52011PC0151

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 28.3.2011

COM(2011) 151 konč.

2011/0063 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

2. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog obravnava uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), v protisubvencijskem postopku glede uvoza nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

- Splošno ozadje

Ta predlog je nastal pri izvajanju osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe.

- Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Uredba Komisije (EU) št. 1261/2010 o uvedbi začasne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ni relevantno.

3. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

4. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Zainteresirane strani, na katere se nanaša postopek, so imele možnost, da med preiskavo zagovarjajo svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe.

- Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Strokovno mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka

Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe.

Osnovna uredba ne vključuje splošne ocene učinka, pač pa vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti.

5. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

6. Povzetek predlaganih ukrepov

Priloženi predlog uredbe Sveta temelji na dokončnih ugotovitvah o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe, ki ga je treba objaviti najpozneje 29. aprila 2010.

- Pravna podlaga

Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

- Načelo subsidiarnosti

Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

oblika ukrepanja je opisana v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča odločanja na nacionalni ravni;

navedba o načinu zmanjšanja finančne in upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter o njeni sorazmernosti s ciljem predloga se ne uporablja.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjega razloga:

druga sredstva ne bi bila primerna, ker osnovna uredba ne določa drugih možnosti.

7. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2011/0063 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 15 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Evropska komisija predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

8. POSTOPEK

9. Začasni ukrepi

10. Komisija je z Uredbo (EU) št. 1261/2010[2] (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

11. Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 15. februarja 2010 vložila Evropska zveza za železo in jeklo (Eurofer) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje nekaterih palic iz nerjavnega jekla Unije.

12. Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP), kakor je navedeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe. Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2007 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

13. Nadaljnji postopek

14. Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih izravnalnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani v pisnih izjavah sporočilo svoja stališča glede začasnih ugotovitev. Strani, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je še naprej zbirala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so se proučile in po potrebi ustrezno upoštevale.

15. Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so strani lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem dokončnim razkritjem.

16. Strani, ki jih postopek zadeva

17. Ker v zvezi z zadevnim stranmi, ki jih postopek zadeva, ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave od 5 do 22 začasne uredbe.

18. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

19. Zadevni izdelek

20. Treba je spomniti, da je bil zadevni izdelek, kot je navedeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, opredeljen kot palice iz nerjavnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave, razen palic okroglega prečnega prereza premera 80 mm ali več, s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščen v oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89.

21. En proizvajalec izvoznik v Indiji je trdil, da je treba palice iz nerjavnega jekla okroglega prečnega prereza premera manj kot 80 mm, vendar zunaj meje dovoljenega odstopanja od H6 do H11, izključiti iz preiskave, ker ne spadajo v obseg izdelka.

22. Ta trditev je bila zavrnjena, ker se obseg izdelka ne nanaša na dovoljena odstopanja. Kontrolna številka izdelka v vprašalniku vsebuje polje za dovoljena odstopanja z omejitvijo od H6 do H11, vendar je namenjeno samo primerjavi in nima obvezujočih posledic za izdelek v preiskavi. Zato se sklene, da se izdelek zunaj meje dovoljenega odstopanja od H6 do H11 ne sme izključiti.

23. Treba je opozoriti, da so bili za izračun začasnih stopenj subvencije in škode upoštevani izdelki zunaj meje dovoljenega odstopanja od H6 do H11.

24. Podobni izdelek

25. Ker v zvezi s podobnim izdelkom ni bilo nobene pripombe, se uvodna izjava 25 začasne uredbe potrdi.

26. SUBVENCIONIRANJE

27. Uvod

28. V uvodni izjavi 26 začasne uredbe so navedene naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodelitev subvencij:

(a) shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme);

(b) shema za vnaprejšnje odobritve (Advance Authorisation Scheme);

(c) shema za podporo izvozu investicijskega blaga (Export Promotion Capital Goods Scheme);

(d) shema izvozno usmerjenih obratov (Export Oriented Units Scheme);

(e) shema izvoznih kreditov (Export Credit Scheme).

29. Industrija Unije je posumila, da Komisija ni upoštevala več shem subvencioniranja, in je zato menila, da so bile subvencije, za katere je bilo ugotovljeno, da so jih prejeli indijski proizvajalci, prenizko ocenjene.

30. V odgovor na to je treba opozoriti, da je pritožba vsebovala veliko število nacionalnih in lokalnih shem subvencioniranja, ki so bile vključene v vprašalnik proizvajalcem izvoznikom in ki jih je Komisija preučila. Vendar je bilo samo za sheme iz uvodne izjave 12 ugotovljeno, da je preiskani proizvajalec izvoznik, vključen v vzorec, prejel subvencije.

31. Industrija EU je trdila tudi, da so ugotovitve Komisije v nasprotju z ugotovitvijo ameriškega zveznega ministrstva za trgovino (US DoC) v nedavnem izravnalnem postopku v zvezi z nekaterim izvozom jekla iz Indije, v okviru katerega so bile ugotovljene veliko višje subvencije. Vendar je treba opozoriti, da je ta ugotovitev povezana z drugačnim izdelkom in zajema drugačno obdobje preiskave. Zato se ta trditev zavrne.

32. Ker ni bilo nobene druge pripombe, se uvodne izjave od 26 do 28 začasne uredbe potrdijo.

33. Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

34. Več strani je trdilo, da se DEPBS ne sme obravnavati kot izravnalni ukrep, ker je namen sheme izravnati carine na uvoz. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Poleg tega ni niti sistema niti postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovine, še vedno upravičeni do subvencij po DEPBS. Zato se te trditve zavrnejo.

35. V primeru prodaje licence DEPB je ena stran trdila, da je bila dejanska prodajna cena nižja od vrednosti licence, zato je bila subvencija nižja. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila subvencija v okviru te sheme izračunana na podlagi zneska kredita, odobrenega z licenco, ne glede na to, ali je bila licenca uporabljena za izravnavo carin na uvoz oziroma ali je bila licenca prodana. Šteje se, da je prodaja licence po ceni, nižji od nominalne vrednosti, izključno tržna odločitev, ki ne spremeni zneska subvencije, prejet v okviru te sheme. Zato se ta trditev zavrne.

36. Ena stran je nadalje trdila, da tudi če se je DEPBS obravnavala kot izravnalna, subvencija, prejeta v okviru sheme, ne sme temeljiti na izvozni vrednosti, temveč bolj na dejanski uporabi licence DEPB. V zvezi s tem je treba spomniti, da je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe izračunan glede na subvencijo za prejemnika, za katerega je bilo ugotovljeno, da je obstajal med OP. V tem smislu se je štelo, da je subvencija dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija na podlagi te sheme. V navedenem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se odobri za to izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija odobri ali ne. Na podlagi dejstva, da se družba zaveda, da bo prejela subvencijo v okviru DEPBS, je družba v ugodnejšem položaju, saj lahko zaradi subvencij ponudi nižje cene. Za ugotovitev dodelitve subvencije je ključen trenutek izvoza in ne kasnejša uporaba, ker je izvoznik, ki že ima takšno pravico, v finančno smislu „na boljšem“. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

37. Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od 29 do 41 začasne uredbe potrdijo.

38. Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

39. Ena stran je trdila, da je treba AAS obravnavati kot sistem povračila dajatev, ker se uvoženi materiali uporabljajo za proizvodnjo izvoznega blaga. V odgovor na to trditev je bilo v uvodni izjavi 54 začasne uredbe pojasnjeno, da se v tem primeru uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in v primeru shem nadomestnih povračil Priloga III (II)(2) osnovne uredbe). Prav tako se šteje, da standardni input-output normativi (SIONs) za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi, trditve pa so zavrnjene.

40. V zvezi z izračunom zneska subvencije in v nasprotju z vlogo ene strani, je pri določanju zneska subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, treba upoštevati subvencijo AAS, ki se nanaša na izdelke, drugačne od zadevnega izdelka. V okviru ASS ni nobene obveznosti, ki omejuje uporabo subvencije za uvoz dajatev prostih surovin, povezanih z posameznim izdelkom. Posledično lahko zadevnemu izdelku koristijo vse dodeljene subvencije AAS.

41. Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od 42 do 58 začasne uredbe potrdijo.

42. Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

43. Ker v zvezi s to shemo ni bilo nobene pripombe, se uvodna izjava 59 začasne uredbe potrdi.

44. Shema izvozno usmerjenih obratov („EOUS“)

45. Pred obravnavo številnih pripomb družbe, ki je bila izbrana v vzorec in je imela status izvozno usmerjenega obrata (EOU), je treba spomniti, da je ključna obveznost EOU, kot je določeno v Zunanjetrgovinski politiki 2004–2009 in Zunanjetrgovinski politiki 2009–2014, doseči neto devizni zaslužek, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoženega blaga. Načeloma so lahko v EOUS vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev.

46. Zato so izvozno usmerjeni obrati upravičeni do številnih koncesij, navedenih v uvodni izjavi 66 začasne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in kot obrati, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom točke (a) člena 4(4) osnovne uredbe. Izvozni cilj izvozno usmerjenega obrata, kot je določen v poglavju 6.1 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, je osnovni pogoj za pridobitev subvencij.

47. Vse izjeme, do katerih je EOU upravičena, so zakonsko pogojene z opravljenim izvozom. EOUS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnih povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točk (h) in (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

48. Poleg tega ni bilo potrjeno, da ima indijska vlada vzpostavljen sistem ali postopek preverjanja za ugotavljanje, ali so bile brez dajatve in/ali prometnega davka nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Cilj vzpostavljenega sistema preverjanja je spremljanje obveznosti neto deviznih prihodkov in ne potrošnja uvoza v zvezi s proizvodnjo izvoznega blaga.

49. V zvezi s stranjo, ki ima status EOU, za uvedbo izravnalnega ukrepa za katero koli subvencijo veljata dva pogoja: (i) neobstoj sistema preverjanja in (ii) obstoj presežnega odpusta. V odgovor na to je treba opozoriti, da je za indijsko vlado ključno, da dokaže, da je vzpostavila ustrezen sistem preverjanja, katere surovine so bile porabljene v proizvodnem postopku in v kakšnem obsegu. Neobstoj ustreznega sistema preverjanja bo nadalje obravnavan v nadaljnjem besedilu. Izdaja presežnega odpusta je pomembna samo, kadar je bilo ugotovljeno, da je shema, v tem primeru EOUS, shema povračila dajatev v dobri veri, ki izpolnjuje zahteve iz prilog I, II in III k osnovni uredbi. Kot že pojasnjeno v uvodni izjavi 27, se EOUS ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnih povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

50. Stran je nadalje poudarila, da je sistem EOU, ki omogoča dajatev prost uvoz surovin za izvoz končnega blaga. Stran je trdila, da se sistem EOU lahko izenači s posebnim carinskim postopkom oprostitve pri aktivnem plemenitenju in ne povračilom dajatve. Trdila je, da ne glede na to, ali je rezultat teh dveh sistemov teoretično enak (izvoz blaga, ki vsebuje surovine, za katere izpade dajatev na uvoz), med njima obstajajo znatne razlike. V podporo trditvi je stran navedla, da ima izvoznik v sistemu povračila dajatve pravico, da zahteva povračilo dajatve za surovine, ki jih vsebuje končno blago. V sistemu aktivnega oplemenitenja je izvoznik oproščen kakršnekoli uvozne dajatve, vendar je zakonsko obvezan plačati dajatev za vsakršno končno blago, ki ga proda na domačem trgu. Stran je trdila, da v okviru slednjega sistema presežni odpust ni mogoč.

51. V odgovor na to je najprej treba opozoriti, da se obstoj presežnega odpusta lahko ugotovi samo v primerih, v katerih je vzpostavljen sistem preverjanja, katerega cilj je spremljanje porabe uvoza glede na proizvodnjo izvoznega blaga. Glede trditve strani, da EOU ni shema za povračilo dajatev, je treba opozoriti, da končna opomba 2 v Prilogi I k osnovni uredbi jasno določa, da za namene te uredbe „odpust ali povračilo“ vključuje celotno ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev. Pojasniti je treba, da je osnovni koncept sheme povračila dajatve ali sheme oprostitve enak, tj. dajatve na uvoz surovin bodisi niso plačljive bodisi niso vračljive po pogojem, da se take surovine uporabljajo v proizvodnji izdelkov, ki se nato izvažajo. Nenazadnje je treba pojasniti, da mora EOUS za ugotovitev, ali naj se obravnava kot sistem povračila dajatve v dobri veri, izpolnjevati zahteve iz prilog I, II in III osnovne uredbe.

52. Stran je nadalje trdila, da je EOU predmet ustreznega sistema preverjanja in nadaljnjih ukrepov preverjanja v zvezi z njegovim izvozom in prodajo na domačem trgu. Trdila je, da nista pomembni le Zunanjetrgovinska politika in Priročnik o postopkih, ki določa zakone in postopke za EOU. Prav tako je treba raziskati, ali obstajajo drugi indijski zakoni in predpisi, ki določajo razumen in učinkovit sistem preverjanja. V podporo svoji trditvi je stran navedla, da je v skladu z oddelkom 6.10.1 Priročnika o postopkih zakonsko zavezana k vodenju ustreznih računov in predložitvi digitalno podpisanih četrtletnih in letnih poročil o napredku v zvezi z uvozom, nakupi na domačem trgu, izvozom in prodajo na domačem trgu. Stran je nadalje trdila, da je pri prodaji na domačem trgu v skladu z osrednjim zakonom o trošarinah (Central Excise Act) iz leta 1944 zakonsko zavezana k izdaji davčnega računa, na katerem so na primer jasno označeni plačljivi davki. V skladu z zahtevami iz osrednjega zakona o trošarinah mora stran organom predložiti tudi podrobne podatke o prodaji na domačem trgu. Prav tako je stran v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (Companies Act) iz leta 1956 in veljavnimi računovodskimi standardi zakonsko zavezana k zagotovitvi podrobnih podatkov o uvozu in nabavi na domačem trgu ter izvozu in prodaji na domačem trgu v svojih revidiranih računovodskih izkazih.

53. V odgovor na to je treba navesti, da ni dvoma, da zakon o gospodarskih družbah lahko zagotavlja okvir za računovodske standarde v Indiji. Vendar je za dostop do uvedbe izravnalnega ukrepa za EOU pomembno vprašanje, ali je vlada vzpostavila sistem, ki lahko potrdi, da so bile dajatve ali davka proste surovine porabljene v proizvodnji izvoznega blaga in v kakšnem obsegu.

54. Namen zahtev iz osrednjega zakona o trošarinah je popolnoma drugačen, tj. zagotoviti, da se v primeru prodaje na domačem trgu v Indiji plačajo veljavni davki. Njihov namen ni preverjanje dajatev prostega uvoženega materiala oz. nadzorovanje povezave med dajatve prostimi surovinami in nastalimi izvoznimi izdelki, da bi se štele za sheme povračila dajatev.

55. Glede uvedbe nadaljnjih ukrepov preverjanja je treba spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, da EOU nikoli ni obvezan k povezavi vsake uvozne pošiljke z namembnim krajem nastalega izdelka. Vendar bi samo tak nadzor pošiljk indijskim organom zagotovil dovolj podatkov o končnem namembnem kraju surovin, da bi preverili, ali oprostitve dajatev/prometnega davka ne presegajo količine surovin za proizvodnjo za izvoz.

56. Zato je bilo kljub natančni preučitvi pripombe te strani potrjeno, da indijska vlada nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, ali so bile brez dajatve in prometnega davka nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in v primeru shem nadomestnega povračila Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine zadevnih surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) običajno morala storiti. Poleg tega indijska vlada ni predložila nobenega dokaza o tem, da je prišlo do presežnega odpusta.

57. Stran je trdila, da bi Komisija za izračun subvencije morala upoštevati carine, plačane na prodajo končnih izdelkov na domačem trgu. V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da ima enota EOU možnost, da proda del svoje proizvodnje na domačem trgu, čeprav je namen uvedbe enote EOU doseči neto devizni zaslužek. V okviru EOUS se bo blago obravnavalo kot uvoženo blago, čeprav je treba plačati samo stopnjo koncesijske dajatve v višini 50 %. EOU kot tak zato ni v drugačni situaciji kot druga podjetja, ki delujejo na domačem trgu, kar pomeni, da je treba plačati ustrezne dajatve ali davke na kupljeno blago. V tem smislu mora biti jasno, da odločitev vlade, da obdavči blago za potrošnjo na domačem trgu, ne pomeni, da oprostitev uvoznih dajatev in povračilo prometnih davkov za enoto EOU ni ugodnost glede na izvozno prodajo zadevnega izdelka. Poleg tega prodaja na domačem trgu ne vpliva na splošnejšo oceno o obstoju ustreznega sistema preverjanja.

58. Stran je trdila tudi, da Komisija pri računanju zneska subvencije uporablja napačen imenovalec. Trdila je, da je pravilni imenovalec promet od celotne prodaje in ne izvozni promet. To trditev je treba zavrniti. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije (števec), izračunan v okviru te sheme, dodeljen glede na celoten izvozni promet v OP kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom. Možnost, da EOU proda del svoje proizvodnje na domačem trgu, ne spremeni dejstva, da ima EOUS jasen izvozni cilj.

59. Nenazadnje je stran trdila, da mora biti subvencija, dodeljena družbi, med trenutkom uvoza surovin in trenutkom izvoza končnih palic iz nerjavnega jekla iz Indije enaka stroškom kredita, ki se jim indijska vlada odreče. V podporo svoji trditvi se je stran sklicevala na nedavno predhodno ugotovitev ameriškega zveznega ministrstva za trgovino (DOC) pri protidampinškem pregledu novega pošiljatelja, v okviru katerega so se neplačane dajatve obravnavale kot brezobrestno posojilo družbi v trenutku uvoza. V odgovor na to je treba opozoriti, da Komisija ni obvezana k uporabi kakršne koli metodologije izračunavanje, ki jo uporablja ameriško zvezno ministrstvo za trgovino, temveč k uporabi določb osnovne uredbe. Metodologija izračunavanja, uporabljena v tem primeru, je pojasnjena v uvodnih izjavah 75 in 76 osnovne uredbe. V vsakem primeru pa bi ta trditev veljala le, če bi bile dajatve zgolj odložene (končna opomba 3 v Prilogi I k osnovni uredbi) in ne oproščene, kot velja v tem primeru.

60. Glede na navedeno se uvodne izjave od 60 do 77 začasne uredbe potrdijo.

61. Shema izvoznih kreditov („ECS“)

62. Ena stran je priznala, da je za svoj izvoz prejela preferencialni kredit, vendar je trdila, da je bila stopnja tega kredita bistveno višja od stopnje prevladujočih kreditov v EU in da se zato ne sme obravnavati kot subvencija.

63. V odgovor na to je treba opozoriti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki jih je uporabila zadevna družba v Indiji. V tem primeru je bilo za izračun zneska subvencije uporabljeno domače referenčno merilo. Zato se ta trditev zavrne.

64. Ker v zvezi s tem ni bilo nobene druge pripombe, se uvodne izjave od 78 do 86 začasne uredbe potrdijo.

3.7. Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

65. Višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem , med 3,3 % in 4,3 %. Ker so te subvencije na isti ravni, kot je navedeno v uvodni izjavi 87 začasne uredbe, se navedena uvodna izjava potrdi.

SHEMA→ | DEPBS(*) | AAS(*) | EOU(*) | ECS(*) | Skupaj |

DRUŽBA |

Chandan Steel Ltd. | 1,5 % | 1,5 % | 0,4 % | 3,4 % |

Skupina Venus | od 2,6 % do 3,4 % | od 0 % do 0,8 % | 3,3 %(**) |

Viraj Profiles Vpl. Ltd. | 4,3 % | 4,3 % |

(*) Subvencije, označene z zvezdico, so izvozne subvencije.

(**) Tehtano povprečje za Skupino.

66. Metodologija za določitev stopnje subvencije za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, je bila določena v uvodni izjavi 88 začasne uredbe. V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe je stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, 4,0 % in je izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopnje subvencije, določene za družbe v vzorcu. Zato se uvodna izjava 88 začasne uredbe potrdi.

67. Podlaga za določitev stopnje subvencije na ravni države je bila določena v uvodni izjavi 89 začasne uredbe. Ker v zvezi s tem ni bilo nobene pripombe, se uvodna izjava 89 začasne uredbe potrdi.

68. INDUSTRIJA UNIJE

69. Ker v zvezi z industrijo Unije ni bilo nobene pripombe, se uvodne izjave od 90 do 93 začasne uredbe potrdijo.

70. ŠKODA

71. Ker v zvezi s škodo ni bilo nobene pripombe, se uvodne izjave od (94) do (122) začasne uredbe potrdijo.

72. VZROČNA ZVEZA

73. Ker v zvezi z vzročno zvezo ni bilo nobene pripombe, se uvodne izjave od (123) do (136) začasne uredbe potrdijo.

74. INTERES UNIJE

75. Ker v zvezi z interesom Unije ni bilo nobene pripombe, se sklepi iz uvodnih izjav od 137 do 148 začasne uredbe potrdijo.

76. DOKONčNI IZRAVNALNI UKREPI

77. Stopnja odprave škode

78. Ena stran je trdila, da povprečna stopnja dobička pred odbitkom davka 9,5 %, ki je temeljila na situaciji leta 2007 in se je uporabila za izračun neškodljive cene, da se določi stopnja škode, ni bila reprezentativna za dolgoročno stopnjo dobička industrije pred odbitkom. Bilo je navedeno, da se je leto, na katerem je temeljil ta dobiček, štelo za izredno leto, in da bi bili leti 2005 in 2006 bolj reprezentativni, ker sta to bili običajni poslovni leti s stopnjami dobička od 4 % do 6 %.

79. Ciljni dobiček, ki se je uporabljal v začasni fazi, je temeljil na tehtani povprečni stopnji dobička, ki so jo vzorčeni proizvajalci Unije dosegli leta 2007. To leto se je štelo za najbližje reprezentativno leto, ko proizvajalci Unije niso utrpeli škodljivega subvencioniranja. Zato se pripomba zavrne, stopnja dobička, uporabljena v začasni fazi, pa se potrdi.

80. Ker ni bila prejeta nobena druga pripomba v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave od 149 do 153 začasne uredbe potrdijo.

81. Sklepna ugotovitev o stopnji odprave škode

82. Metodologija, uporabljena v začasni uredbi, se potrdi.

83. Raven dajatev

84. Glede na navedeno in v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno izravnalno dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene s subvencioniranim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja subvencije.

85. Na podlagi navedenega so bile stopnje izravnalnih dajatev določene na podlagi primerjave med stopnjami odprave škode in stopnjami subvencij. V skladu s tem so predlagane stopnje izravnalnih dajatev naslednje:

Družba | Stopnja subvencije | Stopnja škode | Stopnja izravnalne dajatve |

Chandan Steel Ltd. | 3,4 % | 28,6 % | 3,4 % |

Skupina Venus | 3,3 % | 45,9 % | 3,3 % |

Viraj Profiles Vpl. Ltd. | 4,3 % | 51,5 % | 4,3 % |

Sodelujoče nevzorčene družbe | 4,0 % | 44,4 % | 4,0 % |

Vse druge družbe | 4,3 % | 51,5 % | 4,3 % |

86. Stopnje izravnalnih dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato se v njih kaže položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja „za vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

87. Kakršen koli zahtevek za uporabo določene stopnje izravnalne dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba takoj nasloviti na Komisijo[3] skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

88. Dokončno pobiranje začasnih dajatev

89. Glede na višino ugotovljenih stopenj subvencij in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se zdi potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno izravnalno dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno poberejo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

90. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz palic iz nerjavnega jekla, hladno oblikovanih ali hladno dodelanih, brez nadaljnje obdelave, razen palic okroglega prečnega prereza premera 80 mm ali več, trenutno uvrščenih v oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89, s poreklom iz Indije.

91. Stopnja dokončne izravnalne dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, je naslednja:

Družba | Dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Chandan Steel Ltd., Mumbai | 3,4 | B002 |

Venus Wire Industries Pvt. Ltd, Mumbai; Precision Metals, Mumbai; Hindustan Inox Ltd., Mumbai; Sieves Manufacturer India Pvt. Ltd., Mumbai | 3,3 | B003 |

Viraj Profiles Vpl. Ltd., Thane | 4,3 | B004 |

Družbe s seznama v Prilogi | 4,0 | B005 |

Vse druge družbe | 4,3 | B999 |

92. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

Člen 2

93. Zneski, zavarovani z začasnimi izravnalnimi dajatvami v skladu z Uredbo (EU) št. 1261/2010 na uvoz palic iz nerjavnega jekla, hladno oblikovanih ali hladno dodelanih, brez nadaljnje obdelave, razen palic okroglega prečnega prereza premera 80 mm ali več, trenutno uvrščenih v oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89, s poreklom iz Indije, se dokončno poberejo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA : Sodelujoči proizvajalci izvozniki v Indiji, ki niso vključeni v vzorec

Dodatna oznaka TARIC B005

Ime družbe | Mesto |

Ambica Steel Ltd. | New-Delhi |

Bhansali Bright Bars Pvt. Ltd. | Navi-Mumbai |

Chase Bright Steel Ltd. | Navi-Mumbai |

D.H. Exports Pvt. Ltd. | Mumbai |

Facor Steels Ltd. | Nagpur |

Global smelters Ltd. | Kanpur |

Indian Steel Works Ltd. | Navi-Mumbai |

Jyoti Steel Industries Ltd. | Mumbai |

Laxcon Steels Ltd. | Ahmedabad |

Meltroll Engineering Pvt. Ltd. | Mumbai |

Mukand Ltd. | Thane |

Nevatia Steel & Alloys Pvt. Ltd. | Mumbai |

Panchmahal Steel Ltd. | Kalol |

Raajratna Metal Industries Ltd. | Ahmedabad |

Rimjhim Ispat Ltd. | Kanpur |

Sindia Steels Ltd. | Mumbai |

SKM Steels Ltd. | Mumbai |

Parekh Bright Bars Pvt. Ltd. | Thane |

Shah Alloys Ltd. | Gandhinagar |

[pic][pic][pic]

[1] UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

[2] UL L 343, 29.12.2010, str. 57.

[3] European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruselj, Belgija.