52011DC0695

KAZALO

1. Uvod 2

2. Proračun ISPA 2

3. Novi projekti ISPA 3

4. Nove obveznosti 3

5. Projekti, financirani v obdobju 2005–2010 3

6. Plačila 3

7. Zbirne preglednice 4

8. Oblike in metode zagotavljanja tehnične pomoči 4

9. Tehnična pomoč na pobudo države upravičenke 5

10. Tehnična pomoč na pobudo Komisije 5

11. Izvajanje 6

12. Spremljanje projektov 6

13. Finančno poslovanje in nadzor, vključno z EDIS 6

14. Ocena tveganja 7

15. Ugotovitve Evropskega računskega sodišča 8

16. Partnerici pri sofinanciranju – EIB in EBRD 8

17. Javna naročila 8

18. Politika konkurence 9

19. Okoljska politika 9

20. Prometna politika 9

21. Usklajevanje z instrumentom IPA 9

22. Dejavnosti za obveščanje javnosti 9

UVOD

Po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju junija 2004, na katerem je bil Hrvaški dodeljen status države kandidatke , je ta država od 1. januarja 2005 deležna instrumenta ISPA. Hrvaška se je torej priključila predhodnim državam upravičenkam ISPA, ki so prejemale pomoč ISPA od vzpostavitve instrumenta leta 2000. Bolgarija in Romunija sta 1. januarja 2007 postali članici Evropske unije in nista več upravičeni do predpristopne pomoči, vključno z ISPA. Po pristopu teh dveh držav je Hrvaška ostala edina prejemnica pomoči ISPA.

Zato to poročilo vključuje samo dejavnosti ISPA na Hrvaškem.

Leta 2010 smo bili priča uspešnemu dejanskemu dokončanju prvih dveh projektov ISPA. Zaradi zamud, ki so se nabrale pri štirih ukrepih ISPA, je bilo treba končni datum upravičenosti za te ukrepe podaljšati za eno leto, do konca leta 2011. Zaradi nižjih pogodbenih cen od pričakovanih so bili štirje ukrepi spremenjeni, tako da se je lahko povečalo področje uporabe za delo, financirano iz sredstev ISPA, in/ali povečalo stopnjo sofinanciranja.

Leta 2010 so se nacionalni organi osredotočili na dejansko izvajanje, upravljanje in spremljanje projektov ter plačila.

Izvajanje ISPA leta 2010 je potekalo vzporedno z izvajanjem operativnih programov, financiranih iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in obsežnih priprav za prihodnjo kohezijsko politiko (pristopna pogajanja v poglavju 22: Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov ). Ti trije vzporedni postopki so zahtevali znaten vložek nacionalne uprave.

PRORAčUN ISPA

V skladu z računovodskim sistemom Komisije, ki temelji na dejavnostih, so se proračunska sredstva za instrument ISPA zagotovila v dveh proračunskih vrsticah: funkcionalni proračunski vrstici B13.01.04.02 in operativni proračunski vrstici 13.05.01.01. Prva vrstica vključuje sredstva za financiranje upravnih stroškov tehnične pomoči, zlasti za okrepitev Delegacije Evropske komisije na Hrvaškem. To se je končalo leta 2006. Druga vrstica zajema odobritve plačil, ki so bile na voljo za učinkovito izvajanje in delovanje ISPA za Hrvaško.

Proračunska vrstica 13.05.01.01 zajema vse stroške za sofinanciranje infrastrukturnih projektov (ukrepi). Iz te proračunske vrstice je bilo leta 2010 plačanih skupaj 14 659 692,82 EUR.

Preglednica 1 : Proračun ISPA v letu 2010 – v EUR

Proračunska vrstica | Izvedena plačila |

funkcionalna proračunska vrstica B13.01.04.02 (zaključena v letu 2006) | 0 |

operativna proračunska vrstica 13.05.01.01 | 14 659 692,82 |

Skupaj | 14 659 692,82 |

Financiranje projektov

NOVI PROJEKTI ISPA

Leta 2010 ni bil sprejet noben nov projekt ISPA.

NOVE OBVEZNOSTI

Leta 2010 niso bile sprejete nobene nove obveznosti v sektorjih za okolje ali promet, ker se je instrument ISPA končal leta 2006.

PROJEKTI, FINANCIRANI V OBDOBJU 2005–2010

Komisija je med letoma 2005 in 2006 odobrila skupaj šest projektov na podlagi predlogov, ki jih je predložila Hrvaška. Med temi projekti trije zadevajo sektor za okolje, dva sektor za promet, eden pa horizontalni ukrep tehnične pomoči (za organizacijo obveznih nadzornih odborov in podpornih izvajalskih agencij za ISPA). Skupni upravičeni naložbeni stroški teh projektov dosegajo 107 474 736 EUR, pri čemer se skupno 59 milijonov EUR ali 54,8 % dodeli kot nepovratna sredstva ISPA. Komisija je do konca leta 2006 prevzela obveznosti za 100 % sredstev ISPA, namenjenih Hrvaški za obdobje 2005–2006, pri čemer so se obveznosti uravnoteženo razdelile med sektorja za okolje in promet.

Preglednica 2 : Projekti, sklenjeni na Hrvaškem v obdobju 2005–2006[1] – v EUR

promet | 2 | 60 924 700 | 29 271 310 | 48 | 29 271 310 |

horizontalna tehnična pomoč | 1 | 262 335 | 262 335 | 100 | 262 335 |

okolje | 7 877 349,62 | 4 001 450,43 | 11 878 800,05 |

promet | 12 758 806,09 | 10 658 242,39 | 23 417 048,00 |

tehnična pomoč | 209 868,00 | 0 | 209 868,00 |

Skupaj | 20 846 023,71 | 14 659 692,82 | 35 505 716,05 |

ZBIRNE PREGLEDNICE

Preglednica 4 vsebuje pregled ukrepov ISPA za leto 2010 in obdobje 2005–2010.

Preglednica 4 : Projekti, sklenjeni na Hrvaškem v obdobju 2005–2010 – v EUR

Podsektor | Št. projektov | Upravičeni stroški | Prispevek ISPA | 2010 | 2005–2010 |

voda | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

voda in odpadne vode, vključno s čiščenjem | 1 | 36 000 000 | 22 500 000 | 0 | 2 950 858,49 | 22 500 000 | 9 668 557,17 |

čistilna naprava za odpadne vode | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

trdni odpadki | 1 | 8 823 601 | 6 000 049 | 0 | 837 193,08 | 6 000 049 | 1 437 198,08 |

kakovost zraka | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

horizontalni ukrep | 1 | 1 464 100 | 966 306 | 0 | 213 398,86 | 966 306 | 773 044,80 |

sektor skupaj | 3 | 46 287 701 | 29 466 355 | 0 | 4 001 450,43 | 29 466 355 | 11 878 800,05 |

Promet |

cestni | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

železniški | 1 | 60 182 962 | 28 789 180 | 0 | 10 465 390,39 | 28 789 180 | 23 031 344,00 |

cestni in železniški | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

celinske plovne poti | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

letališča | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

horizontalni ukrep | 1 | 741 738 | 482 130 | 0 | 192 852,00 | 482 130 | 385 704,00 |

sektor skupaj | 2 | 60 924 700 | 29 271 310 | 0 | 10 658 242,39 | 29 271 310 | 23 417 048 |

Horizontalni ukrep |

tehnična pomoč | 1 | 262 335 | 262 335 | 0 | 0 | 262 335 | 209 868 |

sektor skupaj | 1 | 1 464 100 | 966 306 | 0 | 213 398,86 | 966 306 | 773 044,80 |

Promet |

sektor skupaj | 1 | 741 738 | 482 130 | 0 | 192 852,00 | 482 130 | 385 704,00 |

Horizontalna tehnična pomoč |

sektor skupaj | 1 | 262 335 | 262 335 | 0 | 0 | 262 335 | 209 868,00 |

SKUPAJ | 3 | 2 468 173 |1 710 771 |0 |406 250,86 |1 710 771 |1 368 616,80 | | TEHNIčNA POMOč NA POBUDO KOMISIJE

Od vzpostavitve instrumenta ISPA so se dejavnosti tehnične pomoči, izvedene na pobudo ali v imenu Komisije, osredotočale na omogočanje Delegaciji EU, da izvede svoje predhodne nadzorne postopke (vključno z oceno projekta) po standardih, ki jih zahteva upravljanje sredstev EU. Po letu 2006 se noben tak ukrep tehnične pomoči ni financiral iz sredstev instrumenta ISPA. Vsi taki ukrepi tehnične pomoči so bili po tem obdobju financirani iz instrumenta IPA.

Upravljanje in izvajanje

IZVAJANJE

Prva dva projekta na Hrvaškem sta bila odobrena decembra 2005, zadnji štirje pa julija in septembra 2006. Do konca leta 2010 se je dejansko izvajalo vseh 6 projektov ISPA. Dva ukrepa ISPA sta končana, za štiri preostale ukrepe pa je bil končni datum upravičenosti podaljšan do 31. decembra 2011[2]. Pogodbeni znesek ob koncu leta 2010 znaša 95,8 % dodeljenih zneskov.

Do konca leta 2010 sta bili dve pogodbi v fazi ocenjevanja (dela in dobava). Za tri pogodbe je še treba objaviti javne razpise. To so: eno javno naročilo blaga, ena okvirna pogodba in eno javno naročilo gradenj. Za slednjega obstaja tveganje, da bo njegovo izvajanje preseglo končni datum upravičenosti.

Večina projektov ISPA zdaj prehaja v zadnje faze izvajanja. Posledično se pozornost vse bolj osredotoča na dokončanje izvajanja ukrepov v danih rokih in zagotavljanje, da je ukrep ISPA v celoti delujoč in skladen s cilji.

SPREMLJANJE PROJEKTOV

Splošno spremljanje in ocenjevanje napredka in učinkovitosti izvajanja instrumenta ISPA se opravlja na podlagi rednih sestankov v prostorih Delegacije EU, poročil izvajalskih teles o spremljanju, obiskov osebja Komisije na kraju samem in formalnega spremljanja v obliki srečanj nadzornega odbora ISPA dvakrat letno na Hrvaškem, ter s prejemanjem letnih poročil, ki jih za vsak projekt pošlje organ izvajanja.

Na Hrvaškem sta leta 2010 potekali dve srečanji nadzornega odbora ISPA – junija in novembra. Posebna pozornost je bila namenjena zamudam pri okoljskih projektih. Nadzorni odbor je temeljito razpravljal tudi o podaljšanju datumov upravičenosti za štiri ukrepe ISPA.

FINANčNO POSLOVANJE IN NADZOR, VKLJUčNO Z EDIS

Glave zahteve za finančno poslovanje in nadzor ter obravnavo nepravilnosti urejajo določbe Uredbe o instrumentu ISPA[3] in Priloga III k Finančnemu memorandumu, kakor se uporablja v skladu z ureditvijo predhodnega nadzora, ki ga izvaja Komisija. Ključni elementi se nanašajo na vzpostavitev sistemov notranjega finančnega nadzora in postopkov, ki lahko zagotovijo pregledne in nediskriminatorne postopke za oddajo javnih naročil, točnost prijavljenih izdatkov, ustrezno službo za notranjo revizijo, zadostno revizijsko sled in ustrezno obravnavo nepravilnosti.

Delegacija EU v Zagrebu je bila še naprej glavni mehanizem za zagotavljanje dobrega finančnega upravljanja in nadzora. Stopnja zavrnitve za dokumente ISPA je bila še naprej visoka, kar je jasno znamenje, da morajo hrvaški organi opraviti še več dela, da bodo upravičili zaupanje, da lahko pravilno neodvisno upravljajo sredstva ISPA.

DIS

Zahteva za odobritev DIS (decentralizirani sistem izvajanja) za izvajalsko agencijo na Hrvaškem, tj. CFPA, sledi določbam iz člena 164 finančne uredbe[4]. Komisija je odobritev DIS dodelila 13. februarja 2006.

EDIS

Ker se je instrument ISPA leta 2006 končal z uvedbo Predpristopnega instrumenta (IPA), je cilj prehoda instrumenta ISPA v EDIS (z uporabo razširjenega decentraliziranega sistema izvajanja – EDIS samo z naknadnim nadzorom, ki ga opravi Komisija) postal odvečen. Nedavna prizadevanja hrvaških organov so bila zato osredotočena na pripravo struktur IPA za prehod na decentralizirano upravljanje brez predhodnega nadzora, saj se bodo te strukture uporabljale tudi po pristopu. Medtem pa Delegacija EU na Hrvaškem še naprej opravlja svojo pomembno vlogo pri spremljanju vsakodnevnega upravljanja, izvajanja in nadzorovanja ukrepov ISPA.

OCENA TVEGANJA

Revizijska strategija, načrtovana za leto 2010, je temeljila na rezultatih analize stanja izvajanja ISPA in s tem povezanih ciljih direktorata za revizijo v GD za regionalno politiko. Revizijska strategija določa cilje, ki jih opredeljuje višje vodstvo GD za regionalno politiko. Ti cilji se opredelijo na podlagi natančnih razprav z operativnimi direktorati, v katerih se izmenjujejo informacije o mogočem tveganju. Revizijska strategija nato določi ukrepe za doseganje ciljev ob upoštevanju ugotovljenega tveganja. Na splošno se tveganje z izvajanjem te strategije čimbolj zmanjšuje. Revizija ISPA je bila na Hrvaškem opravljena leta 2010.

Revizijska enota GD za regionalno politiko je marca 2010 izvedla revizijo ukrepa ISPA obnova železniške povezave Vinkovci – Tovarnik do državne meje . Revizija je zajela izvajalsko agencijo (CFPA), končnega upravičenca (Hrvaške železnice) in nacionalnega odredbodajalca za izbrani ukrep. Ugotovitve te revizije se nanašajo na 1) zamude pri izvajanju signalne pogodbe; 2) zamude med sestanki za vrednotenje ponudb in podpisom treh pogodb; in 3) še vedno velik delež zavrnitev Delegacije EU pri predhodnem nadzoru.

Na podlagi sistema predhodne odobritve se daje prednost zagotavljanju ustreznih postopkov nadzora za izvajanje projektov in plačila. Vendar upravljanje predpristopnih sredstev vključuje tveganje, saj sredstva dodeljujejo različne organizacije in sistemi. Upravičenost izdatkov je določena z upoštevanjem pravil in pogojev, določenih na ravni EU in nacionalni ravni, kar lahko privede do zapletenega položaja in tveganja napačne razlage.

UGOTOVITVE EVROPSKEGA RAčUNSKEGA SODIščA

Evropsko računsko sodišče je spomladi leta 2010 začelo „Revizijo uspešnosti poslovanja predpristopne pomoči Hrvaški“. Revizija je zajela vse vrste predpristopnih instrumentov, vključno z ISPA. Dvotedenska revizija je na Hrvaškem potekala oktobra 2010. Revizijsko poročilo še ni končano[5].

PARTNERICI PRI SOFINANCIRANJU – EIB IN EBRD

Komisija je zaradi njunega strokovnega znanja na področju priprave in izvajanja projektov ohranila redne stike s tema posojilnima institucijama na horizontalni ravni za usklajevanje politike in metodoloških vprašanj v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem ter na ravni držav. Evropska investicijska banka ni vključena v noben projekt ISPA na Hrvaškem.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je edina mednarodna finančna institucija, ki je dejavno vključena v projekt ISPA na Hrvaškem s posojilom v višini 10 milijonov EUR, odobrenim leta 2005, za okoljski program za vode in obdelavo odpadnih voda v Karlovcu. Predstavniki EBRD so zato sodelovali na obeh sestankih nadzornega odbora ISPA leta 2010 Hrvaškem.

Prispevek k politikam Evropske unije

JAVNA NAROčILA

Izpolnitev zakonskih zahtev za dobra, pravična in pregledna javna naročila, določena v pravilih PRAG, se je izkazal za največji izziv pri izvajanju projektov ISPA. Zaradi težav pri izpolnjevanju zahtev PRAG je prišlo da zamud pri izvajanju projektov ISPA. Delegacija EU v Zagrebu je še naprej posredovala za zagotovitev, da so se postopki pravilno uporabljali in napake odpravile.

Predhodna odobritev, ki jo da Komisija, ki ureja razpise in oddajo naročil za projekte ISPA, je torej še naprej v celoti upravičena, ker so zdaj načrti za prehod na sistema EDIS opuščeni (glej točko 15). V skladu s sedanjim predhodnim sistemom odobritve in odločitvijo DIS glede prenosa upravljanja ima le CFPA vlogo naročnika, pristojnega za izvajanje projektov, medtem ko Komisija potrjuje posamezne stopnje v postopku javnih naročil. Iz tega sledi, da Komisija sicer ni pogodbeni partner, vendar si deli pristojnost za pravilnost postopkov javnih naročil (brez odobritve, ki jo da Komisija, pogodbe med upravičenci in izvajalci niso veljavne).

POLITIKA KONKURENCE

Ker je pomoč ISPA usmerjena zlasti h kritju javnih ali enakovrednih izdatkov za projekte v zvezi z oskrbnimi infrastrukturami, to običajno ne povzroča težav zaradi neskladnosti s pravili EU na področju konkurence. Če se ne kršijo pravila o javnih naročilih in se zagotavlja svoboden dostop do take infrastrukture za vse izvajalce, ki izpolnjujejo ustrezne tehnične in pravne pogoje, taka pomoč ne daje nikakršnih posebnih prednosti posameznim podjetjem.

OKOLJSKA POLITIKA

ISPA z zagotavljanjem neposredne pomoči za prednostne projekte za okolje prispeva k izvajanju okoljske politike in skladnosti Hrvaške s standardi EU. Izkušnje, pridobljene pri razvoju in izvajanju projektov, krepijo upravne zmogljivosti v okoljskem sektorju. Okoljski projekti ISPA in z njimi povezane izkušnje so tlakovali pot za večje število okoljskih projektov, ki se trenutno financirajo v okviru IPA.

PROMETNA POLITIKA

Prometna omrežja na Hrvaškem, odobrena na podlagi ocene potreb v prometni infrastrukturi (TINA) in regionalne študije o infrastrukturi na Balkanu (REGIS), so bila zgrajena v okviru vseevropskih koridorjev. Več teh koridorjev teče čez hrvaško ozemlje, tudi koridor VII (reka Donava), koridor X (Salzburg–Ljubljana–Zagreb–Beograd–Niš–Skopje–Veles–Solun, vključno z vejo Xa) in koridor V, ki ima na Hrvaškem dve veji (Vb – Budimpešta, Zagreb, Reka, in Vc – Budimpešta, Sarajevo, Ploče). Ta omrežja so se uporabljala kot podlaga za načrtovanje nacionalne prometne strategije za namene ISPA. Zato je edini prometni projekt ISPA (železnica) del omrežij TINA in REBIS, tj. gradnja ali sanacija odseka, vozlišča ali dostopa, povezanega z omrežji. Omrežja TEN-T za Hrvaško temeljijo na priporočilih observatorija SEETO (prometni observatorij za Jugovzhodno Evropo).

Usklajevanje predpristopnih instrumentov

USKLAJEVANJE Z INSTRUMENTOM IPA

Ker iste službe Komisije upravljajo ukrepe ISPA in programe IPA na podlagi komponente regionalnega razvoja, se s tem zagotovijo tesna usklajenost dejavnosti, dopolnjevanje podprtih ukrepov in neprekinjenost politik.

Obveščanje javnosti

DEJAVNOSTI ZA OBVEščANJE JAVNOSTI

Srečanje nadzornega odbora ISPA junija 2010 je potekalo v Karlovcu, kjer je ISPA podprla naložbe v sektor vode in odpadnih vod. Ob robu srečanju odbora je bila organizirana tudi tiskovna konferenca, ki ji je sledil obisk območja projekta. Poleg tega se pomoč EU v vseh naložbenih projektih oglašuje s panoji in obveščanjem v medijih.

[1] Po letu 2006 zaradi konca programa ISPA istega leta ni bil odobren noben projekt.

[2] Po spremembah smernic za zaključek projektov Kohezijskega sklada in nekdanjih projektov ISPA 2000–2006, sprejetih za podaljšanje končnega datuma upravičenosti odhodkov do 31. decembra 2011, so bile sprejete podobne določbe za projekte ISPA, ki se trenutno izvajajo na Hrvaškem. Rok za štiri projekte ISPA je bil na Hrvaškem podaljšan za eno leto.

[3] Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v predpristopnem obdobju (UL L 161, 26.6.1999, str. 73).

[4] Določba, ki pa je bila črtana s 1. majem 2007 z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[5] Med pripravo tega poročila je bila izjava s predhodnimi ugotovitvami sporočena službam Komisije.