in ravnanje z njimi

    1. Države članice prenesejo zaupne mikropodatke Komisiji (Eurostatu) v skladu z določbami o prenosu zaupnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 223/2009. Države članice zagotovijo, da poslani podatki ne omogočajo neposredne identifikacije gospodinjstev ali oseb.

    2. Države članice pošljejo mikropodatke najpozneje do 31. julija 2014. Mikropodatke spremlja niz določenih tabel, ki jih sestavljajo kazalniki o stopnji razširjenosti v zadnjih 12 mesecih glede na vrsto kaznivih dejanj in občutek varnosti.

    Člen 8

    Zagotovitev podatkov in metapodatki

    1. Države članice pošljejo mikropodatke in povezane metapodatke o kakovosti v skladu s standardom izmenjave, ki ga podrobno opredeli Komisija (Eurostat). Mikropodatki in metapodatki o kakovosti se po elektronski poti z uporabo enotne vstopne točke dajo na voljo Komisiji (Eurostatu).

    2. Komisija s pomočjo izvedbenih aktov določi praktično ureditev izmenjave mikropodatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preučitve iz člena 12(2).

    Člen 9

    Razširjanje podatkov in dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene

    1. Komisija (Eurostat) objavi statistiko o varnosti pred kriminalom najpozneje do 31. decembra 2014.

    2. Komisija (Eurostat) lahko odobri dostop do zaupnih podatkov, prenesenih v skladu s to uredbo, ob upoštevanju pogojev iz Uredbe (ES) št. 831/2002.

    Člen 10

    Ocena kakovosti

    1. Države članice zagotovijo kakovost prenesenih mikropodatkov.

    2. Za namene te uredbe se za podatke, ki jih je treba prenesti, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

    3. Države članice Komisiji (Eurostatu) pošljejo poročilo o kakovosti mikropodatkov. Poročilo pošljejo najpozneje en mesec po prenosu podatkov.

    4. Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 2 za podatke iz te uredbe Komisija z izvedbenimi akti določi načine in podrobno strukturo datotek z metapodatki o kakovosti ter shemo za kodiranje podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preučitve iz člena 12(2).

    5. Komisija (Eurostat) na podlagi poročil iz odstavka 3 oceni kakovost prenesenih podatkov; zlasti pa je pozorna na zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami.

    Člen 11

    Financiranje

    1. Za izvajanje raziskovanja Komisija državam članicam zagotovi finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev za pomoč pri kritju stroškov zbiranja, obdelave in prenosa podatkov, vključno s stroški za plače zaposlenih v državni upravi, ob upoštevanju pogojev iz pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev. Donacija se dodeli nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009.

    2. Najvišji znesek sofinanciranja, ki ga zagotovi Unija, ne sme preseči 90 % skupnih upravičenih stroškov projekta.

    3. Finančni prispevek je odvisen od razpoložljivosti odobrenih sredstev v proračunu Unije.

    4. Ukrepi, ki se financirajo na podlagi te uredbe, ne prejmejo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije. Prejemniki zagotovijo Komisiji podatke o vseh drugih prejetih finančnih sredstvih in o vloženih vlogah za finančna sredstva.

    5. Komisija zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije, in sicer z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno izplačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[12] in (Euratom, ES) št. 2185/96[13] ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta[14].

    6. Pri ukrepih, ki se financirajo v skladu s to uredbo, se za nepravilnost iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 šteje vsaka kršitev ali vsako neizpolnjevanje pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve gospodarskega subjekta in ki je ali bi lahko z neupravičenimi izdatki škodljivo vplivala na splošni proračun Unije ali proračune, ki jih upravlja.

    7. Pogodbe in sporazumi, sklenjeni v skladu s to uredbo, določajo zlasti spremljanje in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija (ali njen pooblaščeni predstavnik), ter revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče, po potrebi revizije na kraju samem.

    Člen 12

    Postopek v odboru

    1. Komisiji pri delu pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

    2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    Člen 13

    Začetek veljavnosti in uporaba

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

    Ta uredba se preneha uporabljati 30. junija 2015.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju,

    Za Evropski parlament Za Svet

    Predsednik Predsednik

    PRILOGA I

    PODATKI, KI SE POŠLJEJO KOMISIJI (EUROSTATU)

    15. Izkušnje s kriminaliteto po vrstah kaznivih dejanj:

    16. Kazniva dejanja v zvezi z vozili:

    (1) kraja vozila,

    (2) kraja iz/z vozila,

    (3) kraja motornega vozila,

    (4) kraja kolesa.

    17. Kazniva dejanja v zvezi z gospodinjstvi: vlom v glavni dom.

    18. Osebna kazniva dejanja:

    (1) rop,

    (2) kraja osebne lastnine.

    19. Nekonvencionalna kazniva dejanja:

    (1) potrošniška goljufija,

    (2) zloraba plačilnih kartic/zloraba spletnega bančništva,

    (3) podkupovanje (podkupnine).

    20. Podrobnosti kaznivih dejanj:

    21. za vsako vrsto kaznivega dejanja iz točk 1.1–1.4 se zberejo naslednje podrobnosti:

    22. ali so se dejanja zgodila v zadnjih 5 letih (neobvezno),

    23. ali so se dejanja zgodila v zadnjih 12 mesecih,

    24. kolikokrat so se zgodila v zadnjih 12 mesecih,

    25. ali je bilo zadnje dejanje prijavljeno policiji (ali drugemu organu v primeru potrošniške goljufije, zlorabe plačilnih kartic, zlorabe spletnega bančništva in podkupovanja),

    26. ali je bil odziv policije na zadnje prijavljeno dejanje zadovoljiv.

    27. Poleg podrobnosti iz točke 2.1 se zberejo tudi naslednje informacije o zadnjem dogodku za vsako kaznivo dejanje:

    (1) za vsa kazniva dejanja v zvezi z vozili, osebna kazniva dejanja, nekonvencionalna kazniva dejanja:

    - kje se je zadnje dejanje zgodilo.

    (2) Za krajo iz/z vozila:

    - ali je bilo vozilo vrnjeno.

    (3) Za vlom v glavni dom, rop:

    - zakaj policija ni bila obveščena,

    - zakaj anketiranec ni bil zadovoljen z odzivom policije,

    - ali je anketiranec vzpostavil stik z organizacijo za pomoč žrtvam,

    - ali bi bila pomoč žrtvam koristna.

    (4) Za rop:

    - ali je bilo kaj ukradeno,

    - ali je napadalec uporabil orožje,

    - kakšno orožje je napadalec uporabil,

    - ali je bil anketiranec poškodovan,

    - ali je bila opravljena zdravstvena oskrba poškodbe,

    - kakšen je bil čustven učinek dogodka na anketiranca.

    (5) Za krajo osebne lastnine:

    - ali je anketiranec držal/nosil ukradene predmete.

    (6) Za potrošniško goljufijo:

    - ali je bila goljufija povezana s kupovanjem blaga ali storitev,

    - ali je bila goljufija povezana z internetom ali elektronsko pošto.

    (7) Za zlorabo plačilnih kartic/zlorabo spletnega bančništva:

    - ali je bila zloraba plačilnih kartic ali zloraba spletnega bančništva.

    (8) Za podkupovanje:

    - kdo je bil vpleten.

    - Odnos anketiranca do organov pregona in varnostni ukrepi:

    - ali je imel anketiranec težave z drogami,

    - ali anketiranec poseduje protivlomno alarmno napravo,

    - ali anketiranec poseduje posebna vrata ali ključavnice,

    - ali se anketiranec ponoči izogiba določenim krajem,

    - ali anketiranec poseduje pištolo,

    - razlog za posedovanje pištole,

    - anketirančevo mnenje o učinkovitosti policije,

    - anketirančevo mnenje o učinkovitosti sodišč,

    - anketirančevo mnenje o ustrezni kazenski sankciji za vlom.

    - Anketirančevi občutki varnosti in zaskrbljenost glede kriminala:

    - občutki varnosti, ko je sam zunaj ponoči,

    - strah pred fizičnim napadom,

    - strah pred terorizmom,

    - verjetnost vloma.

    - Sociodemografsko ozadje anketiranca:

    - spol,

    - starost,

    - država rojstva,

    - država rojstva matere,

    - država rojstva očeta,

    - državljanstvo,

    - zakonski stan,

    - dejanski zakonski stan,

    - nekdanja razmerja,

    - zaposlitveni status,

    - zaposlitev s polnim delovnim časom ali s polovičnim delovnim časom,

    - poklicni status,

    - poklic pri zaposlitvi,

    - gospodarska dejavnost lokalne enote,

    - najvišja uspešno zaključena stopnja izobrazbe ali usposabljanja,

    - stopnja dohodka gospodinjstva.

    - Tehnične spremenljivke:

    - država prebivališča,

    - regija prebivališča,

    - stopnja urbanizacije območja, kjer gospodinjstvo živi,

    - referenčno leto raziskovanja,

    - mesec raziskovanja,

    - identifikacija anketiranca,

    - ponderacijski faktor za gospodinjstvo,

    - ponderacijski faktor za posameznike,

    - uporabljena metoda zbiranja podatkov,

    - metoda preverjanja teleskopskega učinka, uporabljenega med anketo,

    - jezik, uporabljen v anketi,

    - število oseb, ki živijo v gospodinjstvu, vključno z anketirancem.

    - Nasilna kazniva dejanja (vprašanja se postavijo v posebnem modulu na koncu ankete):

    (1) nepartnersko fizično nasilje:

    - ali je kdo, na primer v šoli ali na delovnem mestu, prijatelj, sosed ali tujec kadar koli udaril, kaj vrgel, potisnil ali potegnil za lase,

    - ali je katera od prej navedenih oseb udarila s pestjo ali čim drugim, brcnila, vlekla ali pretepla,

    - ali je katera od prej navedenih oseb davila ali opekla, grozila ali uporabila pištolo, nož ali drugo orožje.

    (2) Nepartnersko fizično nasilje (neobvezno):

    - ali je kdo, na primer v šoli ali na delovnem mestu, prijatelj, sosed ali tujec kadar koli prisilil v neželen spolni odnos, na primer z groženjem, držanjem ali spravljanjem v položaj, v katerem je bila zavrnitev nemogoča,

    - ali je katera od prej navedenih oseb poskusila prisiliti v neželeno spolno dejanje ali spolni odnos ali storila kar koli drugega spolne narave, kar ni bilo želeno.

    (3) Partnersko fizično nasilje:

    - ali je sedanji partner ali nekdanji partner, na primer bivši mož, bivši fant ali bivša žena, bivše dekle, udaril ali kaj vrgel, kar bi lahko bolelo, ali potisnil ali potegnil za lase,

    - ali je katera od prej navedenih oseb udarila s pestjo ali čim drugim, brcnila, vlekla ali pretepla,

    - ali je katera od prej navedenih oseb davila ali opekla, grozila ali uporabila pištolo, nož ali drugo orožje.

    (4) Partnersko fizično nasilje (neobvezno):

    - ali je anketiranec sodeloval v neželeni spolni dejavnosti, ker ga je bilo strah, kaj bi lahko storil sedanji partner ali nekdanji partner, na primer bivši mož, bivši fant ali bivša žena, bivše dekle,

    - ali je katera od prej navedenih oseb prisilila anketiranca v neželeno spolno dejavnost.

    - Za nepartnersko fizično in partnersko fizično nasilje je treba zbrati naslednje podrobnosti:

    - ali so se kazniva dejanja zgodila v zadnjih 5 letih (neobvezno),

    - ali so se kazniva dejanja zgodila v zadnjih 12 mesecih,

    - kolikokrat so se zgodila v zadnjih 12 mesecih,

    - kje se je zadnje dejanje zgodilo,

    - ali je bilo uporabljeno orožje,

    - kakšna vrsta orožja je bila uporabljena,

    - ali je bil anketiranec poškodovan,

    - ali je bila opravljena zdravstvena oskrba poškodbe,

    - kakšen je bil čustven učinek dejanja na anketiranca,

    - kdo je bil storilec,

    - ali je bil zadnje dejanje prijavljeno policiji,

    - zakaj ni bilo prijavljeno,

    - ali je bil odziv policije na zadnje prijavljeno dejanje zadovoljivo,

    - zakaj anketiranec ni bil zadovoljen z odzivom policije,

    - ali je anketiranec vzpostavil stik z organizacijo za pomoč žrtvam,

    - ali bi bila pomoč žrtvam koristna.

    - Podrobnosti iz točke 7.1 so neobvezne za nepartnerska spolna in partnerska spolna kazniva dejanja.

    - Države, ki ne postavljajo vprašanj za pregled kaznivih dejanj v zadnjih petih letih pred datumom ankete, se morajo izogibati prekomernemu poročanju („teleskopski učinek“) bodisi s postavljanjem vprašanj za pregled, ki zajemajo obdobje najmanj dveh let, bodisi s preverjanjem natančnega datuma dogodka, o katerem anketiranec poroča.

    - PRILOGA II

    NACIONALNA OZEMLJA, KI JIH JE MOGOČE IZLOČITI IZ RAZISKOVANJA

    Država | nacionalna ozemlja |

    Francija | francoski čezmorski departmaji in ozemlja |

    Nizozemska | Karibski otoki (Bonaire, St. Eustatius in Saba), Zahodni Frizijski otoki z izjemo otoka Texel |

    Irska | vsi priobalni otoki z izjemo Achill, Bull, Cruit, Gorumna, Inishnee, Lettermore, Lettermullan in Valentia |

    Združeno kraljestvo | Škotska severno od Kaledonskega kanala, otoki Scilly |

    OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

    1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

    1.1. Naslov predloga/pobude

    1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB

    1.3. Vrsta predloga/pobude

    1.4. Cilji

    1.5. Utemeljitev predloga/pobude

    1.6. Trajanje ukrepa in finančne posledice

    1.7. Načrtovani načini upravljanja

    2. UKREPI UPRAVLJANJA

    2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

    2.2. Sistem upravljanja in nadzora

    2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

    3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

    3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

    3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

    3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

    3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

    3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve za upravne zadeve

    3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

    3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

    3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

    OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

    1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

    1.1. Naslov predloga/pobude

    UREDBA (EU) EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom

    1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB [15]

    3403 – Priprava statističnih podatkov

    1.3. Vrsta predloga/pobude

    x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

    ( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[16]

    ( Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

    ( Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

    1.4. Cilji

    1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

    Statistični program Skupnosti 2008 do 2012, NASLOV IV, Vizumi, azil, priseljevanje in druge politike v zvezi s prostim gibanjem oseb.

    Stockholmski program Evropskega sveta (odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje) (UL C 115, 4.5.2010, str. 1)

    Akcijski načrt Komisije 2006–2010 za oceno kriminala in kazenskega pravosodja (COM(2006) 0437)

    1.4.2. Posebni cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

    Posebni cilj št.

    Posebni cilj 1 – priprava podatkov

    Zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

    3403 – Priprava statističnih podatkov

    1.4.3. Pričakovani izid in učinki

    Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence / ciljne skupine.

    Bolj primerljive informacije o kriminalu in varnosti v EU.

    Statistike v podporo oblikovanju politik za spodbujanje varnosti in preprečevanje kriminala.

    1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

    Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

    Razpoložljivost primerljivih kazalnikov EU o varnosti in mikropodatkov za vseh 27 držav članic in držav EGP.

    1.5. Utemeljitev predloga/pobude

    1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

    Primerljivi kazalniki EU o občutkih osebne varnosti in izkušnjah žrtev kriminala, ki so na voljo vsem državam članicam EU in državam EGP.

    Mikropodatki, predloženi raziskovalni skupnosti.

    1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

    Primerljivost rezultatov o varnosti pred kriminalom na ravni EU, ki bo prispevala k na dokazih utemeljenemu oblikovanju odločitev.

    1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

    Ni relevantno.

    1.5.4. Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

    Podatki, ki jih bo zagotovila to raziskovanje, bodo omogočili primerno ocenitev informacij o kriminalu iz drugih virov, kot so kazenske evidence.

    1.6. Trajanje ukrepa in finančne posledice

    X Časovno omejen predlog/pobuda

    - ( Veljavnost predloga/pobude od [DD.MM.]2011 do [DD.MM.]2015

    - ( Finančne posledice od leta 2012 do 2015

    ( Časovno neomejen predlog/pobuda

    28. Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL

    29. Sledi mu polno delovanje

    1.7. Predvideni režimi upravljanja [17]

    X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

    ( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

    30. ( izvajalske agencije,

    31. ( organe, ki jih ustanovita Skupnosti[18],

    32. ( nacionalne organe javne uprave / organe, ki opravljajo javne storitve,

    33. ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

    ( Deljeno upravljanje z državami članicami

    ( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

    ( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite)

    Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

    Opombe

    2. UKREPI UPRAVLJANJA

    2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

    Navedite pogostost in pogoje.

    V času izvajanja raziskovanja bodo potekala redna srečanja projektne skupine z državami članicami za spremljanje raziskovanja in izmenjavo izkušenj.

    Spremljanje postopka se bo izvajalo na podlagi poročanja o kakovosti v okviru raziskovanja v skladu s posebnimi pravili Eurostata.

    2.2. Sistem upravljanja in nadzora

    2.2.1 Ugotovljena tveganja

    Nerazpoložljivost finančnih virov na nacionalni ravni za plačilo prispevka držav članic za stroške raziskovanja.

    2.2.2 Načrtovani načini nadzora

    Evropska komisija sofinancira izvajanje raziskovanja glede na razpoložljivost odobritev v proračunu Evropske unije.

    2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

    Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

    Obstoječi instrumenti nadzora ob uporabi standardnih ukrepov dodelitve sredstev.

    3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

    3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

    - Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

    Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

    Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

    Število [Razdelek……………………………………..] | DS/NS ([19]) | držav Efte[20] | držav kandidatk[21] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe |

    [1a] | 29 02 03 Statistični program Skupnosti 2008 do 2012 | DS | Da | Ne | Ne | Ne |

    [3a] | 18 05 09 – Preprečevanje kriminala in boj proti njemu ali njegovim posledicam | DS | Ne | Da (le kot partnerice) | Ne | Da (le DČ in njihovi organi javne uprave) |

    - Zahtevane nove proračunske vrstice

    Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

    Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

    Število [Razdelek……………………………………..] | dif./ nedif. | držav Efte | držav kandidatk | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe |

    [XX.YY.YY.YY] | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |

    3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

    3.2.1 Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

    v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Razdelek večletnega finančnega okvira: | Število | 1a Konkurenčnost za rast |

    v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    36. 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

    37. ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

    38. X Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

    Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

    ( Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) |

    29 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) | 2 | 2 | 2 | 2 |

    XX 01 01 02 (delegacije) |

    XX 01 05 01 (posredne raziskave) |

    10 01 05 01 (neposredne raziskave) |

    ( Zunanje osebje (v ekvivalentu polne zaposlitve: FTE)[31] |

    XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) |

    XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU IN NNS na delegacijah) |

    10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) |

    Druge proračunske vrstice (navedite) |

    SKUPAJ | 2 | 2 | 2 | 2 |

    XX je zadevno področje ali naslov.

    Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

    Opis nalog:

    Uradniki in začasno osebje | Dajanje na voljo potrebnih informacij državam članicam za izvajanje raziskovanja. Priprava informacijskih orodij za sprejem, preverjanje in obdelavo podatkov. Priprava podatkov za objavo. |

    Zunanji sodelavci | Ni relevantno. |

    - 3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

    39. ( Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

    40. X Predlog/pobuda bo pomenila ponovno spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

    Proračunska sredstva bodo v celoti krita s prerazporeditvami.

    41. ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[34].

    3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

    42. V predlogu/pobudi ni načrtovana udeležba tretjih oseb pri sofinanciranju.

    3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

    43. X Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

    [1] UL L 344, 28.12.2007, str. 15.

    [2] UL C […], […], str. […].

    [3] UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

    [4] UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

    [5] UL L 232, 29.8.2002, str. 1.

    [6] UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

    [7] UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

    [8] UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

    [9] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

    [10] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

    [11] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

    [12] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

    [13] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

    [14] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

    [15] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

    [16] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

    [17] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

    [18] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

    [19] DS = diferencirana sredstva / NS = nediferencirana sredstva

    [20] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

    [21] Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke zahodnega Balkana.

    [22] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

    [23] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

    [24] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

    [25] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

    [26] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

    [27] Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

    [28] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“.

    [29] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

    [30] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

    [31] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU= lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

    [32] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

    [33] V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

    [34] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

    Top