52011DC0693

POROČILO KOMISIJE

22. LETNO POROČILO O IZVAJANJU STRUKTURNIH SKLADOV (2010) SEC(2011) XXX

To poročilo je predloženo v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih. Poročilo zajema dejavnosti v letu 2010, povezane s pomočjo iz strukturnih skladov za obdobje 2000–2006.

Podrobnejše informacije so na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije (priložen k temu poročilu).

1. UVOD

Leto 2010 je bilo enajsto leto izvajanja programov in projektov strukturnih skladov za programsko obdobje 2000–2006. Skupaj je bilo leta 2010 upravljanih 718[1] operativnih programov.

V letu 2010 se je za večino operativnih programov v obdobju 2000–2006 začel postopek zaključevanja. Države članice so večino s tem povezane zaključne dokumentacije predložile septembra 2010. Splošni okvir za zaključek pomoči iz strukturnih skladov za obdobje 2000–2006 je bil določen leta 2006 v Odločbi Komisije C(2006)3424, kakor je bila spremenjena z odločbama Komisije C(2008)1362 in C(2009)960.

Na podlagi svežnja ukrepov za oživitev gospodarstva, ki ga je Komisija predlagala v odziv na finančno krizo, je bilo državam članicam, ki so se zanj odločile, odobreno podaljšanje za šest (ali dvanajst) mesecev za posamezne programe. Ta prilagodljivost je državam članicam in regijam omogočila kar največje črpanje dodeljenih sredstev z obravnavanjem nepričakovanih izzivov v zvezi z izvajanjem programa in posledično zagotoviti uresničitev programskih ciljev.

Komisija se je poleg izvajanja programov in projektov strukturnih skladov za obdobje 2000–2006 ter priprave na njihov zaključek leta 2010 odločno vključila tudi v izvajanje 434 programov (317 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in 117 iz Evropskega socialnega sklada (ESS))[2] iz obdobja 2007–2013.

Da bi prikazala dodano vrednost evropske kohezijske politike, je Komisija še naprej izvajala naknadno vrednotenje ciljev 1 in 2 za obdobje 2000–2006. Zbirno poročilo o naknadnem vrednotenju je bilo objavljeno aprila 2010[3]. Poleg tega je bilo junija 2010 objavljeno naknadno vrednotenje pobud Skupnosti URBAN[4] in INTERREG[5], ki se je začelo leta 2008. Naknadno vrednotenje pobude Skupnosti EQUAL se je začelo na začetku leta 2009, njegovi predhodni rezultati pa so bili predstavljeni na začetku leta 2010. Naknadno vrednotenje v zvezi s finančnim instrumentom za usmerjanje ribištva (FIUR) je bilo opravljeno leta 2009 in predstavljeno maja 2010[6]. Decembra 2010 je Komisija predstavila še naknadno vrednotenje programa Leader+[7], vrednotenje Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) pa še poteka.

Izmenjava izkušenj se je spodbujala predvsem z medregionalnimi in mestnimi omrežji ter konferenco „Regije za gospodarske spremembe: doseganje trajnostne rasti“, ki je potekala 20. in 21. maja in na kateri je sodelovalo 755 udeležencev iz vseh 27 držav.

Od 4. do 7. oktobra 2010 so potekali 8. ODPRTI DNEVI („OPEN DAYS“) „Evropski teden regij in mest“, ki sta jih skupaj organizirala Komisija in Odbor regij. Na njih je sodelovalo 5 900 lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih nosilcev odločanja in strokovnjakov s področja regionalnega in lokalnega razvoja. Poleg tega je bilo v 33 državah organiziranih 263 lokalnih dogodkov. Dogodek je priložnost za sodelovanje in povezovanje ter izmenjavo znanja in izkušenj, regijam in mestom pa ponuja možnost za predstavitev lastnih dosežkov. Je tudi enkratna priložnost za izpostavitev sinergij med kohezijsko politiko in drugimi politikami EU.

Belgijsko predsedstvo je organiziralo dvodnevno konferenco (18. in 19. novembra 2010) z naslovom „Vloga ESS v boju proti revščini in socialni izključenosti“. V dveh polovičnih dneh so bili organizirani delovni sestanki, katerih glavna tema je bila vloga ESS kot instrumenta politike v boju proti revščini in socialni izključenosti.

2. ANALIZA IZVAJANJA

2.1 Izvrševanje proračuna

2.1.1 ESRR

Kljub finančni krizi je bilo leto 2010 v smislu izvrševanja proračuna zelo dobro leto. Splošna stopnja črpanja je bila 100,0-odstotna oziroma 1 693 milijonov EUR sredstev je bilo povrnjenih za operativne programe. Izvrševanje v okviru cilja 2 je bilo večje od prvotno izglasovanega (230 milijonov EUR namesto 104 milijonov EUR), plačila za programe cilja 1 in INTERREG pa so bila nižja od prvotno predvidenih (1 348 milijonov EUR namesto 2 077 milijonov EUR za cilj 1 in 90 milijonov EUR namesto 202 milijonov EUR za INTERREG), predvsem zaradi prerazporeditve odobritev v okviru globalne prerazporeditve za povečanje odobritev v obdobju 2007–2013. Za druge programe (Urban, inovativni ukrepi) je bilo skupaj izplačanih 25 milijonov EUR.

V letu 2010 se je za večino operativnih programov ESRR iz obdobja 2000–2006 začel postopek zaključevanja. Od skupno 379 programov je bila za 281 programov (oz. 74 %), ki predstavljajo 90 % sredstev ESRR, sprejeta odločitev za podaljšanje datuma upravičenosti. Na dan 31. decembra 2010 je bila prejeta zaključna dokumentacija za 356 programov. Pristojne enote še analizirajo izjave o zaključku in končna poročila.

Predlogi za zaključek so bili državam članicam poslani za 25 programov, preostalih 354 pa bo zaključenih v letih 2011 in 2012.

Za celotno obdobje 2000–2006 je bilo do 31. decembra 2010 državam članicam plačanih 123 339 milijonov EUR. To pomeni, da je povprečna stopnja črpanja za vse države članice 95,2-odstotna, in sicer od 129 600 milijonov EUR vseh dodeljenih sredstev. Večina preostalih plačil se nanaša na plačila preostalih zneskov za zaključek programov.

Konec leta 2010 so obveznosti iz prejšnjih let, za katere je bilo še treba izvesti plačila (RAL), obsegale 6 719 milijonov EUR za ESRR, ob koncu leta 2009 pa 8 400 milijonov EUR. To pomeni 5,2 % skupnega zneska, namenjenega ESRR. Nadaljnje zmanjšanje RAL je predvideno s plačilom preostalih zneskov ob zaključku programov.

Leta 2010 se tako kot v predhodnem letu t. i. pravilo „n + 2“ ni uporabljalo. Praviloma se bo zadnja tranša obveznosti (tj. 2006) uporabila za izvršitev končnih plačil, ko se bodo države članice in Komisija dogovorile o zaključku programa. V skladu s tem se bo znesek, ki bo razveljavljen, izračunal šele v zaključni fazi operativnih programov[8].

2.1.2 ESS

Za programsko obdobje 2000–2006 je poraba plačil v letu 2010 dosegla 319 milijonov EUR. To je 26,42 % letne dodelitve plačil.

Razlog za to je dejstvo, da je večina programov dosegla 95-odstotni prag, preostali znesek pa bo plačan šele v okviru zaključka programov, ki še poteka.

Skupne neporavnane obveznosti (RAL) so ob koncu leta 2010 obsegale 3 004 milijone EUR (v primerjavi s 4 700 milijoni EUR leta 2009). To pomeni 4,38 % vseh obveznosti za obdobje 2000–2006. Neporavnane obveznosti so se porabile za vmesna plačila, nekaj končnih plačil in samodejno prenehanje neizkoriščenih RAL pa so bili v vrednosti 1 460 milijonov EUR izvedeni v okviru postopka zaključevanja.

Leta 2010 se tako kot v predhodnem letu t. i. pravilo „n + 2“ ni uporabljalo in zadevne neporavnane obveznosti so se ob zaključku operativnih programov v skladu z določbami člena 105(3) Uredbe (ES) št. 1083/2006 zmanjšale za obveznosti, ki so prenehale veljati za programsko obdobje 2000–2006.

Za celotno obdobje je bilo do konca leta 2010 državam članicam plačanih 64 118 milijonov EUR. To pomeni, da je bila povprečna stopnja črpanja za vse države članice 93,47-odstotna, in sicer od 68 600 milijonov EUR vseh dodeljenih sredstev.

Za skupno 229 programov, ki so se zaključevali leta 2010, je bila celotna dokumentacija predložena v zahtevanem roku, 10 programov pa je bilo že zaključenih.

2.1.3 EKUJS

Celotni znesek, plačan v letu 2010, je znašal 168,3 milijona EUR oziroma 30,7 % razpoložljivega proračuna ob koncu leta (znesek v višini 13,9 milijona EUR je bil med letom prenesen na druge proračunske postavke zunaj Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS)). Stopnja izvrševanja za začetni proračun za odobritve plačil je bila 29,9-odstotna.

V absolutnem smislu je plačani znesek v letu 2010 precej nižji od zneska, plačanega leta 2009 (za 300 milijonov EUR). Glavni trije razlogi za to zmanjšanje so:

- programi za razvoj podeželja, financirani iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS, so se v preteklih letih zelo intenzivno izvajali. Konec leta 2009 je bilo 94 % prispevka Usmerjevalnega oddelka EKUJS, načrtovanega za celotno obdobje, že plačanega in veliko programov (112 od skupno 152) je že doseglo omejitev plačila 95 % za vmesna plačila. V teh primerih nadaljnja plačila v letu 2010 do zaključka niso bila mogoča;

- leta 2010 se je začelo zaključevanje programov Usmerjevalnega oddelka EKUJS za obdobje 2000–2006 in do konca leta je bilo zaključenih 19 programov (od skupno 152 programov);

- nizke izdatke Usmerjevalnega oddelka EKUJS v letu 2010 so večinoma nadomestili izdatki Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v višini 11,12 milijarde EUR za programe za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (kar je 2,91 milijarde EUR več kot v letu 2009).

Neporavnane obveznosti (RAL) usmerjevalnega oddelka EKUJS so ob koncu leta 2010 obsegale 1 183,3 milijona EUR, kar je enakovredno 5,3 % vseh dodeljenih sredstev za obdobje 2000–2006. Ta znesek je za 171,3 milijona EUR nižji od zneska RAL 1 354,6 milijona EUR ob koncu leta 2009.

2.1.4 FIUR

Splošna stopnja črpanja za plačila je bila 100-odstotna, pri čemer je bilo 10 milijonov EUR izplačanih državam članicam.

Kar zadeva stopnjo izvrševanja odobritev plačil, je bilo 10 milijonov EUR plačanih v okviru cilja 1. Plačil zunaj cilja 1 ni bilo.

Skupni RAL za FIUR je ob koncu leta 2010 obsegal 296,44 milijona EUR (v primerjavi s 306,41 milijona EUR leta 2009). To pomeni 7,5 % vseh obveznosti za obdobje 2000–2006.

Za celotno obdobje je bilo do konca leta 2010 državam članicam plačanih 3 639 milijonov EUR. To pomeni, da je bila stopnja črpanja za vse države članice 92,5-odstotna, in sicer od 3 935 milijonov EUR vseh dodeljenih sredstev.

2.2 Izvajanje programov

2.2.1 Cilj 1

Programi cilja 1 so se osredotočali na osnovne infrastrukturne projekte (40,2 %), pri čemer je bila skoraj polovica vseh naložb v tej kategoriji porabljena za prometno infrastrukturo (49,9 %). Več kot tretjina (34,9 %) virov cilja 1 je bila vložena v produktivno okolje, ki je še naprej usmerjeno v pomoč malim in srednjim podjetjem (MSP) ter obrtnemu sektorju (26,6 %), za projekte v zvezi s človeškimi viri pa je bilo namenjenih 22,5 % virov.

2.2.2 Cilj 2

Programi v regijah cilja 2 so bili še naprej usmerjeni predvsem v produktivne naložbe, pri čemer je bila tej kategoriji namenjena več kot polovica vseh finančnih virov (55,4 %), večinoma za mala in srednja podjetja ter obrtni sektor. Drugo najbolj podpirano področje je osnovna infrastruktura z 29,2 % vseh virov cilja 2. V kategoriji človeških virov, za katero je bilo namenjenih 10,5 % virov, so bila glavna področja naložb prilagodljivost delovne sile in podjetniška dejavnost, inovativnost ter informacijske in komunikacijske tehnologije.

2.2.3 Cilj 3

Izvajanje programa ESS se je leta 2010 še naprej osredotočalo na evropsko strategijo zaposlovanja, zlasti na ukrepe, katerih namen je izboljšati zaposljivost na trgu dela (30,9 % potrjenih izdatkov), vseživljenjsko učenje (dejavnosti za razvoj šolskega in poklicnega usposabljanja so predstavljale 31,2 % potrjenih izdatkov), socialno vključevanje (13,3 % potrjenih izdatkov), enake možnosti (5,2 % potrjenih izdatkov) in podjetniške dejavnosti, prilagodljivost delovne sile, inovativnost ter informacijske in komunikacijske tehnologije (19,05 %).

2.2.4 Ribištvo zunaj cilja 1

Izdatki programov FIUR zunaj cilja 1 so se osredotočali na predelavo, trženje in promocijo ribiških proizvodov (26,7 %). Drugi najpomembnejši ukrep je bila prilagoditev ribolovnega napora (17,8 %), ki so ji sledili obnova in posodobitev ribiške flote (17,5 %), zmogljivosti ribiških pristanišč (16,9 %) ter ukrepi poklicnih strokovnjakov (poklicno usposabljanje, mali priobalni ribolov) (12,8 %).

2.2.5 Pobude Skupnosti

2.2.5.1 INTERREG

Do konca leta 2010 je bilo v okviru 81 programov INTERREG III ali sosedskih programov izbranih približno 19 000 projektov in omrežij, katerih cilj je zmanjšanje vpliva nacionalnih meja, jezikovnih ovir in kulturnih razlik ter razvoj mejnih območij, podpiranje strateškega razvoja in ozemeljskega povezovanja v večjih območjih EU ter boljše povezovanje s sosednjimi državami Unije. Učinkovitost politik in instrumentov regionalnega razvoja je podpirala tudi izmenjava dobrih praks in izkušenj.

Do konca leta 2010 je bila stopnja črpanja plačil približno 92-odstotna. Zaradi posebne in zahtevne narave programov sodelovanja in projektov se pri nekaterih programih ni bilo mogoče izogniti prenehanju obveznosti zaradi pravila „n + 2“. Skupno je bilo v programskem obdobju na podlagi pravila o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti razveljavljenih 135 milijonov EUR.

V letu 2010 se je začel postopek zaključevanja za 81 programov INTERREG III ali sosedskih programov, dokončani pa so bili trije programi.

2.2.5.2 EQUAL

Programi pobude Skupnosti EQUAL so bili v večini držav članic upravno zaključeni leta 2008. Le nekaj jih je zaprosilo za podaljšanje končnega datuma upravičenosti v leto 2009, da bi dosegli višjo stopnjo črpanja in nadaljevali ukrepe vključevanja načela enakosti. Leta 2010 se je upravni postopek zaključevanja nadaljeval in do konca leta so bili dokončani štirje operativni programi EQUAL.

2.2.5.3 URBAN

V letu 2010 je bil zaključen program URBACT I. Za program URBACT so bili prijavljeni skupni upravičeni stroški v višini 25 043 714 EUR, od tega se je iz ESRR skupno zahtevalo 15 386 591 EUR. To pomeni 2 644 526 EUR oziroma 14,67 % neizkoriščenih sredstev iz sklada ESRR.

URBACT II, program mrež za razvoj naselij v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, je program izmenjav in učenja za mesta, ki temelji na dobrih izkušnjah s programom URBACT I. V letu 2010 se je nadaljevalo upravljanje programa URBACT II v okviru odborov za spremljanje in postopkov poročanja.

2.2.5.4 LEADER+

Pobuda Skupnosti Leader+ je vključevala tri dejavnosti: lokalne razvojne strategije, ki jih izvajajo javno-zasebna partnerstva, sodelovanje med podeželskimi območji in mrežno povezovanje. Za obdobje 2000–2006 je bilo za EU-15 odobrenih 73 programov Leader+. Države članice EU, ki so pristopile po 1. maju 2004, so lahko ukrepe vrste Leader+ vključile v svoje programe cilja 1 sklada EKUJS.

Do konca leta 2010 je bilo zaključenih 14 programov LEADER+, državam članicam pa je bilo poslanih osem dopisov pred zaključkom pomoči.

2.2.6 Inovativni ukrepi

2.2.6.1 ESRR

Generalni direktorat za regionalno politiko je upravljal tudi 181 regionalnih programov inovativnih ukrepov (do 31. decembra 2010 jih je bilo zaključenih 171, od tega 24 v letu 2010), ki prispevajo k spodbujanju strateških inovacij v regijah s preizkušanjem inovativnih metod in praks, namenjenih izboljšanju ravni inovacij in kakovosti pomoči EU na treh področjih: znanje in tehnološke inovacije, informacijska družba in trajnostni razvoj.

2.2.6.2 ESS

Preostali projekti inovativnih ukrepov za leti 2005 in 2006 so bili dokončani po načrtih in zaključeni v letu 2010.

3. USKLAJENOST IN KOORDINACIJA

3.1 Usklajenost z drugimi politikami Skupnosti

Predhodna poročila so podrobno obravnavala ustrezen razvoj v zvezi z zagotavljanjem skladnosti med kohezijsko politiko in drugimi prednostnimi nalogami politike EU, kot so cilji na področju politike konkurence, notranjega trga, okolja, prometa in enakosti spolov. V sklepni fazi izvajanja programov za obdobje 2000–2006 ni bilo posebnih sprememb glede zahtev ali pričakovanj za organe upravljanja.

3.2 Koordinacija instrumentov

3.2.1 Strukturni skladi in Kohezijski sklad

V obdobju 2000–2006 je vseh 25 držav članic izkoristilo podporo strukturnih skladov, pri čemer je trinajst držav članic izkoristilo tudi Kohezijski sklad, ki podpira manj uspešne države. Načrtovanje programov strukturnih skladov in njihovo izvajanje sta bila skrbno koordinirana, tudi v odnosu do Kohezijskega sklada (zlasti ESRR), da bi se izognili podvajanju podpore za projekte.

3.2.2 Strukturni skladi in EIB/EIS

Komisija ter EIB in EIS so v obdobju 2000–2006 okrepili sodelovanje z oblikovanjem treh pobud, tj. JASPERS, JEREMIE in JESSICA. Podrobnosti o tem sodelovanju so bile navedene v predhodnih poročilih. Odkar se je leta 2010 začela sklepna faza izvajanja programov za obdobje 2000–2006, ni nič za poročati.

4. VREDNOTENJA

Leta 2010 je Komisija nadaljevala izvajanje vrednotenj v podporo odločanja v okviru kohezijske politike.

ESRR

Komisija je leta 2010 dokončala naknadno vrednotenje pomoči iz ESRR v regijah ciljev 1 in 2. Zbirno poročilo o vsem opravljenem delu je bilo objavljeno in predstavljeno javnosti aprila 2010. Tudi naknadni vrednotenji pobud Skupnosti URBAN in INTERREG sta bili dokončani leta 2010.

Poleg tega je Komisija leta 2010 začela vrednotenja podpore kohezijske politike za podjetja ter inovacije in raziskave. Začele so se tudi tri tematske študije v zvezi s kohezijsko politiko in lokalnim razvojem, regijami s posebnimi geografskimi značilnostmi in inovacijskimi dejavnostmi.

ESS

Naknadno vrednotenje pomoči iz ESS za obdobje 2000–2006 je bilo dokončano leta 2010. Sestavljajo ga pripravljalna študija, tematski študiji (o podpori ESS za odprto metodo usklajevanja pri socialni zaščiti in socialni vključenosti ter vpliv ESS na delovanje trga dela in naložbe v infrastrukturo človeškega kapitala s podporo sistemom in strukturam) ter glavni vrednotenji ESS in EQUAL. Vsa poročila o vrednotenjih so bila objavljena.

Leta 2010 je bilo dokončanih še pet drugih vrednotenj in študij, še tri pa so se začela v istem letu.

EKUJS

Naknadno vrednotenje programa Leader+ je bilo dokončano leta 2010. Nanaša se na programe Leader+, podrobno določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1260/99, in ukrepe vrste Leader+, ki so bili vključeni v prehodne programe za razvoj podeželja za obdobje 2004–2006 (EU-10). Vrednotenje je pokazalo, da je bil program Leader+ pomembno dopolnilo osrednjim politikam in je prispeval h gospodarski raznovrstnosti, kakovosti življenja ter izboljšanju naravnega in grajenega okolja na podeželju.

Leta 2010 je Komisija začela naknadno vrednotenje programov za razvoj podeželja za obdobje 2000–2006. V okviru tega se bodo ocenili ustreznost, skladnost, učinkovitost in uspešnost ukrepov in programov. Vrednotenje bo dokončano v letu 2011.

5. NADZOR

Podrobne informacije o rezultatih preverjanj so na voljo v letnih poročilih o dejavnosti zadevnih generalnih direktoratov[9].

5.1 ESRR

Učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora držav članic je bilo od leta 2004 predmet obsežnih revizij, ki so zajemale ključne elemente upravljanja in nadzora. V smislu zajetja revidirani programi predstavljajo 43 % števila splošnih programov in 76 % načrtovanega prispevka ESRR. Za program INTERREG je bila ločena revizija, ki se je začela leta 2006, končana leta 2010, in sicer za 23 pregledanih programov (28 % vseh programov), ki predstavljajo 54 % načrtovanega prispevka.

V obdobju 2007–2010 je bila izvedena izčrpna pripravljalna preiskava, da bi se pri organih za zaključevanje projektov preverili zanesljivost dela, na katerem temeljijo izjave o zaključku, ter pripravljenost držav članic na zaključek programov, hkrati pa bi se odkrila in ublažila s tem povezana tveganja. Z 42 revizijami, izvedenimi v okviru te preiskave, skupaj z revizijami organa za zaključevanje projektov v okviru rednih sistemskih revizij, ki so se začele leta 2004, so bili zajeti organi za zaključevanje projektov, odgovorni za približno 85 % načrtovanega zneska za programe za obdobje 2000–2006.

Poleg tega so bile leta 2010 izvedene štiri revizije za spremljanje predhodnih sistemskih revizij ESRR (v glavnem izvajanje popravnih akcijskih načrtov po odkritju sistemskih pomanjkljivosti) v treh državah: Španiji (1), Nemčiji (1) in Italiji (2).

Drugo revizijsko delo, ki je bilo v letu 2010 opravljeno za programsko obdobje 2000–2006, je vključevalo pregled 86 poročil o sistemskih revizijah, ki so jih poslali nacionalni revizorji, 11 letnih poročil o nadzoru, prejetih na podlagi člena 13 Uredbe št. 438/2001 (leto 2009 je bilo zadnje leto, v katerem je bila obvezna predložitev letnih poročil o nadzoru s povzetkom vsega revizijskega dela, opravljenega med letom, preden so države članice leta 2010 predložile zaključno dokumentacijo za večino programov). Vsem državam članicam so bili poslani dopisi o oceni s pripombami in po potrebi zahtevami za dodatne informacije, da bi bilo mogoče nacionalne revizije šteti za čim bolj zanesljive.

5.2 ESS

V programskem obdobju 2000–2006 je delo direktorata za revizijo vključevalo oceno opisov sistemov upravljanja in nadzora, analizo revizijskih poročil o nacionalnih sistemih in letnih nadzornih poročil v okviru letnih dvostranskih koordinacijskih sestankov ter tri glavne revizijske poizvedbe.

Glede na fazo izvajanja operativnih programov za programsko obdobje 2000–2006 v letu 2010 niso bile izvedene nadaljnje revizije sistemov upravljanja in nadzora. Namesto tega se je revizijsko delo osredotočilo na nadaljnje ukrepanje v zvezi z nepravilnostmi in pridržki, izraženimi v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2009, ter na analizo izjav o zaključku.

5.3 EKUJS

Konec leta 2010 so bili skupno revidirani 103 programi od 152 (67,8 %), ki zadevajo 21,7 milijarde EUR (96,4 %) od vseh odobritev za prevzem obveznosti. Skupno je bila naknadna revizija izvedena za 44 programov. Vse te revizije so bile zaključene v letu 2010.

Do 31. decembra 2010 je bil pregled izjav o zaključku, ki so jih predložile države članice, dokončan za 78 programov, kar pomeni 51,3 % vseh programov.

5.4 FIUR

Od začetka programskega obdobja 2000–2006 je Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo izvedel skupno 58 revizijskih misij, ki so zajemale vse njegove programe, financirane iz enega sklada (18 programov, ki predstavljajo začetni proračunski prispevek v višini 3 608,73 milijona EUR, tj. 87,4 % celotnega proračuna za obdobje 2000–2006), ter 18 programov, financiranih iz več skladov, ki predstavljajo prispevek v višini 374,58 milijona EUR, oz. 9,2 % celotnega začetnega proračuna za obdobje 2000–2006. Skupno so sistemske revizije Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo zajele programe, ki predstavljajo 96,6 % celotnega začetnega prispevka FIUR za obdobje 2000–2006. Za preostale programe je bilo zagotovilo pridobljeno na podlagi revizij generalnih direktoratov drugih strukturnih skladov in/ali nacionalnih revizij.

Do konca leta 2010 je bilo analiziranih 17 izjav o zaključku: devet jih je bilo sprejetih, pri osmih je bila analiza prekinjena in zahtevale so se dodatne informacije, za preostalih 43 pa analiza še ni končana. Od devetih izjav, ki so bile sprejete, je bilo osmim izdano mnenje brez pridržka, eni pa mnenje s pridržkom (za to izjavo bo predlagan finančni popravek).

5.5 OLAF

V letu 2010 je OLAF v državah članicah izvedel 53 misij v zvezi z ukrepi, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov. Med temi misijami so bili pregledi na kraju samem[10] izvedeni pri 52 gospodarskih subjektih, šest drugih vrst misij pa je bilo opravljenih za zbiranje informacij ali za pomoč nacionalnim upravam ali sodnim organom. Tako kot v prejšnjih letih so bile med značilnimi težavami, ki jih je OLAF odkril v letu 2010, lažne izjave, nepravilno izdajanje računov in neupoštevanje pravil javnega naročanja, odkriti pa so bili tudi posamezni primeri navzkrižja interesov v nekaterih postopkih javnega naročanja.

Leta 2010 so države članice Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 1681/94[11], kakor je bila spremenjena[12], in Uredbo (ES) št. 1828/2006[13], kakor je bila spremenjena[14], poslale približno 6 910[15] uradnih obvestil o nepravilnostih, ki so zadevale 1 546 milijard EUR ter vplivale na ukrepe sofinanciranja za programska obdobja 1994–1999, 2000–2006 in 2007–2013.

6. ODBORI ZA POMOč KOMISIJI

6.1 Odbor za usklajevanje skladov (COCOF)

Edina dejavnost odbora COCOF, ki se je v letu 2010 nanašala na izvajanje programov za obdobje 2000–2006, je bila obravnava dveh sklepov Komisije:

- osnutka SKLEPA Komisije o izvzetju nekaterih primerov nepravilnosti, ki izhajajo iz dejavnosti, sofinanciranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2000–2006, iz posebnih zahtev po poročanju iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1681/94 in člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/94;

- osnutka SKLEPA Komisije o finančnih posledicah, ki jih za proračun Unije pomeni izvzetje nekaterih primerov nepravilnosti, ki izhajajo iz dejavnosti, sofinanciranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2000–2006, iz posebnih zahtev po poročanju iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1681/94 in člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/94.

Odbor je dal pozitivno mnenje obema predlogoma.

6.2 Odbor ESS

V letu 2010 so bila tri plenarna zasedanja in šest sestankov tehnične delovne skupine, vendar se na njih niso obravnavala vprašanja v zvezi z izvajanjem za obdobje 2000–2006.

6.3 Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja (STAR)

Odbor STAR je leta 2010 zasedal šestkrat in dal pozitivno mnenje o dveh sklepih:

- o osnutku SKLEPA Komisije o izvzetju nekaterih primerov nepravilnosti, ki izhajajo iz dejavnosti, sofinanciranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2000–2006, iz posebnih zahtev po poročanju iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1681/94 in člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/94;

- o osnutku SKLEPA Komisije o finančnih posledicah, ki jih za proračun Unije pomeni izvzetje nekaterih primerov nepravilnosti, ki izhajajo iz dejavnosti, sofinanciranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2000–2006, iz posebnih zahtev po poročanju iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1681/94 in člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/94.

6.4 Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu (CSFA)

Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu (CSFA) je leta 2010 zasedal dvakrat. Glavni točki razprave na zasedanjih sta bili naknadno vrednotenje in zaključek FIUR.

[1] 226 programov iz cilja 1 in cilja 2, 47 programov iz cilja 3, 12 programov iz FIUR (zunaj cilja 1), 81 programov iz INTERREG, 71 programov iz URBAN, 27 programov iz EQUAL, 73 programov iz LEADER+ in 181 programov inovativnih ukrepov.

[2] Glej Sporočilo o rezultatih pogajanj o strategijah in programih za programsko obdobje 2007–2013.

[3] Objavljeno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/expost_reaction_en.htm.

[4] Objavljeno na http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/expost2006/urban_ii_en.htm.

[5] Objavljeno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/expost2006/interreg_en.htm.

[6] Objavljeno na: http://ec.europa.eu/fisheries/documentation/studies/fifg_evaluation/index_en.htm.

[7] Objavljeno na: http://ec.europa.eu/agriculture/eval/reports/leaderplus-expost/index_en.htm.

[8] Člen 105(3) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

[9] Objavljeno na http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/index_en.htm.

[10] Uredba (ES) št. 2185/1996, UL L 292, 15.10.1996, str. 2.

[11] UL L 178, 12.7.1994, str. 43.

[12] Z Uredbo (ES) št. 2035/2005, UL L 328, 15.12.2005, str. 8.

[13] UL L 371, 27.12.2006, str. 1.

[14] Z Uredbo (ES) št. 846/2009, UL L 250, 23.9.2009, str. 1.

[15] Leto 2009: število sporočenih primerov: 4 858; celoten znesek, povezan s sporočili:

1 161 865 730 EUR.