14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 168/1

—

ob upoštevanju Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini (sporazum o TBT), ki je bil sprejet leta 1994 kot del urugvajskega kroga pogajanj v okviru STO (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (2) (uredba o trgovinskih ovirah),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko (3), resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA (4), resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih EU z Indijo (5), resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma (6), resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (7), resolucije z dne 19. junija 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih z Rusijo (8), resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (9), resolucije z dne 24. aprila 2008 z naslovom "Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti" (10), resolucije z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko (11), resolucije z dne 26. marca 2009 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo (12), resolucije z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske Unije z Latinsko Ameriko (13), resolucije z dne 17. februarja 2011 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo (14), resolucije z dne 6. aprila 2011 o evropski mednarodni naložbeni politiki (15), stališča z dne 10. maja 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (16), resolucije z dne 11. maja 2011 o trenutnem stanju pogajanj glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Indijo (17), resolucije z dne 11. maja 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko (18), resolucije z dne 8. junija 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Kanado (19), resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo (20), resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020 (21) ter resolucije z dne 25. oktobra 2011 o modernizaciji na področju javnih naročil (22),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020" (KOM(2010)0612),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu z naslovom "Poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe v letu 2011 – Zavezovanje strateških gospodarskih partnerjev k boljšemu dostopu do trga: prednostni ukrepi za odstranitev trgovinskih ovir" (KOM(2011)0114),

—

ob upoštevanju poročila svetovalne družbe Copenhagen Economics z naslovom "Assessment of barriers to trade and investment between the EU and Japan" (Ocena trgovinskih ovir in ovir za naložbe med EU in Japonsko), objavljenega 30. novembra 2009,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0365/2011),

A.

ker je večstranski in na pravilih temelječ trgovinski sistem, vzpostavljen pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (STO), še vedno najprimernejši okvir za urejanje in spodbujanje odprte in poštene trgovine ter oblikovanje poštenih in pravičnih pravil svetovne trgovine, ker si je treba še vedno prizadevati za reformo STO, da bo postala bolj demokratična in učinkovita, ter pojasniti njene odnose z drugimi osrednjimi mednarodnimi organizacijami;

B.

ker mora EU glavno pozornost še naprej posvečati doseganju uravnoteženega izida razvojne agende iz Dohe, kar bi pomagalo državam v razvoju, še posebej najmanj razvitim državam, pri vključevanju v mednarodni trgovinski sistem in prispevalo k vzpostavitvi poštenih in bolj pravičnih večstranskih trgovinskih pravil v vseh državah članicah;

C.

ker mednarodna trgovinska statistika STO za obdobje 2000–2009 kaže, da se je znatno povečala trgovinska menjava v tistih regijah, ki so odprle trge z odpravo ali velikim zmanjšanjem ovir za trgovino (23); vendar ker je skupno poročilo Mednarodne organizacije dela in STO sočasno pokazalo, da so bile države, ki so bolj odprte za trgovino – tako industrializirane kot tiste v razvoju –, med finančno krizo izpostavljene večjim zunanjetrgovinskim pretresom, ki so povzročili izgubo velikega števila delovnih mest (24);

D.

ker poročilo Komisije o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe 2011 navaja primere, v katerih dostop EU do trgov različnih držav sveta, tudi industrializiranih gospodarstev in gospodarstev v vzponu ter članic STO, bolj omejujejo različne netarifne kot pa tarifne ovire, ki se z napredovanjem globalizacije v znatni meri opuščajo;

E.

ker so postopki javnih naročil v strateških partnerskih državah EU pogosto zaprti za tuje udeležence in ker mednarodne obveznosti nanje še vedno vplivajo le v sorazmerno majhnem obsegu, medtem ko je EU na tem področju veliko bolj odprta kot druge države;

F.

ker so se proizvajalci iz EU dolgo časa srečevali s težavami v zvezi z registracijo in zaščito geografskih označb v ZDA; ker ZDA obravnavajo več imen evropskih vin kot "polgenerična" (npr. šampanjec), ne glede na možnost okrnitve ugleda in tržnega deleža zadevne geografske označbe EU;

G.

ker se evropski proizvajalci s težavo prebijajo na japonski trg, zlasti v avtomobilskem, letalskem in aeronavtičnem sektorju ter na področju javnih naročil; ker je na japonskem avtomobilskem trgu vzrok za te težave predvsem počasno sprejemanje ustreznih mednarodnih standardov na Japonskem, saj je Japonska sprejela le 40 od 127 pravilnikov UN/ECE v skladu s sporazumom iz leta 1958; ker vseeno priznava, da je med temi standardi kar 30 izmed 47 standardov, ki zadevajo osebne avtomobile (M1), sektor japonskega trga, ki je najpomembnejši za evropsko avtomobilsko industrijo, in ugotavlja, da počasni tempo sprejemanja mednarodnih standardov na Japonskem omejuje koristi določb o vzajemnem priznavanju iz sporazuma UN/ECE iz leta 1958; ker dialog med EU in Japonsko o regulativni reformi, začet leta 1994, še ni prinesel občutnejšega napredka pri usklajevanju oziroma vzajemnem priznavanju predpisov, kar zlasti v sedanjem gospodarskem ozračju kaže, kako pomembno je obravnavati in odpraviti nepotrebne netarifne ovire, po možnosti z začetkom pogajanj o sporazumu o gospodarskem povezovanju/sporazumu o prosti trgovini med EU in Japonsko, pod pogojem, da se bo pri pregledu izkazalo, da so izpolnjeni zahtevani pogoji, med drugim tisti, omenjeni zgoraj, vendar ne omejeno nanje, vključujoč 17 nerešenih vprašanj v sektorju osebnih vozil; ker ugotavlja, da je zaradi japonskega preskusnega cikla za merjenje emisij in učinkovitosti porabe goriva lahkih vozil veliko manj verjetno, da bodo lahko evropska vozila upravičena do japonskih davčnih spodbud za okoljsko učinkovitost;

H.

ker so zaradi povečanja izvoznih dajatev za baker z 0 % na 10 % ter za nikelj s 5 % na 10 % v Rusiji z decembrom 2010 ter zaradi visokih izvoznih dajatev za les nastale izvozne omejitve za bistvene surovine za evropske industrije, zlasti za jeklarski sektor (25) in gozdarsko industrijo;

I.

ker bi morala biti pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) učinkovito orodje za zagotavljanje preglednosti in preprečevanje špekulacij na trgih surovin;

J.

ker so na Kitajskem netarifne ovire v zadnjih letih vse večje in lahko omejijo razvoj podjetij, zlasti malih in srednjih, ki delujejo na tem ozemlju;

K.

ker je bila več kot eno leto registracija evropskih kozmetičnih izdelkov na Kitajskem skoraj nemogoča, zlasti tistih, ki vsebujejo nove sestavine, saj na Kitajskem ni obstajala ustrezna pravna opredelitev teh sestavin, prav tako pa niso bile sprejete jasne smernice glede postopka (26);

L.

ker so se od konca leta 2010 začela pojavljati vprašanja o priporočilih indijskega telekomunikacijskega nadzornega organa TRAI v zvezi s "politiko proizvodnje telekomunikacijske opreme", ki bi odobrila prednostni dostop doma proizvedenih izdelkov/telekomunikacijske opreme do trga, predvsem s subvencijami ter posebnimi davčnimi ukrepi in ukrepi, povezanimi z javnimi naročili (27);

M.

ker Brazilija in Argentina redno sprejemata za evropska podjetja neugodne tarifne ali netarifne ukrepe, čeprav obe državi kot članici Mercosurja sodelujeta pri pogajanjih za sporazum o prosti trgovini z Evropsko unijo; ker poleg tega podjetja iz EU pri vstopu na brazilski trg poročajo o neustreznem varstvu in izvrševanju pravic intelektualne lastnine ter o velikih zaostankih pri registraciji patentov in blagovnih znamk za različne vrste blaga, vključno z dodatnimi diskriminacijskimi zahtevami za farmacevtske izdelke; ker zamuda Brazilije pri ratifikaciji Madridskega protokola in dejstvo, da ni podpisala pogodb o internetu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), vplivata na učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine v državi in ker sankcije niso dovolj odvračilne, da bi lahko odpravile kršitve pravic intelektualne lastnine;

N.

ker se izvozniki iz EU na drugih trgih srečujejo s številnimi vrstami omejitev, na primer z omejenim številom vstopnih točk in zahtevami za dodatno dokumentacijo pri uvozu vina in žganih pijač, kozmetike in mobilnih telefonov v Vietnamu (28) ali obremenjujočim carinskim vrednotenjem, samovoljno ponovno razvrstitvijo izdelkov ter višanjem veljavnega DDV v zvezi s kmetijskimi proizvodi, vinom in žganimi pijačami, oblačili in stroji v Ukrajini;

O.

ker je področje čiste tehnologije, ki uporablja obnovljive vire energije, vse bolj izpostavljeno netarifnim oviram, kot so zahteve za lokalno vsebino, diskriminacija v zvezi z javnimi naročili, dajanje prednosti nacionalnim podjetjem v državni lasti, omejitve gibanja zaposlenih, ki niso državljani, zahteve glede lokalnega porekla in lastništva itd., v državah, kot so Kitajska, Indija, Ukrajina, Brazilija in Nigerija;

P.

ker mora EU, kadar je potrebno, dejavno varovati svoje panoge pred kršitvami dogovorjenih pravil, standardov STO in načel trgovinskih partnerjev, in sicer z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno z več- in dvostranskimi mehanizmi reševanja sporov in mehanizmi trgovinske zaščite, skladnimi s STO;

Q.

ker zakonodaja Evropske unije dovoljuje oddajanje ponudb za evropska javna naročila evropskim in tujim podjetjem brez diskriminacije, partnerji Unije pa bi prav tako morali storiti vse, da bi evropskim podjetjem dovolili oddajanje ponudb za javna naročila tretjih držav pod pogoji poštene in pravične konkurence;

1.

meni, da mora biti odprava ali zmanjšanje neutemeljenih netarifnih ovir ter drugih zakonodajnih preprek, ki so jih uvedle ključne strateške partnerske države EU, z regulativnim dialogom ena od prednostnih nalog nove trgovinske politike EU v okviru strategije Evropa 2020; meni, da so neutemeljene vse ovire, ki so posledica neusklajenega izvajanja dvostranskih, večstranskih in mnogostranskih pravil trgovanja; vseeno poudarja, da bi morali v regulativnem dialogu upoštevati pravico vseh držav, da krepijo človekove pravice, okoljske in socialne predpise ter javno zdravje;

2.

poziva Komisijo, naj sistematično obravnava veliko raznolikost, tehnično zapletenost in politično občutljivost netarifnih ovir kot del celostne strategije, vključno z okrepljenim regulativnim dialogom z vsemi trgovinskimi partnerji EU, zlasti s strateško pomembnimi; še zlasti ocenjuje, da so odbori, ki pregledujejo izvajanje dvostranskih sporazumov o prosti trgovini, ustrezni odbori STO in agencije ZN za določanje standardov primerni forumi za obravnavo teh regulativnih vprašanj;

3.

poziva Komisijo, naj zagotovi jasno razlikovanje med netarifnimi ovirami, ki povzročajo krivično izkrivljanje konkurence, in tistimi, ki zasledujejo legitimne cilje javne politike, zlasti na področju javnega zdravja ali varstva okolja; poudarja, na primer, da evropskih zakonov o gensko spremenjenih organizmih, pa tudi sanitarnih in fitosanitarnih pravil na kmetijskem področju ni mogoče obravnavati kot krivične netarifne ovire, ampak jih je treba na mednarodnem trgovinskem prizorišču zagovarjati;

4.

poudarja, da je treba pri strukturiranih regulativnih dialogih, predvidenih v dvostranskih sporazumih o prosti trgovini, v celoti upoštevati demokratičen proces sprejemanja standardov, tako v EU kot v njenih trgovinskih partnerjih;

5.

vztraja, da je odprava netarifnih ovir skupna naloga različnih generalnih direktoratov Komisije in da jo je treba obravnavati kot prednostno nalogo na dnevnem redu Komisije za regulativno ozaveščanje, zlasti z usklajevanjem tehničnih pravil na podlagi mednarodnih standardov;

6.

poziva Komisijo, naj sistematično uporablja ustrezne oblike sodelovanja s podobno mislečimi partnerji za obravnavo netarifnih ovir in regulativnih ovir v tretjih državah, da bi razvili skupne strategije za odpravo teh ovir;

7.

meni, da mora biti zahteva po vzajemnosti pri dostopu do trga tako industrializiranih držav kot držav v gospodarskem vzponu sestavni del trgovinske strategije Evropske unije, na enak način kot odprava ali zmanjšanje netarifnih ovir;

8.

poziva Komisijo, naj obravnava ta pogosta in stalna vprašanja v vseh več- in dvostranskih trgovinskih sporazumih, zlasti v sporazumih o prosti trgovini, in zagotovi, da se netarifnim oviram na vseh ustreznih regulativnih forumih nameni vsaj toliko pozornosti, kot jo uživa odprava tarif, zlasti v trgovinskih pogajanjih z industrializiranimi gospodarstvi in gospodarstvi v vzponu; poudarja, da je treba pri sodelovanju z državami v razvoju, zlasti najmanj razvitimi državami in malimi otoškimi državami v razvoju, dati prednost pomoči za trgovino ter tehnični in finančni podpori tem državam, ki bodo tako lažje izboljšale svoje regulativno okolje, ob upoštevanju njihovih posebnih potreb pri razvoju njihovega notranjega trga ter zaščiti njihovih mladih gospodarskih panog in pogosto ranljivih kmetijskih struktur;

9.

meni, da mora Evropski parlament v prihodnosti več pozornosti nameniti načinu obravnave netarifnih ovir, zlasti neutemeljenih, pri ocenjevanju trgovinskih sporazumov, da bi zagotovil dostop evropskih izvoznikov in vlagateljev, zlasti malih in srednjih podjetij, do trgov tretjih držav, pri tem pa hkrati spoštovati potrebo po posebni, drugačni obravnavi držav v razvoju, kot določajo pravila STO;

10.

spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vzdrževanje posodobljene evidence ključnih ovir, s katerimi se srečujejo izvozniki ali vlagatelji iz EU na pomembnih trgih v tretjih državah, zlasti v državah partnericah sporazumov o prosti trgovini, ter števila in narave pomislekov držav članic in podjetij kot orodja za oceno razmer v tretjih državah;

11.

opozarja Komisijo, da bi morala evropska politika na področju pravic intelektualne lastnine glede držav v razvoju ostati v okviru obveznosti po sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in v celoti spoštovati deklaracijo iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju iz leta 2001, zlasti kar zadeva generična zdravila in javno zdravje, da bi državam v razvoju omogočili politični prostor za obravnavo vprašanj javnega interesa;

12.

meni, da bi bilo priporočljivo, da bi Komisija po posvetovanju z drugimi zadevnimi mednarodnimi organizacijami preučila, ali obstaja povezava med posameznimi netarifnimi ovirami v EU in tretjih državah ter dejanskim ustvarjanjem oziroma izgubo delovnih mest v EU, čeprav trenutno posameznih netarifnih in drugih regulativnih ovir, s katerimi se srečujejo podjetja EU pri dostopu do tujih trgov, ni mogoče neposredno povezati z dejanskimi izgubami delovnih mest v državah članicah EU;

13.

poudarja, da mora Komisija ustrezno preučiti možnost razvoja in vzpostavitve mehanizma zgodnjega opozarjanja za odkrivanje neutemeljenih netarifnih ovir, okrepiti obstoječa analitična orodja za njihovo kvalitativno oceno in poskrbeti za jasnejšo opredelitev netarifnih ovir; predlaga, da se ta mehanizem opre na delegacije EU v tretjih državah ob sodelovanju z organizacijami, ki so jih že vzpostavile države članice;

14.

poziva Komisijo, naj izboljša mednarodno regulativno sodelovanje, tudi v mednarodnih forumih, in zbliževanje regulativnih zahtev na podlagi mednarodnih standardov ter se, kadar je mogoče, vključi v regulativni dialog, da bi obravnavala obstoječe ali morebitne prihodnje ovire za trgovino ter tako omejila spore in z njimi povezane trgovinske stroške;

15.

poziva Komisijo, naj med pristopnicami k sporazumu o vladnih naročilih (GPA) spodbuja spoštovanje pravil o javnih naročilih na podlagi mednarodnih standardov, kot določa ta sporazum, ter uporabi ali razširi obstoječe regulativne dialoge za okrepitev sodelovanja v zvezi z regulativnim okvirom ter preoblikovanja in po potrebi odstranitve obstoječih neposrednih in posrednih diskriminacijskih praks v odnosih EU z njenimi industrializiranimi partnerskimi državami;

16.

meni, da je za zmanjšanje netarifnih trgovinskih ovir in ovir za naložbe potrebna predvsem reforma omenjenega sporazuma o vladnih naročilih v STO ob spoštovanju večfunkcionalnosti politik javnih naročil; poziva glavna gospodarstva v vzponu, naj sodelujejo v tem procesu ter naj brez odlašanja podpišejo in ratificirajo prihodnji sporazum;

17.

poziva Komisijo, naj ohrani pozitivno in odločno stališče v pogajanjih s Kitajsko glede njene pridružitve sporazumu o vladnih naročilih, da bi zagotovili enakovredno odprtje kitajskih javnih naročil ter enakovredno obravnavo in predvidljive pogoje za evropska podjetja;

18.

priporoča, da se preveri, kako bi bilo mogoče pravno zagotoviti, da državna podjetja iz tretjih držav, ki z EU niso podpisale niti sporazuma o vladnih naročilih niti dvostranskega sporazuma o vzajemnem odprtju trga z EU, ne bi smela dobivati javnih naročil za izvajanje projektov, podprtih s sredstvi EU, oziroma kako bi lahko EU v takem primeru zahtevala vračilo finančne podpore;

19.

opozarja na pomen, ki ga imajo neposredne tuje naložbe za evropsko gospodarstvo, in na potrebo po oblikovanju stabilnega in privlačnega okolja za evropske vlagatelje v tujini ter za spodbujanje odprtega naložbenega sistema na evropskem ozemlju; vendar pa v skrbi za vzajemno korist predlaga, da bi bilo zaželeno začeti razmislek na evropski ravni o priložnosti za presojo vpliva teh naložb na notranji trg, da se tako preprečijo morebitne škodljive posledice za evropske naložbe in strokovno znanje v nekaterih strateških sektorjih;

20.

spodbuja podjetja in izvoznike EU k uporabi obstoječih kanalov, vključno s pritožbami na podlagi uredbe o trgovinskih ovirah ali registrom pritožb v podatkovni zbirki o dostopu na trge, za poročanje Komisiji o materialni škodi zaradi različnih trgovinskih ovir, Komisija pa naj te ovire oceni in uporabi vsa potrebna sredstva za odpravo neupravičenih netarfinih ovir;

21.

meni, da bi morala Komisija v zvezi s surovinami izvajati trajnostno in celovito strategijo, ki zajema več politik, ter hkrati upoštevati, da so lahko omejitve izvoza in izvozne dajatve pomembne za uresničevanje razvojnih ciljev, varstvo okolja ali trajnostno izkoriščanje naravnih virov v najmanj razvitih državah in malih otoških državah v razvoju ter drugih državah v razvoju, z izjemo držav BRIC; ugotavlja, da so države članice STO, ki uporabljajo izvozne dajatve, večinoma države v razvoju in najmanj razvite države; poziva EU, naj ne poskuša prepovedati uporabe izvoznih taks za najmanj razvite države, male otoške države v razvoju in druge države v razvoju, z izjemo držav BRIC, v STO in dvostranskih trgovinskih sporazumih ter sporazumih o gospodarskem partnerstvu, dokler ne bodo dosegle statusa naprednejših držav v razvoju, saj bi to omejilo politični prostor držav v razvoju za uporabo tega orodja za vidike dodane vrednosti, diverzifikacije, zaščite novih industrijskih panog, varnosti hrane, prihodkov in okolja;

22.

meni, da bi se morali trgovinski partnerji, da bi se v celoti zavedali koristi liberalizacije trgovine v državah, ki odpirajo svoje trge ter odpravljajo tarife in netarifne ovire, medsebojno dogovoriti o prehodnih obdobjih postopnega uvajanja v zvezi z odobritvijo dostopa do trgov v nekaterih občutljivih sektorjih ter naložb vanje ali, v izjemnih primerih, njihovi popolni izključitvi;

23.

v skladu s trgovinskimi načeli EU-ZDA za storitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij (podpisanimi z ZDA v skladu s Pogodbo o ES) poziva Komisijo, naj v celoti pregleda in obravnava diskriminacijske ali nesorazmerne predpise, obveznosti in druge zakonodajne metode v zvezi z informacijskimi in komunikacijskimi omrežji in storitvami, ki omejujejo prost pretok informacij in dostop storitev do trga ter poglabljajo digitalno vrzel;

24.

meni, da je treba dati prednost trgovinskim oviram in oviram za naložbe, ki vplivajo na evropske storitvene sektorje, med drugim na informacijske in komunikacijske tehnologije ter telekomunikacije, strokovne in poslovne storitve, finančne storitve, gradbeništvo, prodajo na drobno in distribucijo; meni namreč, da so ti netarifni ukrepi, ki vključujejo domače predpise, omejitve glede lastništva in različne krizne ukrepe (vključno z diskriminacijskimi določbami na področju javnih naročil), posebej pomembni glede na večjo dodano vrednost, ki jo prinaša trgovina s storitvami, in položaj EU kot največje izvoznice storitev;

25.

meni, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za mediacijo v STO, ki bi olajšal odpravo netarifnih ovir na konstruktiven, učinkovit, hiter in neizzivalen način, na podlagi sistema SOLVIT in v skladu s prejšnjimi podobnimi predlogi EU in Indije;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.