52011PC0252

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Sporazumu o zračnem prometu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Federativno republiko Brazilijo (v nadaljnjem besedilu: Brazilija) na drugi strani je dosegla Komisija na pogajanjih, kot jo je pooblastil Svet oktobra 2010. Letalski prevoz med EU in Brazilijo zdaj poteka na podlagi dvostranskih sporazumov med posameznimi državami članicami in Brazilijo. Je del zunanje letalske politike EU za pogajanje o celovitih sporazumih o zračnem prevozu s ključnimi partnerji, kadar se dokažejo dodana vrednost in gospodarske koristi takih sporazumov. Cilji sporazuma so: – postopno odpiranje trgov v smislu dostopa do prog in zmogljivosti na temelju vzajemnosti; – spodbujanje zračnega prevoza, ki temelji na konkurenci med letalskimi prevozniki s čim manjšim vplivom držav in njihovih predpisov; – nediskriminatornost in enaki pogoji delovanja za gospodarske subjekte; – spodbujanje regulativnega sodelovanja ter, v izvedljivem obsegu, uskladitev predpisov in pristopov. |

Splošno ozadje V pogajalskih smernicah je določen splošni cilj, da se na podlagi pogajanj doseže celovit sporazum o zračnem prometu za postopno in vzajemno odpiranje dostopa na trg ter zagotavljanje regulativnega zbliževanja. V skladu s pogajalskimi smernicami je bil 17. marca 2011 z obeh strani parafiran osnutek sporazuma z Brazilijo. |

Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog Določbe Sporazuma prevladajo nad ustreznimi določbami iz obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prometu med državami članicami in Brazilijo. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Sklenitev celovitega sporazuma o zračnem prometu z Brazilijo je pomemben element v razvoju zunanje letalske politike EU, kot je opredeljeno v Sporočilu Komisije COM(2005) 79 konč. „Razvijanje agende zunanje letalske politike Skupnosti“. |

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka V skladu s členom 218(4) PDEU se je Komisija pogajala ob posvetovanju s posebnim odborom. Poleg tega se je med postopkom posvetovala z zainteresiranimi stranmi. |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Komisija se je posvetovala z zainteresiranimi stranmi, zlasti prek posvetovalnega foruma, ki vključuje predstavnike letalskih prevoznikov, letališč in delavskih organizacij. |

Povzetek in upoštevanje odgovorov Vse pripombe zainteresiranih strani so se ustrezno upoštevale pri pripravi pogajalskega izhodišča Unije. |

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj |

Strokovno mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Sporazum zagotavlja postopno odpiranje trga za zračni promet med EU in Brazilijo. V poročilu, ki so ga leta 2009 za Komisijo pripravili svetovalci, je ocenjeno, da bi celovit sporazum o zračnem prometu med EU in Brazilijo, ki bi odprl trg, lahko v prvem učinkovitem letu odprtja trgov prinesel 460 000 dodatnih potnikov in do 460 milijonov EUR koristi za potrošnike. Pričakuje se, da bo učinek sporazuma med EU in Brazilijo na zaposlovanje pozitiven in bo več let spodbujal zaposlovanje. Pričakuje se, da bo zaradi liberalizacije skupno ustvarjenih 980 neposrednih in posrednih delovnih mest (najmanj 870 oziroma največ 1 360 delovnih mest). Poročilo je državam članicam in zainteresiranim stranem na voljo prek podatkovne baze CIRCA. S Sporazumom je ustanovljen Skupni odbor, ki bo odgovoren za pregledovanje izvajanja Sporazuma in njegovih učinkov. |

3. Pravni elementi predloga |

Povzetek predlaganih ukrepov Sporazum sestavljajo osrednje besedilo, ki vključuje glavna načela, in dve prilogi: Priloga I o pregledu prog, prometnih pravicah in operativni prilagodljivosti ter Priloga II o dvostranskih sporazumih o zračnem prometu. |

Pravna podlaga Člen 100(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. |

Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Unije. Določbe Sporazuma bodo prevladale nad ustreznimi določbami obstoječih dogovorov, ki so jih sklenile posamezne države članice. Sporazum sočasno za vse letalske prevoznike Unije določa enake in enotne pogoje za dostop na trg ter vzpostavlja nove ureditve za regulativno sodelovanje med Evropsko unijo in Brazilijo na področjih, ki so bistvena za varno, zaščiteno in učinkovito opravljanje zračnega prevoza. Take ureditve se lahko dosežejo le na ravni Unije, saj vključujejo več področij, ki so v izključni pristojnosti Unije. |

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

Sporazum omogoča hkratno razširitev svojih pogojev na 27 držav članic, pri čemer se uporabljajo ista pravila brez diskriminacije, koristi pa imajo vsi letalski prevozniki Unije ne glede na njihovo državljanstvo. Ti prevozniki bodo lahko prosto opravljali prevoze iz katerega koli kraja v Evropski uniji v kateri koli kraj v Braziliji, česar trenutno ne morejo. |

Odprava vseh omejitev dostopa na trg med EU in Brazilijo ne bo le privabila novih udeležencev na trgu in ustvarila priložnosti za opravljanje prevoza na manj prometna letališča, ampak bo omogočila tudi združevanje med letalskimi prevozniki EU. |

Sporazum vsem letalskim prevoznikom EU zagotavlja dostop do poslovnih priložnosti, kot je možnost prostega določanja cen. Dodatni cilj pooblastila je oblikovanje enotnih pogojev delovanja za vse letalske prevoznike EU in brazilske letalske prevoznike, za kar pa je potrebno tesno regulativno sodelovanje, ki ga je mogoče uresničiti le na ravni Unije. Nazadnje, ključni cilj pooblastila je bil oblikovati okvir za obravnavanje in reševanje ovir za poslovanje, s katerimi se v Braziliji srečujejo prevozniki EU. Unija bo imela več mehanizmov za reševanje teh težav, kot je to mogoče na nacionalni ravni. |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

Ustanovljen bo Skupni odbor za razpravo o vprašanjih, povezanih z izvajanjem Sporazuma. Skupni odbor bo spodbujal izmenjave na strokovni ravni o novih zakonodajnih ali regulativnih pobudah ali razvoju dogodkov ter preučil možna področja za nadaljnji razvoj Sporazuma. Skupni odbor bodo sestavljali predstavniki Komisije in držav članic. |

Poleg tega bodo države članice še naprej opravljale običajne upravne naloge, ki jih izvajajo v okviru mednarodnega zračnega prometa, vendar po skupnih predpisih, ki se bodo uporabljali enotno. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: mednarodni sporazum. |

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjih razlogov. Zunanji odnosi na področju letalstva se lahko uveljavljajo le z mednarodnimi sporazumi. |

4. Proračunske posledice |

Predlog ne vpliva na proračun Unije. |

2011/0109 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Federativno republiko Brazilijo na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) v povezavi s členom 218(6)(a),

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija je v imenu Unije in držav članic v pogajanjih dosegla Sporazum o zračnem prometu s Federativno republiko Brazilijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum);

(2) V skladu s Sklepom Sveta 2011/xxx z dne (…) je bil Sporazum podpisan dne (…);

(3) Določiti je treba ustrezne ureditve za zagotovitev zastopanja in medsebojne usklajenosti in Unije in držav članic v Skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi člena 21 Sporazuma.

(4) Sporazum je treba sprejeti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklenitev

1. Sklene se Sporazum o zračnem prometu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Federativno republiko Brazilijo na drugi strani. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

2. Predsednik Sveta imenuje osebo, pooblaščeno, da v imenu Evropske unije posreduje uradna obvestila iz člena 27 Sporazuma, s čimer bo izraženo soglasje Evropske unije, da jo Sporazum zavezuje.

Člen 2

Skupni odbor

1. Predstavniki Evropske unije in držav članic so zastopani v Skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi člena 21 Sporazuma.

2. Evropsko unijo v Skupnem odboru zastopa Komisija.

3. Stališče Evropske unije in njenih držav članic v okviru Skupnega odbora glede zadev, ki so v izključni pristojnosti EU, vendar ne zahtevajo sprejetja sklepa s pravnim učinkom, določi Komisija, Svet in države članice pa so o njem vnaprej obveščeni.

4. Stališče Evropske unije in njenih držav članic glede sklepov Skupnega odbora o zadevah, ki so v pristojnosti EU, sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije, razen če veljavni postopki glasovanja, določeni v pogodbah EU, ne določajo drugače.

5. Stališče Evropske unije in njenih držav članic glede sklepov Skupnega odbora o zadevah, ki so v pristojnosti držav članic, sprejme Svet soglasno na predlog Komisije ali držav članic, razen če država članica v enem mesecu po sprejetju navedenega stališča Generalni sekretariat Sveta obvesti, da lahko soglaša s sklepom Skupnega odbora le, če z njim soglašajo njena zakonodajna telesa.

Člen 3

Reševanje sporov

1. V postopkih za reševanje sporov iz člena 22 Sporazuma Unijo zastopa Komisija.

2. O morebitnih ustreznih ukrepih glede zadev v pristojnosti Unije, ki se sprejmejo v skladu s členom 22 Sporazuma, odloči Komisija s posvetovanjem posebnega odbora predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

Člen 4

Obveščanje Komisije

1. Države članice Komisijo vnaprej obvestijo o vsaki odločitvi, da zavrnejo, odvzamejo, začasno prekličejo ali omejijo pooblastilo letalske družbe Federativne republike Brazilije, ki jo nameravajo sprejeti v skladu s členom 5 Sporazuma.

2. Države članice Komisijo takoj obvestijo o kakršnih koli zahtevah ali uradnih obvestilih, ki so jih predložile ali prejele v skladu s členom 7 (Varnost) Sporazuma.

3. Države članice Komisijo takoj obvestijo o kakršnih koli zahtevah ali uradnih obvestilih, ki so jih predložile ali prejele v skladu s členom 8 (Varovanje v letalstvu) Sporazuma.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, [...]

Za Svet

Predsednik

[…]

PRILOGA

SPORAZUM O ZRAČNEM PROMETU

med

FederativnO republikO BrazilijO

ter

EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

Kazalo Sporazuma

Preambula

Opredelitev pojmov

Podelitev pravic

3. Dovoljenja

4. Vzajemno priznavanje regulativnih ugotovitev glede sposobnosti in državljanstva letalskih prevoznikov

5. Odvzem dovoljenja

6. Uporaba zakonov

7. Varnost

8. Varovanje v letalstvu

9. Poslovne priložnosti

10. Vhodne naložbe

11. Carinske dajatve in takse

12. Takse za uporabnike

1 Tarife

1 Statistični podatki

1 Konkurenčni okvir

16. Okolje

17. Upravljanje zračnega prometa

18. Varstvo potrošnikov

19. Vprašanja s področja dela

20. Računalniški sistemi rezervacij

21. Skupni odbor

22. Reševanje sporov

23. Razmerje do drugih sporazumov

24. Sprememba

25. Prenehanje veljavnosti

26. Registracija Sporazuma

27. Začetek veljavnosti

PRILOGE

Priloga I Dogovorjene storitve in določene proge

Priloga II Dvostranski sporazumi/dogovori o zračnem prevozu

FEDERATIVNA REPUBLIKA BRAZILIJA (v nadaljnjem besedilu: Brazilija) na eni strani

ter

REPUBLIKA AVSTRIJA,

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

REPUBLIKA CIPER,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

REPUBLIKA FINSKA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

kot pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu skupno: Pogodbi) in kot države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),

in EVROPSKA UNIJA na drugi strani,

Brazilija in države članice Evropske unije kot pogodbenice Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila 7. decembra 1944 v Čikagu na voljo za podpis, so se skupaj z Evropsko unijo –

V ŽELJI, da bi spodbujale letalski sistem na podlagi konkurence med letalskimi prevozniki na trgu s čim manjšim vplivom držav in njihovih predpisov;

V ŽELJI, da bi pospeševale svoje interese glede zračnega prevoza;

OB PRIZNAVANJU, da je učinkovit zračni prevoz pomemben za spodbujanje trgovine, turizma in naložb;

V ŽELJI, da bi se letalski prevoz izboljšal;

V ŽELJI, da bi se zagotovila najvišja stopnja varnosti in varovanja v zračnem prevozu;

ODLOČENE, da dosežejo morebitne koristi regulativnega sodelovanja ter, v izvedljivem obsegu, uskladitev predpisov in pristopov;

OB PRIZNAVANJU pomembnih morebitnih koristi, ki jih lahko omogočijo konkurenčni letalski prevoz in uspešne dejavnosti letalskega prevoza;

V ŽELJI, da se spodbudi konkurenčno okolje za letalske prevoze, in ob upoštevanju, da se v primeru neenotnih konkurenčnih pogojev delovanja za letalske prevoznike morebitne koristi morda ne bodo uresničile;

V ŽELJI, da se njihovim letalskim prevoznikom omogočijo poštene in enake možnosti za zagotavljanje letalskega prevoza v skladu s tem sporazumom;

V ŽELJI, da se povečajo koristi za potnike, špediterje, letalske prevoznike, letališča in njihove zaposlene ter druge, ki imajo od tega posredne koristi;

OB POTRDITVI pomena varovanja okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike;

OB UPOŠTEVANJU pomena varstva potrošnikov in spodbujanja ustrezne ravni varstva potrošnikov, povezanega z letalskim prevozom;

OB UPOŠTEVANJU pomena kapitala za letalsko industrijo pri nadaljnjem razvoju letalskega prevoza;

V ŽELJI, da se sklene sporazum o zračnem prometu, ki dopolnjuje navedeno Konvencijo –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Če ni drugače opredeljeno, v tem sporazumu:

1. „Sporazum“ pomeni ta sporazum, njegove morebitne priloge in dodatke ter vse spremembe Sporazuma;

2. „zračni prevoz“ pomeni ločen ali kombiniran prevoz potnikov, prtljage, tovora in pošte z zrakoplovom, ki je na voljo javnosti za plačilo ali najem ter v izogib dvomom vključuje redni in izredni zračni prevoz;

3. „ugotovitev državljanstva“ pomeni ugotovitev, da letalski prevoznik, ki namerava opravljati storitve v skladu s tem sporazumom, izpolnjuje zahteve iz člena 3 v zvezi z lastništvom, dejanskim nadzorom in glavnim sedežem;

4. „Konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis 7. decembra 1944 v Čikagu in vključuje:

1. vsako spremembo, ki je začela veljati na podlagi člena 94(a) Konvencije in so jo ratificirale tako Brazilija kot država članica ali države članice, kot je ustrezno glede na zadevno vprašanje, ter

2. vsako prilogo ali spremembo priloge, sprejeto v skladu s členom 90 Konvencije, če se taka priloga ali sprememba kadar koli dejansko uporabi tako za Brazilijo kot za državo članico ali države članice, kot je ustrezno glede na zadevno vprašanje;

5. „ugotovitev sposobnosti“ pomeni ugotovitev, da ima letalski prevoznik, ki namerava opravljati storitve v skladu s tem sporazumom, zadostne finančne zmožnosti in ustrezno upravljavsko znanje za opravljanje teh storitev ter je pripravljen upoštevati zakone, druge predpise in zahteve, ki urejajo opravljanje takih storitev;

6. „celotni stroški“ pomenijo stroške zagotavljanja storitev in razumno pristojbino za upravne režijske stroške;

7. „mednarodni zračni prevoz“ pomeni zračni prevoz, ki poteka v zračnem prostoru nad ozemljem več kot ene države;

8. „države članice Latinskoameriške komisije za civilno letalstvo“ so Argentina, Aruba, Belize, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Dominikanska republika, Ekvador, Gvatemala, Honduras, Jamajka, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Salvador, Urugvaj in Venezuela;

9. „pogodbenica“ pomeni Brazilijo na eni strani in Evropsko unijo ali njene države članice ali Evropsko unijo in njene države članice, v skladu z njihovimi zadevnimi pristojnostmi, na drugi strani;

10. „glavni sedež“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež letalskega prevoznika v pogodbenici, kjer se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor letalskega prevoznika, vključno z upravljanjem stalne plovnosti;

11. „pristanek v nekomercialne namene“ pomeni pristanek v kakršen koli namen razen vkrcavanja ali izkrcavanja potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte v zračnem prometu;

12. „subvencija“ pomeni kakršen koli finančni prispevek, ki ga dodeli vlada, regionalni organ ali druga javna organizacija, kadar:

3. praksa vlade ali regionalnega organa ali druge javne organizacije vključuje neposreden prenos sredstev, kot so neposredna sredstva, posojila ali infuzije lastniškega kapitala, potencialen neposreden prenos sredstev na podjetje, prevzem obveznosti podjetja, kot so garancije za posojila, kapitalski vložki, lastništvo, zavarovanje ali zaščita pred bankrotom;

4. se vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija odreče plačilu sicer obveznih dajatev ali jih ne izterja;

5. vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija zagotovi blago ali storitve, ki ne spadajo v opredelitev splošne infrastrukture, ali kupi blago ali storitve; ali

6. vlada, regionalni organ ali druga javna organizacija izvrši plačila v mehanizem za financiranje ali za izvedbo ene ali več nalog take vrste, kot so prikazane v točkah (a), (b) in (c), ki so običajno v pristojnosti vlade, pooblasti zasebni organ ali mu odredi tako izvedbo, pri čemer se ta v praksi ne razlikuje od dejavnosti, ki jo sicer opravljajo vlade;

in če je s tem dodeljena ugodnost;

13. „tarifa“ pomeni vsako prevoznino, takso, pristojbino ali plačilo za prevoz potnikov, prtljage in/ali tovora (razen pošte) v zračnem prevozu, vključno s površinskim prevozom v povezavi z letalskim prevozom, če je to ustrezno, ki ga zaračunajo letalski prevozniki, vključno z njihovimi posredniki, ter pogoje, ki urejajo razpoložljivost take prevoznine, takse, pristojbine ali plačila, vključno s cenami in pogoji za storitve agencij in druge pomožne storitve;

14. „ozemlje“ pomeni za Brazilijo kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje v njeni suverenosti ali jurisdikciji ter za Evropsko unijo in njene države članice kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje, kjer se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije pod pogoji, določenimi v navedenih pogodbah in vsakem poznejšem instrumentu. Uporaba tega sporazuma za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva v zvezi s sporom glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče, in ne posega v nadaljnje začasno izvzetje gibraltarskega letališča iz ukrepov EU na področju letalstva, ki veljajo od 18. decembra 2006 med državami članicami v skladu z Ministrsko izjavo o gibraltarskem letališču, dogovorjeno 18. septembra 2006 v Córdobi; ter

15. „taksa za uporabnike“ pomeni takso, zaračunano letalskim prevoznikom za zagotovitev letališča, letaliških okoljskih, navigacijskih ali varnostnih naprav ali storitev, vključno s povezanimi storitvami in napravami.

Člen 2

Podelitev pravic

1. Vsaka pogodbenica podeli drugi pogodbenici naslednje pravice za opravljanje mednarodnega zračnega prevoza letalskih prevoznikov druge pogodbenice:

7. pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka;

8. pravico do pristankov na njenem ozemlju v nekomercialne namene;

9. pravico do opravljanja mednarodnega zračnega prevoza v skladu z določbami iz Priloge I ter

10. pravice, ki so drugače določene v tem sporazumu.

2. Nobena določba v tem sporazumu ne podeljuje letalskim prevoznikom:

11. Brazilije pravice, da za plačilo na ozemlju katere koli države članice vkrcajo potnike, prtljago, tovor in/ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju zadevne države članice;

12. Evropske unije pravice, da za plačilo na ozemlju Brazilije vkrcajo potnike, prtljago, tovor in/ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju Brazilije.

Člen 3

Dovoljenja

Po prejemu vlog letalskega prevoznika ene pogodbenice druga pogodbenica po najkrajšem postopku izda ustrezna pooblastila in dovoljenja, če:

(a) imajo v primeru brazilskega letalskega prevoznika večinsko lastništvo in dejanski nadzor tega letalskega prevoznika Brazilija ali države članice Latinskoameriške komisije za civilno letalstvo, ki so med drugim sklenile sporazum o nekaterih vidikih zračnega prevoza (horizontalni sporazum) z Evropsko unijo, ali državljani take države ali držav ali oboje, pri čemer dejanski regulativni nadzor letalskega prevoznika izvaja in vzdržuje Brazilija, ki je izdala njegovo spričevalo letalskega prevoznika, ter ima ta letalski prevoznik glavni sedež na ozemlju Brazilije;

(b) imajo v primeru letalskega prevoznika Evropske unije večinsko lastništvo in dejanski nadzor tega letalskega prevoznika država članica ali države članice Evropske unije ali Švica ali podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali državljani take države ali držav ali oboje, pri čemer dejanski regulativni nadzor letalskega prevoznika izvaja in vzdržuje država članica, ki je pristojna za izdajo njegovega spričevala letalskega prevoznika, ter ima ta letalski prevoznik glavni sedež na ozemlju Evropske unije;

(c) letalski prevoznik izpolnjuje pogoje, določene v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenica, ki obravnava vlogo ali vloge, običajno uporablja pri opravljanju mednarodnega zračnega prevoza, ter

(d) se ohranjajo in uporabljajo določbe iz člena 7 (Varnost) in člena 8 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma.

2. Pogodbenici se strinjata, da bosta od podpisa tega sporazuma spodbujali poenostavitev in uskladitev postopkov v zvezi z izdajanjem dovoljenj. Skupni odbor iz člena 21 v enem letu po podpisu tega sporazuma razvije postopek sodelovanja v zvezi s tem.

Člen 4

Vzajemno priznavanje regulativnih ugotovitev

v zvezi s sposobnostjo in državljanstvom letalskega prevoznika

Ko pristojni organi ene pogodbenice od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja, ti takoj priznajo vsako ugotovitev o sposobnosti in/ali državljanstvu, ki jo sprejmejo pristojni organi druge pogodbenice v zvezi z zadevnim letalskim prevoznikom, kot če bi tako ugotovitev sprejeli njeni lastni pristojni organi, in takih zadev ne obravnavajo dalje, razen kot je določeno v oddelkih (a) in (b) spodaj .

13. Če imajo pristojni organi pogodbenice prejemnice, potem ko od letalskega prevoznika prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja ali potem ko takšno dovoljenje dodelijo, kljub ugotovitvi pristojnih organov druge pogodbenice poseben razlog za zaskrbljenost, da pogoji iz člena 3 (Dovoljenja) tega sporazuma za izdajo ustreznih pooblastil ali dovoljenj niso izpolnjeni, vključno z razlogi v zvezi z regulativno ugotovitvijo lastništva letalskih prevoznikov, ki jih imenuje ena od pogodbenic, morajo navedene organe takoj obvestiti in navesti utemeljene razloge za svojo zaskrbljenost. V tem primeru lahko katera koli od obeh pogodbenic zahteva posvetovanje, ki lahko vključuje predstavnike ustreznih pristojnih organov, in/ali dodatne informacije, pomembne v zvezi s to zaskrbljenostjo, pri čemer je treba take zahteve izpolniti takoj, ko je to mogoče. Če vprašanje ostane nerešeno, lahko katera koli pogodbenica zadevo predloži Skupnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 22 (Skupni odbor) tega sporazuma. Če Skupni odbor spora ne more razrešiti, imata pogodbenici možnost, da zavrneta, odvzameta, začasno prekličeta ali omejita dovoljenja za opravljanje prevoza ali pa drugače začasno prekličeta ali omejita dejavnosti zadevnih letalskih prevoznikov.

14. Ta člen ne zajema priznavanja ugotovitev v zvezi z:

15. varnostnimi spričevali ali licencami;

16. ureditvijo varovanja ali

17. zavarovanjem.

Člen 5

Odvzem dovoljenja

1. Pogodbenici lahko odvzameta, začasno prekličeta ali omejita dovoljenja za opravljanje prevozov ali tehnična dovoljenja ali pa drugače začasno ustavita ali omejita delovanje letalskega prevoznika druge pogodbenice, kadar:

18. v primeru brazilskega letalskega prevoznika večinskega lastništva in dejanskega nadzora tega letalskega prevoznika nimajo Brazilija ali države članice Latinskoameriške komisije za civilno letalstvo, ki so med drugim sklenile sporazum o nekaterih vidikih zračnega prevoza (horizontalni sporazum) z Evropsko unijo, ali državljani take države ali držav ali oboje, ali pa dejanskega regulativnega nadzora letalskega prevoznika ne izvaja in vzdržuje Brazilija, ki je izdala njegovo spričevalo letalskega prevoznika, ali ta letalski prevoznik nima glavnega sedeža na ozemlju Brazilije;

19. v primeru letalskega prevoznika Evropske unije večinskega lastništva in dejanskega nadzora tega letalskega prevoznika nimajo država članica Evropske unije ali države članice ali Švica ali podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali državljani take države ali držav ali oboje; ali pa dejanskega regulativnega nadzora letalskega prevoznika ne izvaja in vzdržuje država članica, ki je pristojna za izdajo njegovega spričevala letalskega prevoznika, ter ta letalski prevoznik nima glavnega sedeža na ozemlju Evropske unije;

20. ta letalski prevoznik ne ravna v skladu z zakoni in drugimi predpisi iz člena 6 (Uporaba zakonov) tega sporazuma; ali

21. je pogodbenica sprejela ugotovitev v skladu s členom 15 (Konkurenčni okvir) tega sporazuma, da pogoji za konkurenčno okolje niso izpolnjeni.

2. Če za preprečitev nadaljnjih kršitev pododstavka 1(c) ali (d) ali odstavka 3 tega člena ni nujno takojšnje ukrepanje, se pravice, ki jih predvideva ta člen, uporabijo šele po posvetovanju z drugo pogodbenico.

3. Ta člen ne omejuje pravic katere koli pogodbenice, da odreče, odvzame, omeji ali določi pogoje za dovoljenje za opravljanje prevozov ali tehnično dovoljenje letalskega prevoznika ali letalskih prevoznikov druge pogodbenice v skladu z določbami člena 7 (Varnost) ali člena 8 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma.

Člen 6

Uporaba zakonov

1. Zakoni in drugi predpisi pogodbenice, ki se nanašajo na prihod zrakoplova v mednarodnem zračnem prometu na njeno ozemlje in njegov odhod z njega ali na upravljanje in letenje teh zrakoplovov, dokler so na njenem ozemlju, veljajo tudi za zrakoplove, ki jih uporabljajo prevozniki druge pogodbenice, pri čemer so ti zrakoplovi z njimi skladni tudi ob prihodu na ali odhodu z ozemlja prve pogodbenice ali kadar se na njem zadržujejo.

2. Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se uporabljajo za prihod potnikov, posadke ali tovora na zrakoplovu na njeno ozemlje in odhod z njega (vključno s predpisi v zvezi z vstopom, mejno kontrolo, imigracijo, potnimi listinami, carino, karanteno ali za pošto s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadko ali tovor letalskih prevoznikov druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

Člen 7

Varnost

1. Pogodbenici potrjujeta pomen tesnega sodelovanja na področju varnosti v letalstvu. V zvezi s tem pogodbenici dodatno sodelujeta, vključno v zvezi z letalskimi operacijami, da omogočita zlasti izmenjavo informacij, ki lahko vplivajo na varnost mednarodne zračne plovbe, sodelovanje v medsebojnih dejavnostih nadzora ali pri izvajanju skupnih dejavnosti nadzora na področju varnosti v letalstvu ter razvoj skupnih projektov in pobud, vključno s tretjimi državami. To sodelovanje se oblikuje v okviru Sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu med Evropsko unijo in vlado Federativne republike Brazilije , ki je bil sprejet 14. julija 2010 v Brasilii (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o letalski varnosti) v zvezi z zadevami, ki jih ta sporazum obravnava.

2. Spričevala o plovnosti, spričevala o usposobljenosti in licence, ki jih je ena od pogodbenic izdala ali potrdila v skladu s Sporazumom o letalski varnosti ter še vedno veljajo, druga pogodbenica in njeni letalski organi priznajo kot veljavne za namene opravljanja letalskega prevoza, če so taka spričevala ali licence bili izdani ali potrjeni vsaj na podlagi mednarodnih standardov in priporočenih praks, ki jih je določila Mednarodna organizacija civilnega letalstva, ter v skladu z njimi.

3. Pogodbenica ali njeni pristojni letalski organi lahko kadar koli zahtevajo posvetovanja z drugo pogodbenico ali njenimi pristojnimi letalskimi organi v zvezi z varnostnimi standardi in zahtevami, ki jih ohranjajo in uporabljajo zadevni letalski organi. Če po takih posvetovanjih pogodbenica ali njeni pristojni letalski organi, ki ta posvetovanja zahtevajo, ugotovijo, da druga pogodbenica ali njeni pristojni letalski organi dejansko ne ohranjajo in uporabljajo varnostnih standardov in zahtev na teh področjih, ki so, če ni odločeno drugače, vsaj enaki minimalnim standardom, določenim v skladu s Konvencijo, se drugo pogodbenico ali njene pristojne letalske organe obvesti o takih ugotovitvah in ukrepih, ki se zdijo potrebni za uskladitev s temi minimalnimi standardi. Če druga pogodbenica ali njeni pristojni letalski organi v petnajstih (15) dneh ali drugem določenem roku ne sprejmejo ustreznih korektivnih ukrepov, je to razlog, da lahko pogodbenica ali njeni pristojni organi, ki so zahtevali posvetovanja, odvzamejo, začasno prekličejo ali omejijo dovoljenja za opravljanje prevoza ali tehnična dovoljenja ali pa drugače začasno prekličejo ali omejijo dejavnosti letalskega prevoznika, za katerega varnostni nadzor je odgovorna druga pogodbenica ali njeni pristojni letalski organi.

4. Pogodbenici se strinjata, da lahko za vse zrakoplove, ki jih upravlja letalski prevoznik ene pogodbenice ali so upravljani v njegovem imenu, medtem ko so na ozemlju druge pogodbenice, letalski organi druge pogodbenice izvedejo preverjanje na ploščadi, da preverijo veljavnost zadevnih dokumentov zrakoplova in članov posadke zrakoplova ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme, če takšen pregled ne povzroči neupravičene zamude pri upravljanju zrakoplova.

5. Če letalski organi ene pogodbenice po preverjanju na ploščadi ugotovijo, da zrakoplov ali upravljanje zrakoplova ni v skladu s takrat veljavnimi minimalnimi standardi, določenimi v skladu s Konvencijo, ali da ohranjanje in uporaba takrat veljavnih varnostnih standardov, določenih v skladu s Konvencijo, nista dovolj učinkovita, letalski organi te pogodbenice letalske organe druge pogodbenice, ki so odgovorni za varnostni nadzor letalskega prevoznika, ki upravlja z zrakoplovom, obvestijo o teh ugotovitvah in ukrepih, ki se zdijo potrebni za uskladitev s temi minimalnimi standardi. Če se v petnajstih (15) dneh ne sprejmejo ustrezni korektivni ukrepi, je to razlog za odvzem, začasen preklic ali omejitev dovoljenj za opravljanje prevoza ali tehničnih dovoljenj ali pa drugačen začasen preklic ali omejitev dejavnosti letalskega prevoznika, ki upravlja zrakoplov. Enako se lahko ugotovi v primeru zavrnitve dostopa za preverjanje na ploščadi.

6. Vsaka pogodbenica ima prek svojih pristojnih letalskih organov pravico do takojšnjega ukrepanja, vključno s pravico do odvzema, začasnega preklica ali omejitve dovoljenj za opravljanje prevoza ali tehničnih dovoljenj ali pa drugačnega začasnega preklica ali omejitve dejavnosti letalskega prevoznika druge pogodbenice, če ugotovi, da je to potrebno zaradi neposredne nevarnosti za varnost v letalstvu. Kadar je to izvedljivo, si pogodbenica pred sprejetjem takih ukrepov prizadeva za posvetovanje z drugo pogodbenico.

7. Vsak ukrep pogodbenice ali njenih pristojnih letalskih organov v skladu z odstavkom 3, 5 ali 6 tega člena se preneha izvajati, ko ni več podlage za izvajanje takega ukrepa.

Člen 8

Varovanje v letalstvu

1. Pogodbenici v skladu z njunimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu potrjujeta, da je njuna medsebojna obveznost varovanja civilnega letalstva pred nezakonitimi dejanji sestavni del tega sporazuma.

2. Brez omejevanja svojih splošnih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu pogodbenici ravnata zlasti v skladu z določbami Konvencije o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisane 14. septembra 1963 v Tokiu, Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisane 16. decembra 1970 v Haagu, Konvencije o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisane 23. septembra 1971 v Montrealu, Protokola o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, podpisanega 24. februarja 1988 v Montrealu, in Konvencije o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisane 1. marca 1991 v Montrealu, ter vsemi drugimi konvencijami in protokoli, ki se nanašajo na varovanje v civilnem letalstvu in zavezujejo obe pogodbenici.

3. Pogodbenici si na zahtevo medsebojno pomagata pri obravnavanju kakršne koli grožnje za varnost civilnega letalstva, vključno s preprečevanjem nezakonite ugrabitve civilnih letal in drugih nezakonitih dejanj proti varnosti takih letal, njihovih potnikov in posadk, letališč in navigacijskih naprav.

4. Pogodbenici ravnata v skladu z mednarodnimi standardi letalske varnosti in ustreznimi priporočenimi praksami, ki jih je določila Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Od operatorjev zrakoplovov, ki so vpisani v njuna registra ali imajo svojo glavno poslovno enoto ali stalni sedež na njunem ozemlju, ter od upravljavcev letališč na njunih ozemljih zahtevata, da ravnajo v skladu s takimi letalskimi predpisi o varovanju.

5. Pogodbenici zagotavljata, da bodo na njunem ozemlju sprejeti učinkoviti ukrepi za zaščito zrakoplovov in pregled potnikov, posadk, njihove prtljage in ročne prtljage, tovora in zalog na zrakoplovu pred in med vkrcanjem ali natovarjanjem ter da se navedeni ukrepi prilagajajo večjim grožnjam za varovanje v civilnem letalstvu. Pogodbenici se strinjata, da je treba spoštovati varnostne predpise, ki jih zahteva druga pogodbenica ob odhodu zrakoplova z njenega ozemlja in dokler je zrakoplov na njenem ozemlju. Pogodbenici pozitivno odobrita vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo dodatnih varnostnih ukrepov zaradi določene grožnje.

6. Ob polnem upoštevanju ter vzajemnem spoštovanju suverenosti lahko posamezna pogodbenica sprejme varnostne ukrepe za vstop na svoje ozemlje, o katerih mora takoj obvestiti drugo pogodbenico. Navedena pogodbenica upošteva varnostne ukrepe, ki jih že uporablja druga pogodbenica, in vsa morebitna stališča, ki jih lahko predloži druga pogodbenica. Vendar pogodbenici priznavata, da ta člen nikakor ne omejuje njune možnosti, da zavrneta vstop na svoje ozemlje letu ali letom, za katere menita, da pomenijo grožnjo za varnost.

7. Pogodbenica lahko sprejme izredne ukrepe, vključno s spremembami, da se spopade z določeno grožnjo za varnost. O takih ukrepih takoj obvesti pristojne organe druge pogodbenice.

8. Brez poseganja v potrebo po takojšnjem ukrepanju z namenom zaščite prevoza pogodbenici potrjujeta, da bo pri obravnavanju varnostnih ukrepov vsaka pogodbenica ovrednotila morebitne škodljive učinke na mednarodni zračni prevoz in bo, razen če jo omejuje zakonodaja, pri določanju, kateri ukrepi so potrebni in ustrezni za reševanje navedenih varnostnih zadev, take dejavnike upoštevala.

9. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji z ugrabitvijo civilnega letala ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti potnikov in posadke, zrakoplova, letališč ali navigacijskih naprav pogodbenici pomagata druga drugi, tako da omogočita komunikacijo in druge ustrezne ukrepe za hitro in varno končanje takega dogodka ali grožnje.

10. Vsaka pogodbenica sprejme vse ukrepe, ki se ji zdijo izvedljivi za zagotovitev, da se zrakoplov, ki je ugrabljen ali izpostavljen drugim dejanjem nezakonitega vmešavanja in je na tleh na njenem ozemlju, tam zadrži, razen če je njegov odhod nujen zaradi prevladujoče dolžnosti varovanja človeških življenj. Kjer je to mogoče, se taki ukrepi sprejmejo na podlagi skupnih posvetovanj.

11. Kadar pogodbenica upravičeno domneva, da druga pogodbenica odstopa od določb tega člena, lahko pristojni organi navedene pogodbenice zahtevajo takojšen posvet s pristojnimi organi druge pogodbenice. Taka posvetovanja se začnejo v petnajstih (15) dneh od prejema take zahteve. Če se zadovoljiv sporazum ne sprejme v petnajstih (15) dneh od datuma začetka takih posvetovanj, je to razlog za pogodbenico, ki je zahtevala posvetovanja, da odreče, odvzame, začasno prekliče ali določi pogoje za dovoljenja za opravljanje prevozov in tehnična dovoljenja letalskega prevoznika ali letalskih prevoznikov navedene pogodbenice, da se zagotovi skladnost z določbami. Kadar je to nujno potrebno ali da se prepreči nadaljnja neskladnost z določbami iz tega člena, lahko pogodbenica sprejme začasne ukrepe.

Člen 9

Poslovne priložnosti

Poslovanje

1. Pogodbenici se strinjata, da bi ovire za poslovanje komercialnih prevoznikov zmanjšale koristi, ki jih je mogoče doseči s tem sporazumom. Zato se pogodbenici strinjata, da bosta od podpisa tega sporazuma izvajali učinkovit in vzajemni postopek odpravljanja ovir za poslovanje letalskih prevoznikov obeh pogodbenic, kadar bi take ovire lahko onemogočale poslovne dejavnosti, izkrivljale konkurenco ali ovirale razvoj enakih pogojev delovanja.

2. Ob sklicevanjih na nacionalne zakone in druge predpise v zvezi s poslovnimi priložnostmi iz tega člena pogodbenici zagotovita, da ti zakoni in drugi predpisi poslovnih dejavnosti ne ovirajo neupravičeno.

3. Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 21, razvija postopek sodelovanja v zvezi s poslovanjem in poslovnimi priložnostmi spremlja napredek pri učinkovitem odpravljanju ovir za poslovanje komercialnih prevoznikov ter redno pregleduje razvoj dogodkov, vključno s spremembami zakonodaje in predpisov . V skladu s členom 21 (Skupni odbor) lahko pogodbenica zahteva sestanek Skupnega odbora za razpravo o morebitnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega člena.

Predstavniki letalskih prevoznikov

4. V skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice imajo letalski prevozniki posamezne pogodbenice pravico, da svobodno ustanovijo urade na ozemlju druge pogodbenice za promocijo in prodajo zračnega prevoza in povezanih dejavnosti.

5. Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo v skladu z zakoni in predpisi druge pogodbenice v zvezi z vstopom, prebivanjem in zaposlovanjem pravico, da na ozemlje druge pogodbenice pripeljejo in tam obdržijo upravno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, katerega naloga je podpirati zagotavljanje zračnega prevoza. Obe pogodbenici omogočata in pospešita izdajo delovnih dovoljenj, kadar je to potrebno, za osebje, zaposleno v uradih iz tega odstavka, vključno z osebjem, ki opravlja nekatere začasne naloge, katerih trajanje ne presega devetdeset (90) dni, v skladu z ustreznimi veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

Zemeljska oskrba

6. (a) Ne glede na pododstavek (b) ima vsak letalski prevoznik v zvezi z zemeljsko oskrbo na ozemlju druge pogodbenice:

(i) pravico opravljati svojo lastno zemeljsko oskrbo („samooskrba“) ali

(ii) pravico izbirati med konkurenčnimi izvajalci, vključno z drugimi letalskimi prevozniki, ki v celoti ali delno opravljajo storitve zemeljske oskrbe, če je takim izvajalcem dovoljen dostop na trg na podlagi zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice ter če so taki izvajalci prisotni na trgu.

(b) Za pravice iz točk (i) in (ii) pododstavka (a) veljajo le omejitve v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice. Če take omejitve izključujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, ustrezna pogodbenica zagotovi, da so vse take storitve vsem letalskim prevoznikom na voljo na enakovredni in zadostni podlagi; cene takih storitev se določijo glede na ustrezna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna merila.

Dodeljevanje slotov na letališčih

7. Dodeljevanje razpoložljivih slotov na letališčih na ozemljih pogodbenic se opravi neodvisno, pregledno, nediskriminatorno in pravočasno. Letalskemu prevozniku se dovoli delovanje v skladu z dodeljenimi sloti brez dodatne odobritve voznih redov, programov ali operativnih načrtov.

Operativni načrti, programi in vozni redi

8. Pogodbenica lahko priglasitev operativnih načrtov, programov ali voznih redov za letalski prevoz, ki se izvaja na podlagi tega sporazuma, zahteva le za informativne namene. Če pogodbenica zahteva tako priglasitev, čim bolj zmanjša upravno obremenitev posrednikov letalskega prevoza in letalskih prevoznikov druge pogodbenice, ki jo povzročajo zahteve in postopki glede priglasitve.

Prodaja, lokalni izdatki in prenos sredstev

9. V skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice ima vsak letalski prevoznik posamezne pogodbenice pravico, da prodaja letalski prevoz in povezane storitve na ozemlju druge pogodbenice neposredno in/ali, po presoji letalskega prevoznika, prek prodajnih zastopnikov, drugih posrednikov, ki jih imenuje letalski prevoznik, ali prek kakršnih koli drugih razpoložljivih sredstev. Vsak letalski prevoznik ima pravico do prodaje takega prevoza in povezanih storitev v skladu z zakoni in drugimi predpisi posamezne pogodbenice, pri čemer lahko vsaka oseba neovirano kupi tak prevoz in povezane storitve v lokalni ali kateri koli prosto zamenljivi valuti.

10. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice lokalne stroške, ki vključujejo nakup goriva, poravnajo v lokalni valuti. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice po lastni presoji take stroške poravnajo v prosto zamenljivih valutah v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi o valutah.

11. Vsaka pogodbenica kateremu koli letalskemu prevozniku druge pogodbenice zagotovi pravico, da lokalne prihodke, ki so presežek lokalno izplačanih vsot, zamenja v prosto zamenljivo valuto in jih prenese z ozemlja druge pogodbenice na svoje ozemlje ter, razen če to ni skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi o valutah, v državo ali države po lastni izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčenja v zvezi z njima, po menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na datum, ko prevoznik predloži prvi zahtevek za prenos. Za pretvorbo in prenos takih prihodkov se ne zaračunajo upravne pristojbine ali provizije za menjavo razen tistih, ki jih banke običajno določijo za izvedbo take pretvorbe in prenosa. Določbe tega člena letalskih prevoznikov obeh pogodbenic ne izključujejo iz nobenih dajatev, davkov in prispevkov, ki so jih sicer zavezani plačevati. Če med državo članico EU in Brazilijo obstaja poseben sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali poseben sporazum ali kakršne koli druge določbe v zvezi z obdavčitvijo prihodka/dobička, dogovorjene na dvostranski ravni, ki urejajo prenos sredstev med to državo članico EU in Brazilijo, prevladajo taki sporazumi.

Dogovori o sodelovanju

12. Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev v skladu s tem sporazumom lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sklene dogovore o sodelovanju glede trženja, kot so dogovori o rezervaciji prostora ali skupni uporabi oznak poletov, s:

22. katerim koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki iste pogodbenice;

23. katerim koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki druge pogodbenice;

24. katerim koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države; ter

25. katerim koli izvajalcem storitev površinskega (kopenskega ali pomorskega) prevoza iz katere koli države;

če (i) ima letalski prevoznik ustrezne prometne pravice in (ii) dogovori izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata za opravljanje ali zagotavljanje mednarodnega zračnega prevoza.

Pogodbenici lahko od letalskih prevoznikov zahtevata, da dogovore o sodelovanju glede trženja v skladu s tem sporazumom in le za informativne namene priglasita pri pristojnih organih.

13. Pri prodaji potniškega prevoza, ki vključuje dogovore o sodelovanju glede trženja, se kupca ob prodaji ali v vsakem primeru pred vkrcanjem obvesti o tem, kateri ponudniki prevoza bodo opravili posamezen del prevoza.

14. Kar zadeva prevoz potnikov, za ponudnike površinskega prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračni promet, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom. Ponudniki površinskega prevoza se lahko po lastni presoji odločijo, ali želijo skleniti dogovore o sodelovanju. Pri odločanju glede posameznega dogovora lahko ponudniki površinskega prevoza med drugim upoštevajo interese potrošnika ter tehnične, ekonomske, prostorske in zmogljivostne omejitve.

15. Ne glede na katero koli drugo določbo tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim izvajalcem tovornega prevoza pogodbenic brez omejitve dovoljeno, da v zvezi z mednarodnim zračnim prevozom uporabljajo kateri koli površinski prevoz tovora do ali od vseh krajev na ozemljih pogodbenic ali v tretjih državah, vključno s prevozom do ali od vseh letališč s carinskimi objekti ter vključno s, kjer je to ustrezno, pravico do prevoza tovora pod carinskim nadzorom v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi. Tak tovor ima, če se premika po površini ali po zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami opravljajo svoj površinski prevoz ali ga zagotovijo z dogovori z drugimi površinskimi prevozniki, vključno s površinskim prevozom, ki ga opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni izvajalci tovornega zračnega prevoza. Taki intermodalni prevozi tovora se lahko zagotovijo po enotni direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, tako da se špediterje ne zavaja glede dejstev o takem prevozu.

Franšizing/trženje blagovne znamke

16. Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da sklenejo dogovore o franšizingu ali trženju blagovne znamke z družbami, vključno z letalskimi prevozniki, posamezne pogodbenice ali tretjih držav, če imajo letalski prevozniki ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata za take dogovore, vključno s tistimi, povezanimi s členoma 7 (Varnost) in 8 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma.

Najem

17. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko v skladu z zakoni in drugimi predpisi vpletenih pogodbenic sklenejo dogovore za zagotavljanje zrakoplova s posadko ali brez nje za mednarodni zračni prevoz s:

26. katerimi koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki pogodbenic ter

27. katerimi koli letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države;

če imajo vsi udeleženci pri takih dogovorih ustrezna pooblastila in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih za take dogovore pogodbenici običajno uporabljata. Nobena od pogodbenic ne zahteva od letalskega prevoznika, ki zagotavlja zrakoplov, prometnih pravic po tem sporazumu za proge, na katerih se bo zrakoplov uporabljal. Pogodbenici lahko zahtevata, da te dogovore odobrijo njuni pristojni organi. Če pogodbenica zahteva tako odobritev, čim bolj zmanjša upravno obremenitev letalskih prevoznikov, ki jo povzročajo postopki odobritve.

Člen 10

Vhodne naložbe

Vsaka pogodbenica dovoljuje, da imajo državljani druge pogodbenice v lasti in pod nadzorom največ 49-odstotni delež glasovalnih pravic v njunih letalskih prevoznikih.

Člen 11

Carinske dajatve in takse

1. Letala, ki jih v mednarodnem zračnem prometu upravljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, njihova običajna oprema, oprema na letališču, zaloge goriva, maziva, potrošne tehnične zaloge, nadomestni deli (vključno z motorji), druge zaloge na letalu (ki vključujejo, vendar niso omejene na hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo potnikom ali njihovo uporabo v omejenih količinah med letom) ter drugi predmeti, namenjeni le upravljanju ali servisiranju zrakoplova v mednarodnem zračnem prevozu ali ki se uporabljajo izključno v zvezi s tem, so po prihodu na ozemlje ene pogodbenice na podlagi vzajemnosti oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carinskih dajatev, trošarin in podobnih taks in dajatev, ki jih določajo nacionalni, državni in/ali lokalni organi obeh pogodbenic in ne temeljijo na stroških opravljenih storitev, pod pogojem, da taka oprema in zaloge ostanejo na zrakoplovu.

2. Oprostitev, na podlagi vzajemnosti, davkov, dajatev, davščin, pristojbin in taks, navedenih v odstavku 1 tega člena, razen plačila stroškov za opravljene storitve, velja tudi za:

28. zalogo na letalu, vneseno na ozemlje ali dobavljeno na ozemlju ene pogodbenice in natovorjeno, v razumnih količinah, za uporabo na čezmejnem letu letalskega prevoznika druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prevozu, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu potovanja čez ozemlje pogodbenice, kjer so natovorjene;

29. opremo na letališču in nadomestne dele (vključno z motorji), ki so vneseni na ozemlje pogodbenice za servisiranje, vzdrževanje ali popravilo zrakoplova letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki se uporablja v mednarodnem zračnem prevozu;

30. gorivo, maziva in potrošne tehnične zaloge, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prevozu, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu potovanja čez ozemlje pogodbenice, kjer so natovorjene, ter

31. tiskovine, vključno z brezplačnim promocijskim gradivom, kot določa carinska zakonodaja posamezne pogodbenice, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice in natovorjene na zrakoplov za uporabo na čezmejnem letu letalskega prevoznika druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prevozu, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu potovanja čez ozemlje pogodbenice, kjer so natovorjene.

3. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe, nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, dajatve, davščine, pristojbine ali takse za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki opravlja prevoze med dvema krajema na njenem ozemlju.

4. Za opremo in zaloge, navedene v odstavkih 1 in 2 tega člena, se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo ustreznih organov.

5. Izjeme, določene v tem členu, so na voljo tudi, kadar so letalski prevozniki ene pogodbenice sklenili pogodbe z drugim letalskim prevoznikom, ki uživa podobne izjeme pri drugi pogodbenici, za posojilo ali prenos predmetov, določenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, na ozemlju druge pogodbenice.

6. Nič v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da bi zaračunali davke, davščine, dajatve, pristojbine ali takse za blago, ki se potnikom prodaja za druge namene kot za porabo na letalu, na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, kjer je dovoljeno vkrcanje ali izkrcanje.

7. Če je to potrebno za zagotovitev skladnosti z določbami iz odstavkov 1 in 2 tega člena, lahko pogodbenica v imenu svojega letalskega prevoznika ali letalskih prevoznikov zaprosi za pomoč druge pogodbenice pri zagotavljanju oprostitve davkov, dajatev, taks in pristojbin, ki jih zaračunajo državne in lokalne oblasti ali organi za blago, določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena, ter dajatev na oskrbo z gorivom v okoliščinah, opisanih v tem členu, razen v obsegu, v katerem dajatve temeljijo na stroških zagotavljanja storitve. V odgovor na tako prošnjo druga pogodbenica o stališčih pogodbenice prosilke obvesti ustrezen vladni oddelek ali organ ter po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja določb iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

8. Prtljaga in tovor v neposrednem tranzitu preko ozemlja pogodbenice sta oproščena davkov, carin, taks in drugih podobnih dajatev, ki ne temeljijo na strošku opravljene storitve.

9. Običajna oprema na zrakoplovu ter tudi material in zaloge, ki so običajno na zrakoplovu letalskega prevoznika ene od pogodbenic, se lahko raztovorijo na ozemlju druge pogodbenice le, če to odobrijo carinski organi na zadevnem ozemlju. V tem primeru se lahko za to opremo določi nadzor zadevnih organov, dokler se ta oprema ne izvozi ponovno ali se drugače odstrani v skladu s carinskimi predpisi.

10. Določbe tega sporazuma ne vplivajo na področje DDV, razen na takšen davek pri uvozu. Ta sporazum ne vpliva na določbe obstoječih konvencij, ki veljajo med državo članico in Brazilijo ter so namenjene izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov in kapitala.

Člen 12

Takse za uporabnike

1. Takse za uporabnike, ki jih lahko zaračunajo pristojni organi ali telesa vsake pogodbenice letalskim prevoznikom druge pogodbenice, so pravične, razumne in nediskriminatorne. V vsakem primeru se vse take takse za uporabnike preučijo pri letalskih prevoznikih druge pogodbenice po pogojih, ki niso manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku v trenutku, ko se te takse preučujejo.

2. Takse za uporabnike, zaračunane letalskim prevoznikom druge pogodbenice, so pregledne in ne presegajo celotnih stroškov pristojnih organov ali teles za zagotavljanje ustreznega letališča, letaliških okoljskih, navigacijskih ali varnostnih naprav in storitev na letališču ali v letališkem sistemu. Take takse lahko vključujejo primerno donosnost po amortizaciji. Infrastruktura in storitve, za katere so zaračunane takse, se zagotavljajo učinkovito in ekonomično.

3. Vsaka pogodbenica spodbuja posvetovanja med pristojnimi organi ali telesi na njenem ozemlju in letalskimi prevozniki, ki uporabljajo storitve in infrastrukturo. Vsaka pogodbenica spodbuja pristojne organe ali telesa in letalske prevoznike, naj si izmenjujejo take informacije, kot so potrebne za omogočanje natančnega pregleda sprejemljivosti taks v skladu z načeli iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Pristojni organi uporabnike dovolj zgodaj obvestijo o vsaki predlagani spremembi taks za uporabnike, da uporabnikom omogočijo izražanje svojih stališč in predložitev pripomb, preden se spremembe uveljavijo.

Člen 13

Tarife

1. Pogodbenici letalskim prevoznikom dovolita prosto določanje tarif na podlagi svobodne in neizkrivljene konkurence.

2. Katera koli od pogodbenic lahko na nediskriminatorni podlagi zahteva, da se njenim letalskim organom poenostavljeno in le za informativne namene priglasijo tarife, ponujene za storitve, ki izhajajo iz njenega ozemlja in jih izvajajo letalski prevozniki obeh pogodbenic. Lahko se zahteva, da se taka priglasitev s strani letalskih prevoznikov ne izvede pred začetno ponudbo tarife.

3. Organizirajo se lahko razprave med letalskimi organi pogodbenic o vprašanjih, ki vključujejo, vendar niso omejena na, zahteve in postopke za priglasitev tarif ter tarife, ki so morda nepravične, nerazumne ali diskriminatorne.

Člen 14

Statistični podatki

1. Letalski organi ene pogodbenice lahko letalske organe druge pogodbenice zaprosijo, naj predložijo razpoložljive statistične podatke v zvezi s prometom, opravljenim s prevozom, ki se izvaja na podlagi tega sporazuma in ga je treba v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi zagotavljati nediskriminatorno in kot se lahko razumno zahteva.

2. Pogodbenici sodelujeta v okviru Skupnega odbora, da se omogoči izmenjava statističnih podatkov med njima za spremljanje razvoja letalskega prevoza.

Člen 15

Konkurenčni okvir

1. Vsaka pogodbenica omogoči primerne in enake možnosti za konkuriranje letalskih prevoznikov obeh pogodbenic pri zagotavljanju zračnega prevoza, ki ga ureja ta sporazum. Zakonodaja obeh pogodbenic o konkurenci, kot je občasno spremenjena, se uporablja za dejavnosti letalskih prevoznikov na območju pristojnosti posamezne pogodbenice . Pogodbenici imata skupni cilj glede skladnosti in približevanja zakonodaje o konkurenci ter bosta po potrebi sodelovali pri uporabi zakonodaje o konkurenci, kadar bo to ustrezno.

2. Pogodbenici potrjujeta, da je svobodna in neizkrivljena konkurenca pomembna za pospeševanje ciljev tega sporazuma, ter ugotavljata, da razumno in dejansko uveljavljanje njune zakonodaje o konkurenci prispeva k učinkovitemu zagotavljanju storitev letalskega prevoza med pogodbenicama. Pogodbenici priznavata, da sodelovanje in usklajevanje med njunimi organi za konkurenco spodbuja konkurenco in učinkovito odpravljanje pomislekov glede konkurence, poleg tega pa odpravlja možnosti za razlike v uporabi njunih zakonodaj o konkurenci ali zmanjša učinek teh razlik.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so letališča, letalske proge, kontrola zračnega prometa, navigacijske službe zračnega prometa, varovanje v letalstvu in druga s tem povezana infrastruktura in storitve, ki se zagotavljajo na njenem ozemlju, nediskriminatorno na voljo letalskim prevoznikom druge pogodbenice.

4. Pogodbenici priznavata, da lahko vladne subvencije in podpora negativno vplivajo na poštene in enake možnosti za konkuriranje letalskih prevoznikov pri zagotavljanju mednarodnega zračnega prevoza, ki ga ureja ta sporazum. To lahko brez omejitev vključuje kapitalske vložke, navzkrižno subvencioniranje, nepovratna sredstva, jamstva, oprostitev ali izvzetje davkov, zaščito pred bankrotom ali zavarovanje s strani katerih koli vladnih organov .

5. Če ena pogodbenica ugotovi, da druga pogodbenica diskriminatorno ali nepravično obravnava njene letalske prevoznike ali da bi subvencija ali podpora, ki jo druga pogodbenica predvideva ali zagotavlja, negativno vplivala ali negativno vpliva na poštene in enake možnosti letalskih prevoznikov prve pogodbenice za neizkrivljeno konkurenco, lahko svoje ugotovitve predloži navedeni pogodbenici. Poleg tega lahko posamezna pogodbenica v takem primeru zahteva sestanek Skupnega odbora za preučitev zadeve, kot je določeno v členu 21 (Skupni odbor).

6. Če po posvetovanjih v Skupnem odboru posamezna pogodbenica meni, da pogoji iz odstavka 5 ostajajo in lahko povzročijo nepopravljivo škodo njenemu letalskemu prevozniku ali letalskim prevoznikom, lahko ukrepa v skladu s postopki in merili, ki jih je določil Skupni odbor v skladu s členom 21 (Skupni odbor). Vsako tako ukrepanje je ustrezno, sorazmerno ter glede obsega uporabe in trajanja omejeno na najnujnejše. Usmerjeno je izključno proti letalskemu prevozniku ali letalskim prevoznikom, ki imajo koristi od okoliščin iz odstavka 5, ter ne posega v pravico katere koli pogodbenice do ukrepanja v skladu s členom 22 (Reševanje sporov).

7. Pogodbenici pri razpravah, opisanih v odstavkih 5 in 6 zgoraj:

32. svoje ukrepe usklajujeta z ustreznimi organi;

33. obravnavata drugačne načine, kako doseči cilje ukrepa v skladu s splošno zakonodajo o konkurenci in varstvu potrošnikov, ter

34. upoštevata stališča druge pogodbenice in obveznosti druge pogodbenice iz mednarodnih sporazumov.

8. Ne glede na katero koli določbo iz odstavkov od 1 do 7 zgoraj nobena določba v tem členu ne omejuje pristojnosti organov za konkurenco posamezne pogodbenice, pri čemer so ti organi pristojni za vse zadeve v zvezi z uveljavljanjem zakonodaje o konkurenci.

Člen 16

Okolje

1. Pogodbenici podpirata potrebo po varovanju okolja s spodbujanjem trajnostnega razvoja letalstva. Pogodbenici nameravata sodelovati pri opredeljevanju vprašanj, povezanih z vplivi mednarodnega letalstva na okolje.

2. Pogodbenici priznavata pomembnost sodelovanja za preučevanje in zmanjšanje vplivov letalstva na okolje ter zagotavljanje popolne skladnosti vseh ukrepov s cilji tega sporazuma.

3. Pogodbenici potrjujeta in morata spodbujati izmenjavo informacij in redni dialog med strokovnjaki za okrepitev sodelovanja pri obravnavi vplivov mednarodnega letalstva na okolje, vključno z:

35. raziskavami in razvojem na področju okolju prijazne letalske tehnologije;

36. inovacijami na področju upravljanja zračnega prometa za zmanjšanje vplivov letalstva na okolje;

37. raziskavami in razvojem na področju obnovljivih goriv za letalstvo;

38. izmenjavo stališč o vprašanjih v zvezi z vplivi mednarodnega letalstva na okolje ter

39. ukrepi za spremljanje in ublažitev hrupa za zmanjšanje vplivov letalstva na okolje in zdravje.

4. Pogodbenici v skladu z njunimi pravicami in obveznostmi iz večstranskih okoljskih sporazumov prav tako krepita sodelovanje, vključno s področjem financiranja in tehnologije, v zvezi z ukrepi, katerih cilj je omejevanje emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča mednarodno letalstvo.

5. Nobena določba v tem sporazumu ne omejuje pooblastil pristojnih organov posamezne pogodbenice za sprejetje ustreznih ukrepov, da bi preprečili ali drugače obravnavali vplive zračnega prometa na okolje, če so taki ukrepi v celoti skladni z njenimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu.

Člen 17

Upravljanje zračnega prometa

Pogodbenici sodelujeta pri učinkovitemu obravnavanju vprašanj varnostnega nadzora in politike, ki so povezana z upravljanjem zračnega prometa, da bi optimizirali splošno učinkovitost letov, zmanjšali stroške ter izboljšali varnost in zmogljivost obstoječih sistemov. Pogodbenici spodbujata svoje organe civilnega letalstva in izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, naj še naprej sodelujejo na področju regulativnih zadev in interoperabilnosti, da bi se sistema obeh strani dodatno povezala, kjer je to mogoče, da bi se zmanjšal vpliv letalstva na okolje in da bi se po potrebi izmenjavale informacije.

Člen 18

Varstvo potrošnikov

1. Pogodbenici potrjujeta pomen varstva interesov potrošnikov .

2 . Pogodbenici priznavata pomen spodbujanja vzajemnega sodelovanja na tem področju in izogibanja določanju neskladnih zahtev za letalske prevoznike. V ta namen se pogodbenici v okviru Skupnega odbora posvetujeta o prihodnjem razvoju in zakonodajnih predlogih na tem področju.

Člen 19

Vprašanja s področja dela

1. Pogodbenici priznavata pomembnost preučitve učinkov tega sporazuma na delo, zaposlovanje in delovne pogoje. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali pri vprašanjih s področja dela, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma.

2. Pogodbenici priznavata pomen koristi, ki jih povzročajo visoki gospodarski dobički na odprtih in konkurenčnih trgih v povezavi z visokimi delovnimi standardi za zaposlene. Pogodbenici izvajata določbe Sporazuma tako, da prispevata k visokim delovnim standardom ne glede na lastništvo ali naravo zadevnih družb, ter zagotavljata, da pravice in načela iz njunih zakonodaj niso ogroženi.

3. Katera koli pogodbenica lahko zahteva sestanek Skupnega odbora za razpravo o vprašanjih s področja dela, ki jih pogodbenica, ki sestanek zahteva, opredeli kot pomembna.

Člen 20

Računalniški sistemi rezervacij

1. Prodajalci računalniških sistemov rezervacij (CRS), ki poslujejo na ozemlju ene pogodbenice, imajo pravico prinesti, ohranjati in dati prosto na voljo svoje sisteme CRS potovalnim agencijam ali turističnim podjetjem, katerih glavna dejavnost je distribucija produktov, povezanih s potovanji, na ozemlju druge pogodbenice, pod pogojem, da je CRS skladen z vsemi ustreznimi predpisi druge pogodbenice.

2. Nobena od pogodbenic na svojem ozemlju ne postavlja zahtev ali dovoli, da se prodajalcem CRS druge pogodbenice postavljajo zahteve v zvezi s prikazovalniki (vključno s parametri za urejevanje in prikazovanje), delovanjem, praksami, prodajo ali lastništvom CRS, ki so strožje od tistih, ki jih postavlja svojim lastnim prodajalcem CRS.

3. Lastniki/operaterji sistemov CRS ene pogodbenice, ki izpolnjujejo ustrezne predpise druge pogodbenice, če ti obstajajo, imajo enake možnosti imeti v lasti sisteme CRS na ozemlju druge pogodbenice kot lastniki/operaterji te pogodbenice.

Člen 21

Skupni odbor

1. Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh pogodbenic, je odgovoren za nadzor nad uporabo tega sporazuma in zagotavlja, da se ta sporazum pravilno izvaja. Skupni odbor se sestaja po potrebi in najmanj enkrat na leto. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka.

2. Skupni odbor določi svoj poslovnik.

3. Skupni odbor deluje in sprejema odločitve na podlagi soglasja.

4. Pogodbenica lahko sestanek Skupnega odbora zahteva, ker si prizadeva za rešitev morebitnih vprašanj v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma. Tak sestanek se začne v najkrajšem možnem času in najpozneje dva meseca po prejemu zahteve, če se pogodbenici ne dogovorita drugače.

5. Skupni odbor pripravlja priporočila in sprejema odločitve na področjih, ki so izrecno določena v tem sporazumu, ter zlasti določa postopke in merila iz člena 15(6) (Konkurenčni okvir).

6. Skupni odbor tudi razvija sodelovanje, in sicer zlasti s, vendar ne omejeno na:

40. pregledom tržnih pogojev, ki vplivajo na letalski prevoz v skladu s tem sporazumom;

41. obravnavo in čim bolj učinkovitim reševanjem težav s poslovanjem, ki lahko med drugim ovirajo dostop na trg in nemoteno opravljanje storitev v skladu s tem sporazumom, za zagotovitev enakih pogojev delovanja, približevanja predpisov in zmanjšanja regulativne obremenitve pri opravljanju zračnega prevoza;

42. izmenjavo informacij, vključno s svetovanjem glede sprememb nacionalnih zakonov in politik, ki lahko vplivajo na zračni prevoz iz tega sporazuma;

43. krepitvijo izmenjav na strokovni ravni o novih zakonodajnih ali regulativnih pobudah in razvoju v zvezi z vprašanjih, ki jih zajema ta sporazum, kot so varovanje okolja ali varstvo potrošnikov, za doseganje čim večje skladnosti pristopov;

44. preučevanjem možnih področij za nadaljnji razvoj tega sporazuma, vključno s priporočilom za njegove spremembe;

45. razpravo o vprašanjih, povezanih z naložbami, lastništvom in nadzorom;

46. razvojem regulativnega sodelovanja in obojestranske zavezanosti doseganju vzajemnega priznavanja in približevanja pravil in ukrepov;

47. po potrebi s spodbujanjem posvetovanj o vprašanjih zračnega prometa, ki se obravnavajo v mednarodnih organizacijah ter pri odnosih s tretjimi državami in v večstranskih sporazumih, vključno z obravnavo vprašanja sprejetja skupnega pristopa, ter

48. spodbujanjem izmenjave statističnih podatkov med pogodbenicama za spremljanje razvoja zračnega prevoza v skladu s tem sporazumom.

7. Kadar pogodbenica razvija ali izvaja ukrepe na področju letalske politike ali druge ukrepe, ki lahko pomembno vplivajo na letalstvo, ovrednoti mogoče učinke teh ukrepov na pravice iz tega sporazuma. Katera koli pogodbenica lahko zahteva sestanek Skupnega odbora za razpravo o mogočih učinkih ukrepov na področju letalske politike ali drugih ukrepov, ki lahko pomembno vplivajo na letalstvo, ter priporoča ustrezne ukrepe pogodbenic v zvezi s pravicami iz tega sporazuma. Če imajo taki ukrepi negativen učinek, Skupni odbor sprejme ustrezne ukrepe v njegovi pristojnosti, da zmanjša take negativne učinke.

8. Ta sporazum ne izključuje sodelovanja in razprav med pristojnimi organi pogodbenic zunaj Skupnega odbora, tudi na področjih varnosti, varovanja, okolja, upravljanja zračnega prometa, letalske infrastrukture, konkurence in varstva potrošnikov. Pogodbenici Skupni odbor obveščata o rezultatih takega sodelovanja in razprav, ki lahko vplivajo na izvajanje tega sporazuma.

Člen 22

Reševanje sporov

Vsi spori glede uporabe ali razlage tega sporazuma, razen vprašanj, ki izhajajo iz člena 15, ki se ne razrešijo na sestanku Skupnega odbora, se lahko poravnavajo po diplomatski poti ali pa se, če se s tem ne razrešijo, na podlagi dogovora med pogodbenicama predložijo v odločanje določeni osebi ali organu (mediacija). Če pogodbenici nista sporazumni, se spor na zahtevo katere koli pogodbenice predloži v arbitražo v skladu s postopki, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Člen 23

Razmerje do drugih sporazumov

1. Ob začetku veljavnosti na podlagi člena 27 tega sporazuma Sporazum prevlada nad ustreznimi določbami dvostranskih sporazumov, navedenih v oddelku 1 Priloge II, razen v obsegu, določenem v oddelku 2 Priloge II.

2. Če pogodbenici postaneta pogodbenici v večstranskem sporazumu ali potrdita sklep, ki ga sprejme Mednarodna organizacija civilnega letalstva ali druga mednarodna organizacija in ki obravnava zadeve, zajete v tem sporazumu, se posvetujeta v Skupnem odboru, da ugotovita, ali je treba ta sporazum zaradi takega razvoja dogodkov spremeniti.

Člen 24

Sprememba

O vsaki spremembi tega sporazuma se lahko pogodbenici medsebojno dogovorita na podlagi posvetovanj v skladu s členom 21 (Skupni odbor) tega sporazuma. Spremembe začnejo veljati v skladu s pogoji iz člena 27 (Začetek veljavnosti).

Člen 25

Prenehanje veljavnosti

Pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati o tem obvesti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva. Ta sporazum preneha veljati opolnoči po greenwiškem času ob koncu prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) eno leto po datumu pisnega obvestila o prenehanju, razen če ni pred potekom tega roka obvestilo sporazumno umaknjeno.

Člen 26

Registracija Sporazuma

Ta sporazum in vse njegove spremembe se ob začetku veljavnosti Sporazuma registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in sekretariatu Združenih narodov v skladu s členom 102 Listine Združenih narodov.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta sporazum in njegove morebitne spremembe začnejo veljati en mesec po datumu kasnejše note v izmenjavi diplomatskih not med pogodbenicama, ki potrjujejo, da so zaključeni vsi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma. Za namen te izmenjave Brazilija izroči Evropski uniji diplomatsko noto za Evropsko unijo in njene države članice, Evropska unija pa izroči Braziliji diplomatsko noto ali note Evropske unije in njenih držav članic. Diplomatska nota ali note Evropske unije in njenih držav članic vsebujejo sporočilo vsake države članice, ki potrjuje, da so končani njeni postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Ta sporazum je sestavljen v […] dne […] leta […] v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Za Federativno republiko Brazilijo Za Evropsko unijo

za Avstrijo

za Belgijo

za Bolgarijo

Itd.

PRILOGA I

PREGLED PROG

1. Za namen odstavka 1(c) člena 2 Sporazuma in oddelka 2 Priloge II k temu sporazumu vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom druge pogodbenice dovoli prevoz na progah, ki so določene spodaj:

49. za letalske prevoznike Evropske unije:

kraji za državami članicami – kraji na ozemlju Evropske unije in njenih držav članic – kraji vmesnega pristanka – kraji v Braziliji – naslednji kraji;

50. za brazilske letalske prevoznike:

kraji za Kanado – kraji v Braziliji – kraji vmesnega pristanka – kraji na ozemlju Evropske unije in njenih držav članic – naslednji kraji.

PROMETNE PRAVICE

2. Vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom druge pogodbenice podeli naslednje prometne pravice na določenih progah:

redni in izredni kombinirani prevoz:

– za brazilske letalske prevoznike: pravica do zagotavljanja mednarodnega letalskega prevoza med katerim koli krajem v Braziliji ter katerim koli krajem na ozemlju Evropske unije in njenih držav članic;

– za letalske prevoznike Evropske unije: pravica do zagotavljanja mednarodnega letalskega prevoza med katerim koli krajem na ozemlju Evropske unije in njenih držav članic ter katerim koli krajem v Braziliji.

Nobena določba v tem odstavku brazilskim letalskim prevoznikom ne podeljuje pravice, da za plačilo na ozemlju ene države članice vkrcajo potnike, prtljago, tovor in/ali pošto za prevoz do kraja na ozemlju druge države članice;

tovorni prevoz:

– za brazilske letalske prevoznike: pravica do zagotavljanja mednarodnega letalskega prevoza med katerim koli krajem v Braziliji ter katerim koli krajem na ozemlju Evropske unije in njenih držav članic z neomejenimi prometnimi pravicami preko krajev vmesnega pristanka in/ali v naslednje kraje (pravice pete svoboščine);

– za letalske prevoznike Evropske unije: pravica do zagotavljanja mednarodnega letalskega prevoza med katerim koli krajem na ozemlju Evropske unije in njenih držav članic ter katerim koli krajem v Braziliji z neomejenimi prometnimi pravicami preko krajev vmesnega pristanka in/ali v naslednje kraje (pravice pete svoboščine).

Letalski prevozniki pogodbenic lahko pri opravljanju tovornega prevoza izpustijo pristanek v katerem koli od zgoraj navedenih krajev, če se dogovorjeni prevoz na progi začne ali konča na njihovem ozemlju.

OPERATIVNA PRILAGODLJIVOST

3. Letalski prevozniki obeh pogodbenic lahko na katerem koli letu ali na vseh letih na določenih progah:

51. opravljajo lete v eni ali v obeh smereh;

52. kombinirajo različne številke letov v okviru enega upravljanja zrakoplova;

53. opravljajo prevoze med kraji vmesnega pristanka in naslednjimi kraji, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 te priloge ter v okviru dogovorov o sodelovanju glede trženja, kot je določeno v členu 9(9) tega sporazuma, ter kraji na ozemljih pogodbenic v kateri koli kombinaciji in katerem koli vrstnem redu;

54. izpustijo pristanke v katerem koli kraju ali krajih;

55. kadar koli preusmerijo promet s katerega koli svojega zrakoplova na kateri koli drug svoj zrakoplov (zamenjava zrakoplova brez zamenjave številke leta);

56. pristajajo v katerih koli krajih ne glede na to, ali so znotraj ali zunaj ozemlja ene ali druge pogodbenice;

57. izvajajo tranzitni promet čez ozemlje druge pogodbenice;

58. kombinirajo promet na istem zrakoplovu ne glede na to, od kod tak promet izvira;

59. pri enem prevozu letijo v več kot en kraj (koterminalizacija);

brez omejevanja smeri ali geografskega omejevanja in brez izgube katere koli pravice do izvajanja prometa, ki je sicer dovoljen po tem sporazumu, če se prevoz začne ali konča na njihovem ozemlju.

4. Vsaka pogodbenica vsem letalskim prevoznikom dovoli, da na podlagi komercialnih premislekov na trgu določijo pogostost in zmogljivost mednarodnega zračnega prometa, ki ga nudijo. V skladu s to pravico nobena pogodbenica ne omejuje enostransko obsega prometa, pogostosti ali rednosti prevoza oziroma tipa ali tipov zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalski prevozniki druge pogodbenice.

PRILOGA II

DVOSTRANSKI SPORAZUMI O ZRAČNEM PREVOZU

Oddelek 1

Kot je določeno v členu 23 tega sporazuma, ta sporazum prevlada nad ustreznimi določbami naslednjih dvostranskih sporazumov med Brazilijo in državami članicami:

60. Sporazumi o zračnem prevozu med Federativno republiko Brazilijo in državami članicami Evropske unije, kakor so bili dopolnjeni, spremenjeni ali dejansko nadomeščeni, ki veljajo ali učinkujejo na dan podpisa tega sporazuma:

61. Sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Federativno republiko Brazilijo o rednih zračnih prevozih, podpisan 29. avgusta 1957 v Riu de Janeiru;

62. Sporazum med vlado Avstrije in vlado Federativne republike Brazilije o zračnem prevozu, podpisan 16. julija 1993 na Dunaju;

63. Sporazum med vlado Kraljevine Danske in vlado Federativne republike Brazilije o zračnem prevozu, podpisan 18. marca 1969 v Riu de Janeiru;

64. Sporazum med vlado Španije in vlado Združenih držav Brazilije o rednem zračnem prevozu, podpisan 28. novembra 1949 v Riu de Janeiru;

65. Sporazum med Francosko republiko in Federativno republiko Brazilijo o letalskem prevozu, podpisan 29. oktobra 1965 v Parizu;

66. Sporazum o zračnem prevozu med vlado Republike Madžarske in vlado Federativne republike Brazilije, podpisan 3. aprila 1997 v Brasilii;

67. Sporazum med Italijo in Združenimi državami Brazilije o rednem zračnem prevozu, podpisan 23. januarja 1951 v Rimu;

68. Sporazum o zračnem prometu med vlado Kraljevine Nizozemske in vlado Federativne republike Brazilije, podpisan 6. julija 1976 v Brasilii;

69. Sporazum o zračnem prevozu med Portugalsko republiko in Federativno republiko Brazilijo, podpisan 11. novembra 2002 v Lizboni;

70. Sporazum med vlado Kraljevine Švedske in vlado Federativne republike Brazilije o zračnem prevozu, podpisan 18. marca 1969 v Riu de Janeiru;

71. Sporazum med vlado Združenih držav Brazilije in vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v zvezi z zračnim prevozom, sprejet 31. oktobra 1946 v Riu de Janeiru;

72. Sporazumi o zračnem prevozu ali med Federativno republiko Brazilijo in državami članicami Evropske unije, kakor so bili dopolnjeni ali spremenjeni, ki so bili na dan podpisa tega sporazuma podpisani, vendar še niso začeli veljati:

73. Sporazum med vlado Kraljevine Belgije in vlado Federativne republike Brazilije o zračnem prevozu, podpisan 4. oktobra 2009 v Bruslju;

74. Sporazum o zračnem prevozu med vlado Republike Poljske in vlado Federativne republike Brazilije, podpisan 13. marca 2000 v Riu de Janeiru.

Oddelek 2

Ne glede na oddelek 1 te priloge je mogoče izvajati in sporazumno določiti obstoječe in nove pravice, vključno s pravicami do prevoza med kraji vmesnega postanka in naslednjimi kraji, ter ugodnejše določbe ali obravnavo iz zgoraj navedenih dvostranskih sporazumov ali drugih dogovorov med Brazilijo in državami članicami EU, ki niso zajeti s tem sporazumom, pri čemer se ne sme razlikovati med letalskimi prevozniki Evropske unije na podlagi državljanstva.

Oddelek 3

Ne glede na oddelek 1 te priloge se za območja, ki niso vključena v opredelitev pojma „ozemlje“ v členu 1 (Opredelitev pojmov) tega sporazuma, še naprej uporabljajo dvostranski sporazumi iz oddelka 1 med Brazilijo in Kraljevino Dansko, Francosko republiko, Kraljevino Nizozemsko ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severna Irska v skladu z njihovimi pogoji.