2.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 296/105

—

ob upoštevanju sklepov s seje zunanjih ministrov vzhodnega partnerstva z dne 13. decembra 2010,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki (1), z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike (2), z dne 6. julija 2006 o Evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu (3), z dne 5. junija 2008 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (4), z dne 19. februarja 2009 o pregledu Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (5), z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje (6) in z dne 20. januarja 2011 o strategiji EU za Črno morje (7),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2010 o nujnosti evropske strategije za južni Kavkaz (8),

—

ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike od leta 2004, zlasti poročil Komisije o napredku pri njenem izvajanju,

—

ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Gruziji, Republiki Moldaviji in Ukrajini ter priporočil odborov za parlamentarno sodelovanje s temi državami, z izjemo Belorusije,

—

ob upoštevanju odstavka 41 zgornje resolucije z dne 15. novembra 2007, ki poziva k vzpostavitvi parlamentarne skupščine evropske sosedske politike za vzhod (EURONEST),

—

ob upoštevanju akcijskih načrtov, sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo in Moldavijo ter pridružitvenega načrta, sprejetega z Ukrajino,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko z dne 26. julija 2010 o evropski sosedski politiki,

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu v Pragi z dne 7. maja 2009,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2010 z naslovom Pregled evropske sosedske politike (KOM(2010)0207,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2008 o vzhodnem partnerstvu (KOM(2008)0823),

—

ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 5. decembra 2007 z naslovom Močna evropska sosedska politika (KOM(2007)0774), z dne 4. decembra 2006 o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726), z dne 12. maja 2004 z naslovom Evropska sosedska politika – strateški dokument (KOM(2004)0373) in z dne 11. marca 2003 z naslovom Širša Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami (KOM(2003)0104),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (9),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 13/2010 z naslovom Ali se je novi evropski instrument sosedstva in partnerstva na Južnem Kavkazu (Armenija, Azerbajdžan, Gruzija) začel uspešno izvajati in ali prinaša rezultate?,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je Lizbonska pogodba ustvarila potrebne razmere, v katerih lahko EU izboljša učinkovitost in enotnost svojih odnosov z vsemi akterji in državami partnericami, zlasti s svojimi sosedami,

B.

ker je v členu 8 Pogodbe o Evropski uniji določeno, da Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvarja območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja,

C.

ker so se z evropsko sosedsko politiko od njene vzpostavitve leta 2004 okrepili odnosi z državami partnericami in je ta politika prinesla več vidnih koristnih rezultatov; ker izzivi ostajajo in ker se treba zdaj osredotočiti na izvajanje, pri tem pa jasno opredeliti prednostne naloge za ukrepanje, jasna merila in razlikovanje na osnovi uspešnosti,

D.

ker je vzhodno partnerstvo pomemben politični okvir za poglabljanje odnosov z državami partnericami in med njimi, ki temelji na načelu skupnega lastništva in odgovornosti ter pozitivnega pogojevanja; ker poglobljeni odnosi zahtevajo večjo skupno predanost in viden napredek, povezan z dobrim upravljanjem in demokratičnimi standardi,

E.

ker se vzhodno partnerstvo osredotoča na štiri tematske platforme sodelovanja, in sicer: demokracijo, dobro upravljanje in stabilnost; gospodarsko sodelovanje in približevanje politikam EU; okolje, podnebne spremembe in energetska varnost; ter medsebojne stike,

F.

ker je sodelovanje v okviru parlamentarne skupščine EURONEST, ki deluje kot platforma za izmenjavo mnenj, namenjeno doseganju pozitivnih učinkov, iskanju skupnih stališč glede svetovnih izzivov našega časa, povezanih z demokracijo, politiko, gospodarstvom, energetsko varnostjo in socialnimi zadevami, in krepitvi vezi med državami v regiji in EU ter med samimi državami vzhodnega partnerstva,

G.

ker bi EU morala spodbujati in znatno okrepiti pristop od spodaj navzgor z večjo ekonomsko podporo civilnim družbam ter spodbujanjem svobode tiska in svobode zbiranja,d a se ohranja proces demokratizacije, ki je temeljni pogoj za dolgoročno stabilizacijo,

H.

ker nerešeni regionalni konflikti v sosedstvu EU ogrožajo trajnostni gospodarski, družbeni in politični razvoj zadevnih držav in resno ovirajo regionalno sodelovanje, stabilnost in varnost, ker tudi resno ovirajo razvoj vsega potenciala in prednosti evropske sosedske politike; ker ti konflikti preprečujejo, da bi se kot razsežnost evropske sosedske politike razvili pravi in učinkoviti večstranski odnosi; ker se še vedno podcenjuje vloga, ki bi jo lahko v zadevnih državah imela civilna družba,

I.

ker so se pri nedavnih demonstracijah proti represivnim režimom v Belorusiji, Tuniziji in Egiptu jasno pokazale legitimne želje ljudi po demokraciji,

J.

ker EU in države članici v svoji politiki podpore nedemokratičnih režimov v Tuniziji in Egiptu in sodelovanja z njima niso bile uspešne in bi morale to upoštevati v odnosih med EU in Belorusijo, in ker bi morala celotna evropska sosedska politika EU temeljiti na vrednotah,

K.

ker je Evropski instrument sosedstva in partnerstva pripomogel k poenostavitvi financiranja evropske sosedske politike; ker bi moral proces vzpostavitve njegovega naslednika odražati sklepe strateškega pregleda evropske sosedske politike in vključevati obširno posvetovanje,

1.

pozdravlja napredek, dosežen v odnosih med EU in sosednjimi državami v okviru evropske sosedske politike, in potrjuje vrednote, načela in zaveze, na katerih temelji evropska sosedska politika in ki vključujejo demokracijo, vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tržno gospodarstvo, trajnostni razvoj in dobro upravljanje; meni, da je evropska sosedska politika še vedno strateško pomemben okvir za poglobitev in okrepitev odnosov z našimi najtesnejšimi partnericami, v katerem lahko podpiramo njihove politične, družbene in gospodarske reforme, ter poudarja pomen ohranjanja načela skupnega lastništva pri ustvarjanju in uresničevanju programov in ukrepov;

2.

pozdravlja tekoči pregled evropske sosedske politike in poudarja, da bi se morale s tem postopkom nadalje okrepiti vezi med EU in sosednjimi državami; poudarja tudi, da lahko te države, kljub temu da se njihove težnje in cilji razlikujejo, postanejo najtesnejše politične zaveznice EU;

3.

ugotavlja, da je treba obe razsežnosti evropske sosedske politike (južno in vzhodno) obravnavati kot sestavni del iste prednostne politike; poudarja potrebo po prožnosti in po razlikovanju našega pristopa v odnosu do posameznih partneric ter boljši porabi sredstev;

4.

poudarja, da bi moral strateški pregled evropske sosedske politike odražati močnejšo politično zavezo vseh partneric in okrepiti razlikovanje na osnovi uspešnosti in jasno določenih meril;

5.

meni, da je še posebej smotrno stalno ocenjevati in vrednotiti ne le dosedanjih rezultatov, doseženih z izvajanjem programov, ampak tudi ustreznosti virov, uporabljenih v okviru partnerstva; meni, da bo mogoče v prihodnosti s tem postopkom odpraviti morebitne pomanjkljivosti in neposrečene odločitve;

6.

poudarja, da je treba priznati spremembe, nastale z Lizbonsko pogodbo, zlasti okrepljeno vlogo podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (SZVP), ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje, imenovanje komisarja za širitev in sosedsko politiko ter nova pooblastila Evropskega parlamenta, da bi povečali enotnost zunanje politike EU ter učinkovitost in legitimnosti njene zunanje razsežnosti in delovanja; pričakuje, da države članice EU ne bodo sprejemale dvostranskih pobud z državami evropske sosedske politike, ki bi lahko spodkopale učinkovitost ukrepanja na ravni EU;

7.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije EU po vsem svetu, naj čim bolj prispevajo k zagotavljanju močnejšega vključevanja človekovih pravic in političnih načel v preučitev političnih razmer v tretjih državah in prenosa v politike "preoblikovanja" prek projektov pomoči;

8.

pozdravlja vzpostavitev vzhodnega partnerstva kot političnega okvira za spodbujanje vzhodne dimenzije evropske sosedske politike, ki si prizadeva za poglobitev in okrepitev odnosov med EU in njenimi vzhodnimi sosedami s podpiranjem političnega združevanja, gospodarskega povezovanja in približevanja zakonodaje, pri čemer podpira politične in družbeno-gospodarske reforme v državah partnericah; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj izdelajo jasna merila za spremljanje teh reform, in poudarja, da bi morala ta merila upoštevati posebnosti posameznih držav partneric, vključno z različnimi cilji in zmogljivostmi; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v oblikovanje teh meril vključijo Parlament; poudarja, da morajo gospodarske reforme potekati z roko v roki s političnimi reformami in da je dobro upravljanje mogoče doseči le z odprtim in preglednim postopkom odločanja, ki temelji na demokratičnih ustanovah;

9.

poudarja pomen nadaljnjega spodbujanja stabilnosti in večstranske krepitve zaupanja v okviru vzhodnega partnerstva, kot je bilo dogovorjeno v skupni izjavi z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu v Pragi;

10.

poudarja, da bi lahko bila evropska perspektiva, ki bi vključevala člen 49 Pogodbe o Evropski uniji, gonilna sila za reforme v teh državah in bi nadalje krepila njihovo zavezanost skupnim vrednotam in načelom, kot so demokracija, vladavina prava, spoštovanje človekovih pravic in dobro upravljanje;

11.

opozarja, da bi morale skupne temeljne vrednote, kot so demokracija, vladavina prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, neodvisnost sodstva in boj proti korupciji, ohranjanje svobode medijev in podpiranje nevladnih organizacij, na katerih temeljita evropska sosedska politika in vzhodno partnerstvo, ostati glavno merilo za ocenjevanje uspešnosti naših držav partneric; v ta namen vse države partnerice evropske sosedske politike poziva h konkretnim dejanjem v tej smeri; zato spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj bolj prizadevata za uresničitev letnih akcijskih načrtov na tem področju;

12.

ugotavlja, da je evropska sosedska politika od svojega začetka v letu 2004 prinesla mešane rezultate, in sicer pozitivne, kar zadeva človekove pravice in demokratizacijo v nekaterih državah partnericah, pa tudi negativne v drugih, zlasti Belorusiji;

13.

ugotavlja, da ostaja Belorusija edina vzhodna država partnerica, ki omejeno dvostransko sodeluje pri evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu, njena nadaljnja vključitev v te programe pa bo odvisna od njene pripravljenosti za spoštovanje skupnih vrednot in osnovnih načel; meni, da so nedavne spremembe v Belorusiji v nasprotju z vizijo EU na področju spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava; pozdravlja sklepe Sveta za zunanje zadeve z dne 31. januarja 2011 o Belorusiji; poziva EU, naj stori vse, kar je potrebno, da se ti sklepi docela izvedejo, vključno s tem, da poskusi pridobiti navadne državljane Belorusije za zamisel o reformi z zmanjševanjem birokracije in stroškov, povezanih s pridobivanjem schengenskih vizumov, in z lajšanjem stikov med ljudmi; v tem smislu poziva države članice, naj se zavzamejo za čim bolj prožno uporabo vizumskega zakonika EU pri izdaji schengenskih vizumov; poziva Komisijo in druge donatorje, naj podprejo razvoj demokratično usmerjenih političnih strank v Belorusiji, vzpostavitev večjih nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe ter skupnostne in državljanske pobude v beloruskih regijah;

14.

poudarja, da zakonodajni okvir in izvedba volitev v številnih državah nista bila skladna z mednarodnimi standardi; vztraja pri pomembnosti svobodnih in poštenih volitev, ki ustrezajo mednarodnim standardom in zavezam;

15.

poudarja, da bi moral biti boj proti korupciji, zlasti v sodstvu in pri policiji, glavna prednostna naloga EU pri razvoju njenih odnosov z vzhodnimi partnericami in da bi se to moralo odražati v celovitem okviru vzpostavljanja institucij; poudarja tudi pomen krepitve boja proti mednarodnim mrežam organiziranega kriminala in poziva k tesnejšemu policijskemu in pravosodnemu sodelovanju z agencijami EU;

16.

poudarja, da je treba dvostranske odnose EU z državami vzhodnega partnerstva dopolniti z večstransko razsežnostjo, in sicer s povečanjem števila dejavnosti in pobud v okviru tematskih platform, pri tem pa nameniti posebno pozornost zlasti krepitvi čezmejnih projektov, širitvi programov "od ljudi za ljudi", razvoju spodbud za regionalno sodelovanje in nadaljnji krepitvi aktivnega dialoga s civilno družbo, da bi tako spodbudili potrebno vzpostavitev nevladnih institucij in okrepili družbeno kohezijo; kljub temu ugotavlja, da še vedno prevladujejo dvostranski odnosi, zato poziva k jasnejšemu in strožjemu razlikovanju in pogojevanju, da bo ambicijam in zavezam sledi dejanska izvedba, resničnemu napredku pa dejanski koraki v smeri evropske perspektive; je trdno prepričan, da bo okrepitev vezi z najuspešnejšimi državami partnericami pozitivno vplivala na druge, kar bi lahko poživilo večstransko sodelovanje;

17.

poziva Evropski svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo vizumska liberalizacija, ponujena državam vzhodnega partnerstva, glede časovnega razporeda in vsebine vsaj tako radodarna, kot je bila predlagana drugim državam, s katerimi si delijo meje, da ne bi spodbujala izstavitve tujih potnih listov pripadnikom držav vzhodnega partnerstva, kar bi lahko, kot v Gruziji, Ukrajini in Moldaviji, povzročilo destabilizacijo teh držav in bi bilo v nasprotju z varnostjo in interesi same EU;

18.

poudarja pomen nadaljnjega spodbujanja regionalnega sodelovanja na območju Črnega morja in krepitve politik EU glede črnomorske regije, predvsem z vzpostavitvijo celovite strategije EU za Črno morje in zagotovitvijo ustreznih finančnih in človeških virov za njeno učinkovito izvajanje; poudarja dopolnjevanje med politikami EU za Črno morje in vzhodnim partnerstvom ter poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj čim bolje izkoristita raznolike pristope iz obeh pobud in na vseh ravneh pojasnita, kako se bo ta znatna stopnja dopolnjevanja uporabljala v praksi;

19.

spodbuja države v regiji, naj tesneje sodelujejo druga z drugo in naj se na vseh ustreznih ravneh pridružijo poglobljenemu in dolgotrajnemu dialogu o vprašanjih, kot so svoboda, varnost in pravica, predvsem pa upravljanje meja, preseljevanje in azil, boj proti organiziranemu kriminalu, trgovina z ljudmi, nezakonito priseljevanje, terorizem, pranje denarja in trgovina z drogami ter policijsko in pravosodno sodelovanje; opozarja, da so dobrososedski odnosi eden izmed najpomembnejših pogojev za približevanje držav evropske sosedske politike članstvu v EU;

20.

poudarja, da so v številnih državah še vedno resne težave s svobodo izražanja, zlasti v medijih, ter svobodo zbiranja in združevanja, ter da ostaja prostor, ki je na voljo akterjem civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic pretirano omejen;

21.

pozdravlja dejavno vlogo organizacij civilne družbe pri spodbujanju vrednot, na katerih temelji evropska sosedska politika, zlasti človekovih pravic, neodvisnih medijev in demokratizacije; poudarja, da je treba z dodelitvijo finančne in institucionalne podpore nadalje podpirati to vlogo ter vključevanje v izvajanje in spremljanje projektov v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ter akcijskih načrtov evropske sosedske politike; pozdravlja dejavno udeležbo organizacij civilne družbe, zlasti tistih iz držav partneric, v forumu civilne družbe; spodbuja k vključevanju foruma civilne družbe v uradna srečanja platform in tematskih delovnih skupin v okviru vzhodnega partnerstva;

22.

meni, da je treba temeljito oceniti verodostojnost vseh organizacij civilne družbe, ki so vključene v ta proces, da bi zagotovili legitimnost in učinkovitost naših ukrepov;

23.

poudarja pomen lokalnih oblasti za demokratični razvoj naših držav partneric in poziva Komisijo, naj jih dejavno podpira, da se bosta okrepila lokalna demokracija in lokalno upravljanje; spodbuja razširitev programov medinstitucionalnega sodelovanja med lokalnimi organi EU in držav partneric ter ustanovitev lokalne in regionalne skupščine vzhodne Evrope in Zakavkazja;

24.

poudarja pomen sindikatov in socialnega dialoga kot sestavnega dela demokratičnega razvoja vzhodnih partneric; opozarja, da so sindikalne pravice omejene, in vzhodne partnerice poziva, naj dodatno okrepijo delavske in sindikalne pravice; priporoča okrepitev socialnega dialoga in posvetovanja s socialnimi partnerji;

25.

poudarja pomen svobode izražanja ter svobodnih in neodvisnih medijev, vključno z internetom, za razvoj demokracij in kot sredstva za spodbujanje izmenjav in komunikacije med družbami v regiji ter med temi družbami in EU; spodbuja EU, naj nadaljuje s financiranjem televizijskih in radijskih postaj Belsat, Radyo Racyja in Evropskega Radia za Belorusijo ter s finančnimi prispevki podpre nastanek in uveljavljanje medijskih hiš, med drugim kot načina spodbujanja neposrednih komunikacijskih kanalov med družbami; poudarja potrebo po ukinitvi pomoči medijem, ki jih, tako kot v Belorusiji, nadzoruje ali ima v lasti država;

26.

ponovno podaja svoje stališče, da so pridružitveni sporazumi pomembno orodje za pospeševanje reform in da bi morali vsebovati konkretne pogoje, časovnice in merila uspešnosti, vzpostaviti pa bi bilo treba tudi redni proces spremljanja, s čimer bi učinkovito in celostno poglobili dvostranske odnose z EU in povečali skladnost vseh elementov teh sporazumov, kar pomeni političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih elementov in obveznosti glede človekovih pravic; poudarja, da je treba čim prej uvesti celovite programe za vzpostavljanje institucij; poudarja, da bi EU ob upoštevanju ambiciozne narave pridružitvenih sporazumov in njihovega velikega pomena za prihodnost vzhodnega partnerstva, morala te države podpirati z zagotavljanjem tehnične in finančne pomoči in jim tako omogočiti, da izpolnjujejo svoje zaveze glede izvajanja; opozarja Komisijo, da je odgovorna za ustrezno obveščanje Parlamenta in pristojnih poročevalcev o pogajalskih mandatih glede pridružitvenih sporazumov in o samih pogajanjih;

27.

pozdravlja delo svetovalne skupine EU na visoki ravni v Armeniji in vzpostavitev podobne skupine v Moldaviji; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za SZVP in Komisijo, naj razpravljata o možnosti, da bi tako pomoč ponudili tudi drugim vzhodnim partnericam;

28.

meni, da je lahko tesnejše gospodarsko povezovanje pomemben pobudnik družbenih in političnih sprememb; poudarja, da je treba poglobljena in razširjena območja proste trgovine z EU vzpostaviti šele, ko bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji; poudarja, da ta ostajajo eden od najpomembnejših spodbud vzhodnega partnerstva za partnerske države in močna spodbuda za reformo, če se le pravočasno zagotovi celovita ocena njihovega družbenega in okoljskega učinka; priznava, da bi bilo treba koncept poglobljenega in razširjenega območja proste trgovine prilagoditi spreminjajočim se okoliščinam vsake izmed vzhodnih držav partneric;

29.

poudarja, da je treba okrepiti dvo- in večstransko gospodarsko sodelovanje med državami partnericami evropske sosedske politike, saj bi prineslo oprijemljive koristi državljanom, izboljšalo politično vzdušje v regiji in prispevalo k gospodarskemu razvoju držav partneric; zato spodbuja vzpostavitev prostotrgovinskih območij med državami partnericami;

30.

opaža vedno večjo gospodarsko prisotnost Kitajske v državah vzhodnega partnerstva;

31.

poudarja pomen podpiranja mobilnosti državljanov, ohranjanja medosebnih odnosov in upravljanja tokov preseljevanja, zlasti s sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu, ki naj bi postopoma privedli do popolne liberalizacije vizumov, če bodo docela izpolnjeni vsi ustrezni pogoji; poziva EU, naj si aktivno in brez odlašanja prizadeva za pričetek pogajanj v ta namen, obenem pa zagotovi boljše izvajanje sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov; priporoča, da bi dvostranski sporazumi vsebovali določbe o posodobitvi nacionalne zakonodaje o preseljevanju v državah, na katere se nanaša evropska sosedska politika; vztraja pri tem, da je izvajanje teh sporazumov in politik, zlasti zagotavljanje azila, povsem v skladu z mednarodnimi obveznostmi in zavezami ter standardi EU, zlasti tistimi, ki so povezani s človekovimi pravicami;

32.

nadalje poudarja, da je lahko liberalizacija vizumov močna spodbuda pri pospeševanju demokratizacije in reform na področju človekovih pravic v državah partnericah ter sredstvo za priznavanje konkretnih korakov v smeri političnega približevanja in gospodarskega povezovanja z EU v okviru evropske sosedske politike;

33.

predlaga, da bi morala Komisija objaviti letno ocenjevalno poročilo glede evropskih sporazumov o ponovnem sprejemu;

34.

meni, da je potrebno tesnejše sodelovanje med državami evropske sosedske politike in agencijo FRONTEX;

35.

poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti mobilnosti študentov, akademikov, znanstvenikov in poslovnežev tako, da zagotovi razpoložljivost dovolj sredstva ter okrepi in razširi obstoječe štipendijske programe; pri tem poudarja pomen razvoja novih projektov v okviru vzhodnega partnerstva, ki se bodo osredotočili na bolj strukturirano sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja in raziskav, ki spodbuja izmenjave med univerzami in javno-zasebna partnerstva na tem področju; pozdravlja vzpostavitev partnerstva za mobilnost z Moldavijo in Gruzijo ter spodbuja sklenitev takih partnerstev z drugimi vzhodnimi državami partnericami kot del globalnega pristopa k vprašanju preseljevanja; v zvezi s tem meni, da je treba bolje uporabljati in izvajati obstoječo prožnost v okviru schengenskega vizumskega zakonika, da bi olajšali mobilnost teh skupin;

36.

ponovno potrjuje svojo močno podporo projektom štipendiranja univerzitetnih diplomantov iz držav evropske sosedske politike in EU za študij na Evropski akademiji, ki jih financira EU; je prepričan, da bo tako mogoče usposabljati bodoče sogovornike iz evropskih in sosednjih držav, tj. zaposlenih, ki bodo izvajali naloge, povezane z EU in evropsko sosedsko politiko, da bodo docela in strokovno seznanjeni z vsebino in duhom politik EU, njenim pravom in institucijami;

37.

poudarja pomen medpanožnega sodelovanja zaradi vse višje ravni medsebojne odvisnosti, zlasti na področjih, kot so energetska varnost, okoljske in podnebne spremembe, izobraževanje, informacijska tehnologija, raziskave, prevoz, družbeni razvoj in vključevanje, zaposlovanje in ustvarjanje delovnih mest ter sodelovanje na področju zdravstva; poudarja, da bi povečano medpanožno sodelovanje lahko pospešilo sinergijo med notranjimi politikami EU in evropsko sosedsko politiko; v zvezi s tem meni, da je treba več držav partneric spodbuditi k sklenitvi protokolov z EU o sodelovanju v programih in agencijah Skupnosti; v zvezi s tem pozdravlja pristop Republike Moldavije in Ukrajine k energetski skupnosti;

38.

meni, da je treba okrepiti energetsko sodelovanje, energijsko učinkovitost in spodbujanje obnovljivih virov energije, ki bodo med ključnimi cilji dogovorov o sodelovanju s partnericami evropske sosedske politike; poudarja strateški pomen projekta Nabucco in čim hitrejšega začetka njegovega izvajanja ter prenosa utekočinjenega zemeljskega plina po projektu AGRI;

39.

poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno raven finančnih sredstev EU za sodelovanje s sosedstvom, in ponovno poudarja pomen Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva kot finančnega instrumenta evropske sosedske politike, ki se mora razviti tako, da bo omogočal prožnejši odziv na različne potrebe sosednjih držav in regij, zagotavljal neposredno povezavo med cilji evropske sosedske politike in programiranjem v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ter odražal naravo bodoče evropske sosedske politike, ki bo temeljila na uspešnosti; kljub temu poudarja, da je treba zagotoviti večjo prožnost in odzivnost na krize ter bolj ciljno usmerjeno pomoč, zlasti za civilno družbo in lokalne ravni, ter tako ohraniti pristop od spodaj navzgor in zagotoviti, da države ne morejo neutemeljeno posegati v finančno pomoč; poudarja, da je pomembno spremljati vodenje in izvajanje različnih programov v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, in tudi, da mora biti dodana vrednost za razvoj lokalnih gospodarstev temeljno merilo pri financiranju projektov, pri čemer je treba upoštevati dejanske stroške in resnični prispevek vsakega izmed projektov; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se pri načrtovani pripravi naslednjega instrumenta že v zgodnjih fazah posvetujeta s Parlamentom in akterji civilne družbe;

40.

poziva k povečanju in boljši uporabi sredstev za instrument za demokracijo in človekove pravice, da bi okrepili sposobnost civilne družbe za spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih reform, ter za instrument za nedržavne akterje, ki podpira dejavnosti manjšega obsega, ki jih vodijo organizacije civilne družbe na področju lokalnega razvoja, zlasti v Belorusiji;

41.

poudarja pomen ohranjanja ustreznih ravni financiranja in je vesel boljšega usklajevanja dela mednarodnih finančnih institucij in drugih donatorjev, katerega namen je izboljšati učinkovitost in ustvarjati sinergije; poudarja, da bi morala EU tudi prispevati k temu, da bi države partnerice bolje uporabljale obstoječa sredstva, in sicer z večjim poudarjanjem praktičnega sodelovanja, kar bi njihovim institucijam omogočilo boljše izvajanje reform in uresničevanje zavez, ki izhajajo iz različnih sporazumov, sklenjenih z EU; poudarja, da je treba okrepiti neposredno povezavo med uspešnostjo in finančno pomočjo (npr. skladom za upravljanje znotraj Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva), predvsem na področju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava;

42.

meni, da bi o proračunski podpori lahko razpravljali kot o koristni možnosti, ki lahko v prihodnosti pomeni resnično spodbudo; vendar verjame, da bi morala ta podpora temeljiti na načelu razlikovanja in bi morala zanjo veljati izpolnitev nekaterih pogojev, vključno z vdanostjo držav upravičenk skupnim vrednotam in načelom, učinkovitimi postopki upravljanja in nadzora proračuna, nizko stopnjo korupcije in zmožnostjo pregledne, učinkovite in odgovorne uporabe te podpore;

43.

vztraja, da je potrebno znatno povišanje zgornje meje postavke 4 v skupnem poračunu, predvsem za Evropski instrument sosedstva in partnerstva, ker je treba kljub temu, da je bilo v zadnjih letih nekaj napredka pri spodbujanju tesnejšega sodelovanja in postopnega gospodarskega povezovanja med Evropsko unijo in državami partnericami, še veliko narediti, saj se oblikujejo novi izzivi in področja sodelovanja;

44.

poziva Komisijo, naj poveča finančno podporo za vzhodno razsežnost evropske sosedske politike, da bi dosegli zastavljene cilje in zagotovili učinkovito izvajanje vzhodnega partnerstva, vendar naj pri tem ne posega v finančna sredstva za Unijo za Sredozemlje;

45.

poudarja, da pomoč ni zadostno jamstvo za trajnostni in trajni napredek, čeprav lahko deluje kot vzvod za države evropske sosedske politike; zato poziva države evropske sosedske politike, naj povečajo in uporabljajo svoje domače vire, naj v program evropske sosedske politike aktivno vključijo zasebni sektor, lokalne oblasti in civilno družbo ter naj prevzamejo večjo odgovornost za izvajanje projektov evropske sosedske politike;

46.

ugotavlja, da je krepitev mladinske razsežnosti vzhodnega partnerstva pomembna naložba v prihodnost odnosov med EU in vzhodnimi sosedami, ki nudi izjemne možnosti za bodoča leta ter za demokratizacijo teh partneric in usklajevanje njihove zakonodaje z evropskimi standardi; ponovno poudarja, da bi morala Komisija dodaten milijon EUR, ki je bil v okviru proračuna EU za leto 2011 dodeljen za Evropski instrument sosedstva in partnerstva za leto 2011, za krepitev mladinske razsežnosti vzhodnega partnerstva, tako da zagotovi:

47.

pozdravlja izid konference donatorjev za Belorusijo, ki je bila 2. februarja 2011 in na kateri je bilo zbranih okrog 87 milijonov EUR, ki bodo namenjeni podpori zagovornikom človekovih pravic ter krepitvi sindikatov, raziskovalnih centrov in študentskih organizacij;

48.

ugotavlja, da se je EU z vzpostavitvijo misije Evropske unije za pomoč na meji v Moldaviji in misije Evropske unije za nadzor v Gruziji močneje zavzela za varnostna vprašanja vzhodnega sosedstva; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za SZVP in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepita svojo vključenost v reševanje dolgotrajnih konfliktov v Pridnjestrju in Zakavkazju na podlagi načel mednarodnega prava, zlasti neuporabe sile, samoodločbe in ozemeljske celovitosti, z aktivnejšo politično usmeritvijo, dejavnejšim sodelovanjem in uglednejšo vlogo v stalnih in ad hoc strukturah za reševanje konfliktov, vključno z že obstoječimi pogajalskimi formati, zlasti organizacije OVSE;

49.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za SZVP in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj oblikujeta več ukrepov in programov za izgradnjo zaupanja, vključno z novimi misijami in komunikacijskimi strategijami za javnost ter premislekom o pragmatičnih pobudah in inovativnih pristopih, kot so neformalni stiki in posvetovanja z družbami odcepljenih ozemelj, pri tem pa ohranita politiko EU glede nepriznavanja, da bi tako podprli državljansko kulturo in dialog med skupnostmi; poudarja pomen krepitve načela dobrih sosedskih odnosov ter razvoja regionalnega sodelovanja preko evropske sosedske politike, vzhodnega partnerstva in pogajanj o pridružitvenih sporazumih; meni, da posebne predstavnike EU še čaka pomembna vloga, zlasti kadar ima njihov mandat regionalno razsežnost, kot na primer v Zakavkazju; meni, da bi morali izvajati večje število boljših ukrepov za reševanje dolgotrajnih konfliktov v regiji, ki ovirajo uresničevanje večstranske razsežnosti;

50.

pri tem opozarja, da je pomanjkanje napredka pri reševanju odprtih sporov v Južnem Kavkazu onemogočalo razvoj kakršne koli oblike sodelovanja v tej regiji, z izjemo Regionalnega centra za okolje (REC), in posledično oslabilo tudi evropsko sosedsko politiko; meni, da je bistvenega pomena opredeliti področja sodelovanja s temi tremi državami, pri tem pa upoštevati predvsem dialog med civilnimi družbami, mladinskimi organizacijami, neodvisnimi mediji, pa tudi gospodarsko povezovanje, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj stori vse za vključitev Ruske federacije in Turčije v to pobudo;

51.

meni, da bi, če želimo zmanjšati delovno obremenitev delegacij EU v teh državah in okrepiti sodelovanje EU v mednarodno doseženih rešitvah za dolgotrajne konflikte, imenovanje posebnih predstavnikov Evropske unije lahko predstavljalo koristno orodje, še posebej v primeru Pridnjestrja in Zakavkazja; poudarja, da bi morala delo teh posebnih predstavnikov usklajevati podpredsednica Komisije/visoka predstavnica za SZVP;

52.

je zaskrbljen, ker se osebam, ki so bile prisilno razseljene (begunci in notranje razseljene osebe), zaradi oboroženih konfliktov na ozemljih držav partneric, odrekajo pravice, vključno s pravico do vrnitve, premoženjskimi pravicami in pravico do osebne varnosti; poziva vse strani, naj nedvoumno in brezpogojno priznajo te pravice in potrebo po njihovi takojšnji uresničitvi, kakor tudi potrebo po takojšnji rešitvi tega problema, ki bo v skladu z načeli mednarodnega prava; poziva Komisijo in države članice EU k nadaljevanju in razširitvi pomoči in finančne podpore EU državam vzhodnega partnerstva, ki so v takem položaju, predvsem z nudenjem pomoči za obnovo in gradnjo potrebnih stavb in cest, infrastrukture za oskrbo z vodo in električno energijo, bolnišnic in šol;

53.

poudarja bistveno vlogo Evropskega parlamenta pri spodbujanju politične razprave in pri širjenju svobode in demokracije med sosedskimi državami partnericami, med drugim z parlamentarnimi misijami za opazovanje volitev; opozarja na svojo zavezo, da bo povečal enotnost med svojimi organi, okrepil odnose s civilno družbo in učinkovitost delovanja svojih organov, med drugim tudi z boljšo uporabo svojih delegacij v medparlamentarnih telesih;

54.

zagotavlja, da daje vso podporo parlamentarni skupščine EURONEST in poudarja vlogo tega organa pri poglabljanju demokracije in demokratičnih institucij ter njen pomen za krepitev parlamentarne razsežnosti vzhodnega partnerstva; meni, da bo skupščina koristno prispevala k izvajanju okrepljene evropske sosedske politike in zagotovila dodano vrednost vsem stranem, ki se zavzemajo za krepitev sodelovanja, solidarnosti ter medsebojnega zaupanja in spodbujanja najboljših praks; izjavlja, da se lahko poslanci beloruskega parlamenta pridružijo parlamentarni skupščini EURONEST, vendar le, če bo njihov parlament demokratično izvoljen in ga bo kot takega priznala tudi Evropska unija;

55.

poudarja vlogo Evropskega parlamenta v vseh fazah in na vseh področjih razvoja evropske sosedske politike, tako pri strateških odločitvah kot tudi pri nadziranju izvajanja te politike, ter se ponovno zavezuje k nadaljevanju izvajanja pravice parlamentarnega nadzora nad izvajanjem evropske sosedske politike, med drugim z rednimi razpravami s Komisijo o uporabi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva; vendar obžaluje omejeno posvetovanje in dostop do dokumentov pri pripravi ustreznih programskih dokumentov; poziva k temu, da se Parlamentu omogoči dostop do pogajalskih mandatov vseh mednarodnih sporazumov, o katerih potekajo pogajanja z državami partnericami evropske sosedske politike, v skladu s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije, po katerem je treba Parlament nemudoma in izčrpno obvestiti v vseh fazah postopka;

56.

pozdravlja odločitev Sveta, da v drugi polovici leta 2011 skliče naslednje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva; v zvezi s tem poziva države članice EU, naj to priložnost izkoristijo za ovrednotenje doseženega napredka in dodatno preučitev strateških smernic za vzhodno partnerstvo, da bo lahko tudi v prihodnje prispevalo k pomembnim rezultatom;

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (SZVP), Evropski službi za zunanje delovanje, Odboru regij, vladam in nacionalnim parlamentom držav evropske sosedske politike, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetu Evrope.