KAZALO

1........... Rezultati osmih let delovanja solidarnostnega sklada......................................................... 3

2........... Področja in vprašanja..................................................................................................... 4

2.1........ Nesorazmerno število vlog na podlagi „izjemnih“ meril..................................................... 4

2.2........ Nejasna regionalna merila in pomanjkanje preglednosti.................................................... 4

2.3........ Odzivnost in prepoznavnost............................................................................................ 4

2.4........ Področje uporabe........................................................................................................... 6

2.5........ Financiranje.................................................................................................................... 6

3........... Predlog iz leta 2005 o spremembi Solidarnostnega sklada z razširitvijo področja uporabe. 6

4........... Posebno poročilo računskega sodišča (revizija delovanja)................................................ 7

5........... Rezultati ankete, opravljene v Odboru za usklajevanje skladov leta 2010......................... 7

6........... Prilagoditev Uredbe........................................................................................................ 8

6.1........ Jasno opredeljeno področje uporabe Solidarnostnega sklada........................................... 8

6.2........ Preprosta nova opredelitev regionalnih nesreč.................................................................. 9

6.3........ Pospešitev izplačil in uvedba predplačil.......................................................................... 10

6.4........ Odzivanje na nesreče, ki se odvijajo počasi................................................................... 11

6.5........ Združevanje sklepov o nepovratnih sredstvih in sporazumov o uporabi........................... 11

6.6........ Izboljšanje učinkovitosti Sklada kot instrumenta pri odzivanju na nesreče in podnebne spremembe       11

7........... Solidarnostna klavzula iz člena 222 PDEU..................................................................... 12

8........... Povzetek in sklepi......................................................................................................... 12

Priloga 1: Pragi za večje nesreče, veljavni leta 2011..................................................................... 14

Priloga 2: Vloge za pomoč Solidarnostnega sklada EU 2002 – 2010............................................ 15

Priloga 3: Statistični pregled vlog za Solidarnostni sklad................................................................ 18

Priloga 4: Simulacija z regionalnim BDP (n-3).............................................................................. 19

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prihodnost Solidarnostnega sklada Evropske unije

1. Rezultati osmih let delovanja solidarnostnega sklada

Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF)[1] je bil ustanovljen leta 2002, da bi imela EU na voljo instrument, ki bi omogočil učinkovito odzivanje na večje naravne nesreče, ki prizadenejo države članice ali države, ki se pogajajo o svojem pristopu k EU[2]. Do takrat ni bilo na voljo nobenega takšnega instrumenta za notranje ukrepanje.

Do konca leta 2010 je Komisija prejela 85 vlog za finančno pomoč iz 23 držav: 27 vlog je sodilo v kategorijo „večje naravne nesreče“, za katero Sklad prejme največ vlog. Uredba opredeljuje večjo nesrečo kot vsako nesrečo, ki povzroči škodo, ki presega določen prag za vsako državo in je bodisi 0,6% bruto nacionalnega dohodka (BND) bodisi 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2002 (oz. 3,536 milijarde EUR[3] v cenah iz leta 2011), pri čemer se upošteva nižji prag. V Prilogi 1 so navedeni veljavni pragovi za posamezne države v letu 2011.

Vendar se je skoraj dve tretjini vlog, prejetih od ustanovitve Sklada, nanašalo na dve izjemi iz Uredbe, ki omogočata uporabo Sklada, tudi če škoda ne presega praga. 53 vlog je bilo vloženih zaradi t.i. „neobičajne regionalne nesreče“, 4 vloge pa na podlagi meril zaradi nesreč v „sosednji državi“. V zadnjem primeru lahko država upravičenka, ki jo prizadene ista nesreča kot drugo državo upravičenko, kjer je bil pojav večje nesreče potrjen, prejme sredstva Sklada ne glede na velikost škode. Neobičajne regionalne nesreče so opredeljene kot nesreče, ki prizadenejo večji del prebivalstva v zadevni regiji ter resno in trajno vplivajo na pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost regije.

Od ustanovitve Solidarnostnega sklada leta 2002 do konca leta 2010 je bilo odobrenih 42 vlog, skupna finančna pomoč pa je presegala 2,4 milijarde EUR[4]. V tem obdobju je morala Komisija zavrniti 35 zahtevkov za pomoč, ki so bili vsi vloženi zaradi „neobičajnih regionalnih nesreč“ in za katere je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo izjemnih meril. Državi prosilki sta umaknili vlogi, ko je bilo jasno, da ne bosta odobreni. Ob koncu decembra 2010 je na odločitev čakalo še šest vlog. V Evropi se povečuje velikost in pogostost naravnih nesreč, zato so vloge zadevale različne vrste naravnih nesreč, vključno z neurji, poplavami, zemeljskimi plazovi, potresi, vulkanskimi izbruhi, gozdnimi požari in sušami. Najhujši primer, pri katerem je Sklad ukrepal in izplačal do zdaj najvišjo pomoč v višini 492 milijonov EUR, je bil potres leta 2009 v mestu L'Aquila v Italiji, ki je povzročil škodo čez 10 milijard EUR, na desettisoče prebivalcev pa je ostalo brez strehe nad glavo. V prilogah 2 in 3 je pregled vseh vlog, prejetih od leta 2002 do konca leta 2010.

Splošno mnenje je, da je Solidarnostni sklad zelo uspešen, čeprav je bilo ob njegovi ustanovitvi precej pomislekov o njegovi učinkovitosti. Pomoč Sklada je olajšala finančno breme držav, ki so jih prizadele nesreče. Z zagotavljanjem pomoči in dodatnih sredstev v izjemno težkih časih je oblikoval pozitivno podobo Unije v očeh državljanov. Vendar zbrane izkušnje kažejo, da obstajajo omejitve in slabosti pri delovanju Sklada.

2. Področja in vprašanja 2.1. Nesorazmerno število vlog na podlagi „izjemnih“ meril

Kot je bilo že omenjeno, izkušnje od leta 2002 kažejo, da večina vlog za pomoč Solidarnostnega sklada ni vložena zaradi večjih nesreč, kar je bil glavni namen zakonodajalca, temveč zaradi izjemnih meril za regionalne nesreče. V takih primerih Uredba poziva k namenjanju posebne pozornosti oddaljenim in izoliranim regijam ter določa, da Komisija zelo strogo preuči vse vloge, vložene na podlagi teh meril. Poleg tega omejuje skupno letno pomoč za regionalne nesreče na največ 7,5% od skupaj 1 milijarde EUR, ki se lahko vsako leto izplača iz Solidarnostnega sklada, tj. 75 milijonov EUR. S tem je poudarjen namen zakonodajalca, da se regionalne nesreče odobrijo le v resnično izjemnih primerih.

Delež neuspešnih vlog po regionalnih merilih, ki znaša približno dve tretjini, je še naprej zelo visok. Po drugi strani pa so bile 100-odstotno odobrene vloge v zvezi z večjo nesrečo, za katere se uporablja samo eno kvantitativno merilo.

2.2. Nejasna regionalna merila in pomanjkanje preglednosti

V Uredbi so „neobičajne regionalne nesreče“ precej ohlapno opredeljene, zato je težko izpolniti pogoje za uporabo Sklada iz te kategorije, kar je bil namen zakonodajalca: Sklad se lahko izjemoma uporabi, če je zaradi neobičajne regionalne nesreče prizadet večji del prebivalstva regije ter če resno in dolgotrajno vpliva na njeno gospodarsko stabilnost in pogoje za življenje. Dokaze o izpolnjevanju teh pogojev je težko predložiti in jih oceniti. Zato države prosilke vlagajo veliko časa in truda v pripravo, službe Komisije pa v ocenjevanje vlog za manjše nesreče, ki so kljub temu večinoma zavrnjene. Zdi se, da se kljub podrobnim nasvetom in navodilom Komisije številne države članice čutijo dolžne do svojih regij, da vložijo vloge, čeprav se zavedajo majhne verjetnosti odobritve. Zavrnjene vloge tako povzročajo nejevoljo v zadevnih državah in regijah in kvarijo podobo EU.

2.3. Odzivnost in prepoznavnost

Vprašanja v zvezi s hitrostjo izplačila iz Solidarnostnega sklada so neločljivo povezana s pogoji in postopki, ki jih določa Uredba. Sklad se po krivem pogosto šteje za instrument hitrega ukrepanja za obvladovanje kriz, čeprav ni bil ustanovljen za ta namen. To je instrument za povrnitev stroškov nujnih ukrepov, ki jih prvotno financirajo javni organi v prizadetih državah. Kljub temu se Komisija strinja s tistimi, ki pozivajo k hitrejši razpoložljivosti sredstev.

Izmed številnih dejavnikov, ki upočasnjujejo odzivnost Sklada, so najpomembnejši naslednji:

– V primeru nesreče Komisija ne more ukrepati na lastno pobudo. Počakati mora na uradno vlogo nacionalnih organov, ki ponavadi potrebujejo vseh 10 tednov od začetka nesreče za pripravo vloge. Poleg tega prosilke pogosto spremenijo svojo vlogo po uradni vložitvi. V nekaterih primerih Komisija pri oceni zahteva predložitev dodatnih informacij, ki jih včasih prejme nekaj mesecev pozneje.

– Odobritve za izplačilo nepovratnih sredstev iz Solidarnostnega sklada niso neposredno na voljo v proračunu EU. Zagotoviti jih je treba z izrednimi prispevki držav članic, ki jih plačujejo poleg svojih običajnih prispevkov. Preden se pomoč lahko izplača, mora Komisija zaprositi Svet in Evropski parlament za odobritev spremembe proračuna, kar pomeni precej zapleten postopek (običajno traja od 2 do 3 mesece, včasih dlje);

– Uporaba Sklada v okviru veljavne uredbe vključuje številne korake od prejema vloge do izplačila nepovratnih sredstev v primeru pozitivne ocene. Za vsak primer so potrebni vsaj štirje sklepi Komisije:

– odobritev vloge kot upravičenega primera, ki izpolnjuje merila iz Uredbe na podlagi ocene vloge, ki jo opravijo službe Komisije;

– sprejetje predloga o spremembi proračuna, da lahko Svet in Evropski parlament odobrita uporabo Sklada in sprejmeta proračunske odobritve v višini predlagane pomoči;

– sprejetje sklepa Komisije, naslovljenega na državo upravičenko, o dodelitvi pomoči (Sklep o nepovratnih sredstvih);

– sprejetja sporazuma o uporabi nepovratnih sredstev, v katerem se podrobno navedejo pogoji za uporabo nepovratnih sredstev, določijo zlasti vrste nujnih ukrepov, ki jih je treba financirati iz pomoči, ter imenujejo pristojni organi (Sporazum o uporabi);

– Sporazumi o uporabi se lahko načeloma sklenejo takoj, ko se sprejme predlog spremembe proračuna in ko Komisija sprejme sklep o nepovratnih sredstvih. Komisija takoj, ko predlaga izplačilo nepovratnih sredstev, in med potekom postopka o spremembi proračuna od držav upravičenk zahteva, da posredujejo potrebne podatke (zlasti o vrsti nujnih ukrepov, za katere nameravajo uporabiti nepovratna sredstva). Vendar te podatke od držav prosilk pogosto prejme tedne ali celo mesece po sprejetju spremembe proračuna.

– Sporazume morata podpisati pristojni komisar in imenovani predstavnik države upravičenke, ki je pogosti vladni minister.

– Vloge se ne vložijo vedno v enem od glavnih delovnih jezikov Komisije, zato je treba zahtevati prevode, da lahko Komisija pregleda vloge. Ti prevodi lahko trajajo do šest tednov. Poleg tega zahteva za prevod vseh uradnih dokumentov, o katerih odloča Komisija ali so naslovljeni na državo prosilko, dodatno upočasnjuje postopek.

Vse to povzroči, da se nepovratna sredstva v številnih primerih lahko izplačajo šele 9 do 12 mesecev po nesreči, včasih celo pozneje. Nepovratna sredstva se lahko uporabijo za nazaj za kritje stroškov financiranja nujnih ukrepov, izvedenih med nesrečo ali takoj po njej, in tako ohranijo svoj glavni namen lajšanja bremena za proračune držav članic in pomoči regijam, da prebrodijo finančne težave zaradi nesreče. Po drugi strani pa takšna pozna izplačila zmanjšujejo prepoznavnost nepovratnih sredstev Solidarnostnega sklada pri prizadetem prebivalstvu, zlasti ker Uredba ne vsebuje pravil o objavi in vse države članice ne sporočajo vira prejete pomoči.

2.4. Področje uporabe

Ustrezno odzivanje na večje krize, ki niso naravne, je v okviru trenutnega sklada izjemno težko, če ne celo nemogoče, kar so pokazale industrijske nesreče, kot sta razlitje nafte iz tankerja Prestige in eksplozija v skladišču nafte Buncefield, ali teroristični napadi v Madridu in Londonu leta 2004 in 2005. Prav tako trenutno ni mogoče zagotoviti pomoči iz Solidarnostnega sklada, kadar gre za resne krizne razmere na področju javnega zdravja, na primer širjenje epidemije, kot je SARS, v Evropo ali večje jedrske nesreče, ki bi zlahka presegle zmogljivosti odziva posamezne države. Kljub temu obstajajo pozivi, na primer iz Evropskega parlamenta, da se je treba na takšne dogodke odzvati na evropski ravni in pri tem uporabiti zmogljivosti Solidarnostnega sklada.

2.5. Financiranje

Nepovratna sredstva Solidarnostnega sklada se financirajo zunaj običajnega proračuna EU z dodatnimi sredstvi, ki se plačujejo poleg ustreznih razdelkov iz medinstitucionalnega sporazuma. Zato morata Evropski parlament in Svet za vsak primer posebej na predlog Komisije sprejeti sklep o nepovratnih sredstvih. Letna izplačila ne smejo preseči 1 milijarde EUR. Od ustanovitve Sklada leta 2002 ta znesek nikoli ni bil dosežen, saj je bilo v enem letu največ izplačano 728 milijonov EUR (2002), nato pa 622 milijonov EUR (2009). V vseh ostalih letih so bila skupna izplačila bistveno nižja. Zato ni videti potrebe po dvigu zgornje meje proračuna.

Posamezna nepovratna sredstva se izplačajo po sprejetju ustreznega predloga Komisije o spremembi proračuna za vsak primer in po zaključku postopka med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Postopek običajno zahteva dve obravnavi, vendar je bil poenostavljen tako, da se opravi le ena obravnava. Čas, ki je potreben za odobritev proračunskih odobritev v posameznem primeru, je različen glede na okoliščine, vendar običajno traja med šest in dvanajst tednov. Komisija v tem času pripravi uradni sklep o nepovratnih sredstvih in se pogaja z državo upravičenko o sporazumu o uporabi nepovratnih sredstvih, ki mora biti sprejet pred izplačilom nepovratnih sredstev.

3. Predlog iz leta 2005 o spremembi Solidarnostnega sklada z razširitvijo področja uporabe

Komisija je leta 2005 predložila zakonodajni predlog za novo uredbo o Solidarnostnem skladu EU[5]. Predloga je ob upoštevanju takratnega Sklada vseboval naslednje cilje:

– razširitev področja uporabe in zmanjšanje upravičenosti, da bi se lahko Skupnost poleg naravnih nesreč odzvala še na industrijske nesreče in druge nesreče, ki jih povzroči človek, ter na tveganja za javno zdravje (pandemije itd.) in večje teroristične napade;

– možnost predplačil za pospešitev odzivanja in prepoznavnosti pomoči Unije;

– poenostavitev z uvedbo jasnejših meril za uporabo Sklada (znižanje praga za večje nesreče in odprava izrednih meril).

Evropski parlament je bil predlogu naklonjen in ga je 18. maja 2006 sprejel na prvi obravnavi.

Vendar je bila velika večina držav članic v Svetu do predloga in skoraj vseh novih elementov v predlogu zelo zadržana, zlasti zaradi njihovih morebitnih posledic za proračun. Po številnih napornih krogih obravnave in pogajanj s Komisijo je zadevna delovna skupina finančnih svetovalcev maja 2006 sklenila opustiti obravnavo predloga. Kljub obsežnim in pogostim prizadevanjem Komisije Svet predloga ni želel ponovno uvrstiti na dnevni red. Podobno niso bili uspešni številni pozivi Parlamenta, naj Svet obnovi obravnavo besedila.

4. Posebno poročilo računskega sodišča (revizija delovanja)

Junija 2008 je Evropsko računsko sodišče predložilo rezultate revizije delovanja Sklada[6]. Revizija je proučila, ali je bil Sklad hiter, učinkovit in fleksibilen pri zagotavljanju pomoči in ali so bile države upravičenke z delovanjem Sklada zadovoljne. V ta namen je Sodišče pregledalo vse vloge do konca leta 2006 in opravilo raziskavo z vprašalniki, ki jih je poslalo državam prosilkam.

V poročilu so navedeni podobni sklepi glede delovanja Solidarnostnega sklada, kot so bili prej opisani v zvezi s predlogom Komisije leta 2005. Čeprav je Sodišče sklenilo, da Sklad izpolnjuje svoj glavni cilj, tj. izkazovanje solidarnosti z državami članicami v času nesreče, je hkrati opozorilo, da je težko izpolniti pogoje za odobritev vloge za manjše „regionalne nesreče“ (v nasprotju z „večjimi naravnimi nesrečami“), med drugim zaradi ohlapne opredelitve regionalnih nesreč v Uredbi in posledično manjše jasnosti pri zavrnitvi vlog. Sodišče je najbolj kritiziralo počasnost instrumenta.

5. Rezultati ankete, opravljene v Odboru za usklajevanje skladov leta 2010

Komisija je leta 2010 članom Odbora za usklajevanje skladov[7] predstavila Solidarnostni sklad, da bi ugotovila, pod katerimi pogoji bi bile države članice pripravljene nadaljevati razpravo/pogajanja, in jim pri tem predstavila prednosti in slabosti ter glavne elemente iz predloga leta 2005. Postavila jim je tri posebna vprašanja:

– Kateri so tisti elementi iz veljavne uredbe, za katere države članice menijo, da Sklad v celoti ali deloma ne izpolnjuje njihovih pričakovanj?

– Katere elemente iz predloga leta 2005 za novo uredbo bi bilo mogoče dodatno obravnavati (kot jih je predlagala Komisija ali drugačne)? Kateri elementi se zdijo nerealistični ali nezaželeni?

– Ali obstajajo vprašanja/elementi, ki bi jih po vašem mnenju moral Sklad obravnavati/zajemati, vendar niso vključeni niti v veljavno uredbo niti v predlog iz leta 2005?

Številne države članice so izkoristile to priložnost, da ponovno poudarijo svoje nasprotovanje sprejetju nove uredbe, nekatere države članice pa so izrazile pripravljenost na manjše spremembe določenih elementov veljavne uredbe, npr. vključitev suš ali omilitev pogojev za regionalne nesreče (ki jih je Komisija prvotno predlagala odpraviti). Velika večina držav članic je ostro nasprotovala kakršni koli spremembi, ki bi povzročila višje izdatke. Šest držav članic je izrazilo splošno naklonjenost in pripravljenost na razpravo.

6. Prilagoditev Uredbe

Iz navedenega je jasno, da v trenutnih političnih razmerah, zaznamovanih zlasti s težkim proračunskim položajem v številnih državah članicah, velika večina držav članic ni pripravljena sprejeti bistvenih sprememb pravne podlage in delovanja Solidarnostnega sklada. Zato Komisija opušča zamisel o ponovnem zagonu predloga iz leta 2005. Vendar bi moral Solidarnostni sklad v današnji obliki postati bolj učinkovit, kot je bilo opisano. Zato bi bilo primerno umakniti predlog iz leta 2005 in preučiti druge možnosti za obravnavo vsaj najpomembnejših opisanih vprašanj.

Komisija meni, da bi bilo mogoče bistveno izboljšati delovanje Solidarnostnega sklada že z uvedbo majhnih sprememb veljavne uredbe brez poseganja v njen namen, področje delovanja, financiranje in obseg porabe sredstev. Kakršna koli sprememba uredbe ne bi vplivala na merila upravičenosti za ukrepe, financirane iz pomoči, kot so takojšnje popravilo ključne infrastrukture in stroški za uporabo sredstev za odzivanje. Elemente iz predloga iz leta 2005, kot so razširitev področja uporabe, sprememba praga ali odprava regionalnih nesreč, bi se opustilo.

Preučiti je treba tudi ukrepe za povečanje prepoznavnosti s pravili o obveščanju in oglaševanju.

6.1. Jasno opredeljeno področje uporabe Solidarnostnega sklada

Solidarnostni sklad je bil vzpostavljen z namenom oblikovanja finančnega instrumenta, ki bi omogočal na ravni EU odziv na večje naravne nesreče, ki prizadenejo eno ali več držav članic ali države kandidatke. Vendar besedilo člena 2(1) Uredbe, ki pravi, da „je pomoč iz sklada mogoče uporabiti zlasti ob večji naravni nesreči“, nakazuje, da se lahko Sklad uporabi tudi v drugih primerih. Ni jasno, ali je namen besede „zlasti“ relativizirati omejitve Sklada na „večje nesreče“, tj. z navedbo izjem za nekatere manjše nesreče, opisane v drugem odstavku istega člena, ali razširiti področje delovanja Sklada tudi na nenaravne nesreče.

Podroben pregled določb Uredbe razkriva, da bi mobilizacija Sklada za nenaravne nesreče naletela na resne pravne ovire. Člen 3 določa, da so „plačila iz sklada načeloma omejena na financiranje ukrepov za odpravljanje škod, proti katerim se ni mogoče zavarovati“. Komisija je od samega začetka razlagala in uporabljala to določbo tako, da je iz pomoči izključena osebna škoda. Poleg tega načelo, da onesnaževalec plača, in obveznost prizadetih držav, da zahtevajo nadomestilo od tretjih strani (zavarovanje odgovornosti) kažeta, da bi iz sklada morale biti izvzete nenaravne nesreče. Te ugotovitve so na primer bile podlaga za zavrnitev vloge Madžarske v zvezi z razlitjem rdeče gošče leta 2010.

Predlog Komisije za novo uredbo o Solidarnostnem skladu iz leta 2005 je med drugim vključeval razširitev področja uporabe Sklada, da se vključijo nenaravne nesreče. Medtem ko je Evropski parlament pozdravil ta predlog, je velika večina držav članic močno nasprotovala in še vedno nasprotuje kakršnemu koli poskusu razširitve področja uporabe Sklada na nenaravne nesreče.

Zaradi jasnosti je treba besedilo veljavne uredbe prilagoditi tako, da bo jasno, da se Sklad uporablja samo za naravne nesreče. S tem bi se odpravile kakršne koli nejasnosti o področju uporabe Sklada, morebitnim prosilkam pa bi se prihranilo razočaranje ob negativnem odgovoru Komisije in ves trud pri pripravi vloge, Komisiji pa ves trud pri oceni vloge.

Hkrati mora biti v Uredbi opredeljeno, da ta omejitev na naravne nesreče ne vpliva na primere, kjer ima naravna nesreča „verižne“ posledice in povzroči industrijsko nesrečo (npr. poplava, ki prizadene kemijsko tovarno) ali nesrečo, ki ogrozi javno zdravje [npr. potres prekine preskrbo s vodo, kar sproži epidemijo (ki se širi z vodo), ali nesreča uniči bolnišnične objekte in tako ogrozi oskrbo poškodovancev v naravni nesreči.]

6.2. Preprosta nova opredelitev regionalnih nesreč

Kot je bilo prikazano, pogoji za izjemno mobilizacijo Solidarnostnega sklada v primeru „neobičajne regionalne nesreče“ iz tretjega pododstavka člena 2(2) Uredbe o Solidarnostnem skladu niso dovolj jasni in temeljijo predvsem na „mehkih“ merilih, ki zahtevajo razlago („resne in trajne posledice za pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost“). Tako za prosilke kot za Komisijo je zelo težavno in dolgotrajno dokazati in preveriti, ali so ti pogoji izpolnjeni. Ta nejasnost je razlog za visoko število vlog, ki jih je treba zavrniti, kar ustvarja lažna pričakovanja in posledično nezadovoljstvo v zadevnih državah in regijah. Visoko število zavrnjenih vlog kvari podobo EU.

Zato bi bilo morda primerno ponovno opredeliti merila za regionalne nesreče z vidika enostavnosti, objektivnosti in preglednosti, podobno kot za večje nesreče, z največ enim ali dvema „trdima“ kazalnikoma, ki bi ju bilo mogoče preprosto preveriti. Ta merila bi bilo treba določiti tako, da bi jih bilo preprosto izpolniti v primeru dejansko resne regionalne nesreče, načeloma pri tistih vrstah regionalnih nesreč, pri katerih je bil Sklad izjemoma mobiliziran v okviru veljavne uredbe. Hkrati bi ponovna opredelitev regionalnih meril morebitnim prosilkam omogočila, da z večjo verjetnostjo napovejo uspešnost vloge za pomoč. Tako bi se prosilkam prihranil ogromen trud pri pripravi vloge, pri kateri ni mogoče realno pričakovati pozitivnega odgovora.

Komisija predlaga opredelitev regionalnih nesreč, ki bi bila podobna opredelitvi večjih nesreč, tj. s povzročitvijo škode, ki presega določen prag. Ta prag bi bil odstotni delež regionalnega BDP na ravni NUTS 2. NUTS 2 se lahko uporabi kot regionalna referenčna raven, saj je uveljavljena v kohezijski politiki, je dovolj velika, da se izključijo lokalne nesreče, statistični podatki pa so že na voljo. Če nesreča prizadene več regij NUTS 2, bi se isti prag (tj. odstotni delež) uporabil glede na povprečni regionalni BDP prizadetih regij. Posebni pogoji za najbolj oddaljene regije bi bili upoštevani, saj so te opredeljene na ravni NUTS 2. Za tiste naravne nesreče, ki posledično ogrozijo javno zdravje, je treba skupaj z državami članicami določiti dodatna merila.

Merila za regionalne nesreče bi tako ne bila le preprostejša in bolj objektivna, temveč bi bile odpravljene težave pri mobilizaciji Sklada za nesreče, kot so gozdni požari (če bi povzročili dovolj veliko škodo), ki po svoji naravi trenutno redko izpolnjujejo merila za regionalno nesrečo.

Pri testiranju izvedljivosti takšnega pristopa je Komisija izvedla simulacijo, pri kateri je za vse vloge za regionalne nesreče, prejete od leta 2002, in obravnavane do leta 2010, uporabila enotno merilo, tj. škodo, ki presega 1,5% regionalnega BDP na ravni NUTS 2. Referenčna vrednost regionalnega BDP je leto n-3, pri čemer n pomeni leto vloge (n-3 je zadnje leto, za katero so na splošno na voljo usklajeni regionalni podatki). Rezultati so prikazani v Prilogi 4. Od 37 pregledanih regionalnih nesreč samo dva primera, ki sta bila odobrena, ne bi izpolnjevala pogoja, en primer, ki je bil zavrnjen, pa bi izpolnjeval pogoj; v enem primeru obstajajo dvomi o višini povzročene škode. Vsi drugi primeri bi se zaključili z istim izidom, medtem ko 23 vlog za manjše nesreče, ki so bile zavrnjene, sploh ne bi bilo vloženih, saj bi bile države članice na jasnem glede njihove neupravičenosti.

To kaže, da bi bilo z uporabo enega preprostega merila na podlagi BDP mogoče doseči skoraj enak izid ob znatni poenostavitvi, saj v potencialno upravičenih vlogah ne bi bilo več treba dokazovati izpolnjevanja zapletenih meril za regionalne nesreče iz veljavne uredbe. To bi zato Komisiji bistveno olajšalo oceno takih vlog, jo razrešilo obveznosti, da ocenjuje vloge, ki po vsej verjetnosti ne bi bile uspešne, in tako znatno pospešilo postopek odločanja in izplačila nepovratnih sredstev.

Poleg tega navedeno novo regionalno merilo ne bi imelo finančnega učinka.

6.3. Pospešitev izplačil in uvedba predplačil

V skladu z določbami veljavne uredbe in proračunskimi pravili se zdi težko znatno skrajšati potreben čas za razpoložljivost nepovratnih sredstev Solidarnostnega sklada brez spremembe načina financiranja instrumenta (glej odstavek 2.5 zgoraj). Zato Komisija preučuje nove načine, ki bi omogočali, da bi bila finančna pomoč, namenjena lajšanju izrednih razmer v državah članicah, prej na voljo. To je zlasti pomembno pri čezmejnih nesrečah, ko Komisija nima možnosti, da bi izvajala enako raven solidarnosti pri državi članici EU in tretji državi, ki ji je lahko odobrena neposredna finančna pomoč[8].

Odzivnost in prepoznavnost Solidarnostnega sklada bi se lahko povečala z uvedbo predplačil v Uredbo. To bi Komisiji omogočilo takojšnje ukrepanje z izplačilom predplačila takoj, ko prizadeta država zaprosi za pomoč. To predplačilo bi se obravnavalo kot vnaprejšnje plačilo pričakovanega zneska, ki se odobri po koncu ocenjevanja in proračunskega postopka. Če vloga ne bi bila odobrena, bi država prosilka Komisiji predplačilo vrnila. Višina predplačila bi se lahko izračunala kot odstotni delež (npr. 10%) pričakovanih nepovratnih sredstev in bila omejena na absolutno vrednost (npr. 5 milijonov EUR). Predplačila bi se izplačala le ne podlagi posebne zahteve države prosilke in bi bila omejena na večje nesreče, kot so opredeljene v Uredbi. Ker bi pomoč za večjo nesrečo zelo verjetno bila odobrena (do zdaj 100%), bi bilo tveganje, da bi morala Komisija izterjati vsa predplačila zaradi neodobritve vloge, zelo nizko. Podobna določba je že bila vključena v predlog iz leta 2005.

6.4. Odzivanje na nesreče, ki se odvijajo počasi

Kadar so se nesreče odvijale počasi, so države prosilke v številnih primerih imele težave pri upoštevanju roka za oddajo vlog. Veljavna uredba določa, da morajo biti vloge vložene pri Komisiji v 10 tednih od datuma prve škode. Suše so značilen primer takšnih nesreč, ki jih ne zaznamuje le dolgo trajanje, temveč tudi težavnost določitve pojava prve škode.

Čeprav bi bilo treba ohraniti splošni rok 10 tednov, bi bilo mogoče to vprašanje rešiti z uvedbo posebne določbe v Uredbo, ki bi določala, da rok za oddajo vloge začne teči od datuma prvega ukrepa javnih organov pri odzivanju na zadevno nesrečo, kar pri sušah na primer pomeni uvedba omejitev porabe vode ali posebnih ukrepov za pomoč kmetijstvu.

Takšna določba bi v veliki meri ustrezala temu, kar velja za „običajne“ nesreče, ki nastopijo hitro in pri katerih se javni odziv začne v urah po nesreči.

6.5. Združevanje sklepov o nepovratnih sredstvih in sporazumov o uporabi

V oddelku 2.3 so bili opisani možni vzroki za zamude pri izplačilu nepovratnih sredstev. Ker se Sklad financira zunaj rednega proračuna EU, mora Komisija zahtevati odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za višino pomoči, ki jo predlaga v vsakem primeru. Komisija meni, da trenutno veljavnega postopka ni treba spreminjati.

Vendar obstajajo precejšnje možnosti za racionalizacijo, odpravo administrativnih postopkov in skrajšanje časa pri zagotavljanju pomoči v okviru Solidarnostnega sklada, če bi bil za izplačilo nepovratnih sredstev potreben le en akt Komisije potem, ko Evropski parlament in Svet odobrita razpoložljiva sredstva. Za države članice, ki predstavljajo veliko večino morebitnih prejemnic pomoči, ni nobene dodane vrednosti zaradi ločevanja akta o nepovratnih sredstev in akta o določitvi pogojev za uporabo nepovratnih sredstev (sklep o nepovratnih sredstvih in sporazum o uporabi). Združitev obeh, na primer z vključitvijo določb, ki so trenutno v sporazumu, v sklep o nepovratnih sredstvih ali v prilogo k sklepu o nepovratnih sredstvih, bi lahko bila preprosta rešitev, ki bi hkrati privarčevala precej časa. Ocenjuje se, da bi bilo mogoče s to preprosto spremembo zadevnega člena Uredbe pomoč prizadetim državam izplačati štiri do osem tednov prej kot v okviru obstoječega sistema. Jasno je, da bi dva glavna elementa za upravičenke, tj. opredelitev upravičenih ukrepov in imenovanje pristojnih organov, še naprej potekala na podlagi predloga države upravičenke.

Za upravičene države nečlanice, tj. za majhno število držav v postopku pogajanja o pristopu k EU, bi bilo treba to ločitev ohraniti kot enostranski akt Komisije, tako da sklep o nepovratnih sredstvih zanje ne bi bil obvezujoč. V takih primerih bi bil še naprej potreben sporazum o financiranju ali uporabi.

6.6. Izboljšanje učinkovitosti Sklada kot instrumenta pri odzivanju na nesreče in podnebne spremembe

V solidarni Uniji je enako pomembno za vsako državo članico, da sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje pojava izrednih stanj in nesreč. Osnovni cilj kakršne koli politike obvladovanja nesreč je preprečevanje pojava nesreč, ko pa se zgodijo, pa čim večja omejitev škode. Tesnejše povezovanje delovanja Sklada s politikama EU za obvladovanje nesreč in podnebne spremembe bi lahko[9] znatno zmanjšalo škodo in stroške zaradi nesreče ter posledično zmanjšalo število vlog za pomoč.

Uredba že vsebuje določbo, da mora država upravičenka v poročilu o uporabi natančno opisati ukrepe, ki jih je sprejela ali predlagala za omejitev škode in za največjo možno preprečitev ponovnega pojava podobnih nesreč. Predlaga se okrepitev te določbe, ki je relativno splošna, z bolj natančno opredelitvijo. Država upravičenka bi tako bila obvezana v poročilu natančno opisati trenutni položaj glede izvajanja ustrezne zakonodaje EU o ocenjevanju, obvladovanju in preprečevanju nesreč in izkušnje, pridobljene zaradi nesreč, ter se zavezati k sprejetju ukrepov za zagotovitev odzivanja na nesreče in podnebne spremembe.

Komisija bo z zainteresiranimi stranmi preučila prilagoditev plačil v okviru Solidarnostnega sklada glede na stopnjo izvajanja ustrezne zakonodaje EU o preprečevanju nesreč, priprave načrtov na obvladovanje nesreč in izkoriščanja razpoložljivih sredstev EU za naložbe v preprečevanje nesreč.

7. Solidarnostna klavzula iz člena 222 PDEU

S členom 222 PDEU je bila prvič v Pogodbo vključena določba, da morajo Unija in njene države članice delovati skupaj v duhu solidarnosti, če je država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. Člen 222 določa, da mora Unija uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da se:

(a) na ozemlju držav članic prepreči teroristična grožnja; demokratične institucije in civilno prebivalstvo zavarujejo pred morebitnim terorističnim napadom; v primeru terorističnega napada državi članici na zaprosilo njenih političnih organov pomaga na njenem ozemlju; ter

(b) v primeru naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek, državi članici na zaprosilo njenih političnih organov pomaga na njenem ozemlju.

Izvajanje solidarnostne klavzule vključuje vse obstoječe instrumente odzivanja, vključno s Solidarnostnim skladom, pri čemer se v celoti upoštevajo njihovi posebni postopki in delovanje v okviru novega večletnega finančnega okvira. To sporočilo ne posega v te širše določbe.

8. Povzetek in sklepi

Čeprav je mogoče upravičeno trditi, da je Solidarnostni sklad od ustanovitve na splošno dobro deloval, zlasti ob upoštevanju posebnega namena, za katerega je bila ustanovljen, izkušnje, pridobljene v zadnjih osmih letih, kažejo na obstoj večjih omejitev in pomanjkljivosti pri delovanju Sklada. Te se predvsem nanašajo na počasno razpoložljivost sredstev Sklada in pomanjkanje preglednosti meril za mobilizacijo Sklada.

Ker ima večina držav članic resne zadržke glede kakršnih koli sprememb načel in delovanja Solidarnostnega sklada, zlasti če bi ti povečali izdatke, Komisija umika svoj predlog iz leta 2005 za spremembo in povečanje obsega delovanja Sklada.

Hkrati Komisija meni, da bi bilo treba izboljšati delovanje Solidarnostnega sklada in da bi z manjšimi spremembami veljavne uredbe lahko bistveno poenostavili, pojasnili in zlasti izboljšali odzivnost Sklada ter tako bistveno hitreje zagotovili finančno pomoč prizadetim državam.

Namen tega sporočila je poudariti ta potencial, ki je lahko podlaga za razpravo z Evropskim parlamentom, državami članicami, Svetom, regijami in drugimi zainteresiranimi stranmi s ciljem oblikovanja morebitnega zakonodajnega predloga o spremembi veljavne uredbe, ki bi upošteval rezultate te razprave.

Priloga 1: Pragi za večje nesreče, veljavni leta 2011 (na podlagi podatkov o bruto nacionalnem dohodku leta 2009)

V Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada EU je prag za mobilizacijo sklada za zadevno državo opredeljen kot škoda, ki presega 0,6 % BND ali 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2002. Uporabi se nižja vrednost.

|| || || (v milijonih EUR)

Država || BND 2009* || 0,6 % BND || Prag za večjo nesrečo 2011*

AT || AVSTRIJA || 271 459 || 1 628,756 || 1 628,756

BE || BELGIJA || 342 261 || 2 053,566 || 2 053,566

BG || BOLGARIJA || 33 113 || 198,678 || 198,678

CY || CIPER || 16 641 || 99,845 || 99,845

CZ || ČEŠKA || 129 046 || 774,274 || 774,274

DE || NEMČIJA || 2 430 940 || 14 585,640 || 3 535,904**

DK || DANSKA || 226 447 || 1 358,684 || 1 358,684

EE || ESTONIJA || 13 538 || 81,230 || 81,230

EL || GRČIJA || 226 644 || 1 359,863 || 1 359,863

ES || ŠPANIJA || 1 029 541 || 6 177,246 || 3 535,904

FI || FINSKA || 171 383 || 1 028,298 || 1 028,298

FR || FRANCIJA || 1 922 845 || 11 537,070 || 3 535,904

HR*** || HRVAŠKA || 43 572 || 261,431 || 261,431

HU || MADŽARSKA || 88 291 || 529,747 || 529,747

IE || IRSKA || 132 601 || 795,607 || 795,607

IS*** || ISLANDIJA || 7 787 || 46,723 || 46,723

IT || ITALIJA || 1 494 576 || 8 967,457 || 3 535,904

LT || LITVA || 27 010 || 162,057 || 162,057

LU || LUKSEMBURG || 26 765 || 160,590 || 160,590

LV || LATVIJA || 19 954 || 119,723 || 119,723

MT || MALTA || 5 451 || 32,704 || 32,704

NL || NIZOZEMSKA || 556 518 || 3 339,108 || 3 339,108

PL || POLJSKA || 299 518 || 1 797,108 || 1 797,108

PT || PORTUGALSKA || 162 331 || 973,986 || 973,986

RO || ROMUNIJA || 113 652 || 681,913 || 681,913

SE || ŠVEDSKA || 296 151 || 1 776,908 || 1 776,908

SI || SLOVENIJA || 34 704 || 208,224 || 208,224

SK || SLOVAŠKA || 62 575 || 375,452 || 375,452

TR*** || TURČIJA || 330 413 || 1 982,480 || 1 982,480

UK || ZDRUŽENO KRALJESTVO || 1 587 886 || 9 527,315 || 3 535,904

*               Zaokrožene številke.

**             V letu 2011 3 535,904 milijonov EUR ustreza 3 milijardam EUR v cenah iz leta 2002.

***            Upravičene države nečlanice, vključene v pogajanja o pristopu k EU.

Priloga 2: Vloge za pomoč Solidarnostnega sklada EU 2002 – 2010

Leto || Država || Vrsta nesreče || Škoda (v milijonih EUR) || Kategorija[10] || Odobrena pomoč (v milijonih EUR)

2 0 0 2 || 1 || AT || poplave || 2 900 || večja || 134

2 || CZ || poplave || 2 300 || večja || 129

3 || FR || poplave (Le Gard) || 835 || regionalna || 21

4 || DE || poplave || 9 100 || večja || 444

Skupna pomoč za vloge v letu 2002 || 728

2 0 0 3 || 1 || ES || razlitje nafte (Prestige) || 436 || regionalna || 8,626

2 || IT || potres (Molise/Apulija) || 1 558 || regionalna || 30,826

3 || IT || izbruh vulkana (Etna) || 894 || regionalna || 16,798

4 || IT || poplave (severna Italija) || (1 900) || (regionalna) || zavrnjena

5 || GR || neugodne zimske vremenske razmere || (ni jasno) || (regionalna) || zavrnjena

6 || PT || gozdni požari || 1 228 || večja || 48,539

7 || FR || gozdni požari (južna Francija) || 531 || (regionalna) || zavrnjena

8 || ES || gozdni požari (na meji s Portugalsko) || 53 || v sos. državi || 1,331

9 || MT || poplave || 30 || večja || 0,961

10 || IT || poplave (Furlanija - Julijska krajina) || (525) || (regionalna) || zavrnjena

Skupna pomoč za vloge v letu 2003 || 107,081

2 0 0 4 || 1 || FR || poplave (delta Rone) || 785 || regionalna || 19,625

2 || ES || poplave (Malaga) || (73) || (regionalna) || zavrnjena

3-9 || ES || gozdni požari (združenih 7 vlog) || (480) || (regionalna) || vseh 7 zavrnjenih

10 || SK || poplave || (29) || (regionalna) || zavrnjena

11 || SI || potres || (13) || (regionalna) || umaknjena

Skupna pomoč za vloge v letu 2004 || 19,625

Leto || Država || Vrsta nesreče || Škoda (v milijonih EUR) || Kategorija[11] || Odobrena pomoč (v milijonih EUR)

2 0 0 5 || 1 || SK || neurje (Tatre) || 203 || večja || 5,668

2 || IT || poplave (Sardinija) || 223 (precenjena) || (regionalna) || zavrnjena

3 || EE || neurje || 48 || večja || 1,29

4 || LV || neurje || 193 || večja || 9,487

5 || SE || neurje „Gudrun“ || 2 297 || večja || 81,725

6 || LT || neurje || 15 || v sos. državi || 0,379

7 || GR || poplave reke Evros || (112) || (regionalna) || zavrnjena

8 || RO || spomladanske poplave || 489 || večja || 18,798

9 || BG || spomladanske poplave || 222 || večja || 9,722

10 || BG || poletne poplave || 237 || večja || 10,632

11 || RO || poletne poplave || 1 050 || večja || 52,4

12 || AT || poplave (Tirolska/Vorarlberg) || 592 || regionalna || 14,799

Skupna pomoč za vloge v letu 2005 || 204,905

2 0 0 6 || 1 || UK || eksplozija skladišča nafte Buncefield || (700) || (regionalna) || umaknjena

2 || GR || poplave reke Evros || 372 || regionalna || 9,306

3 || HU || poplave || 519 || večja || 15,064

4 || ES || gozdni požari v Galiciji || (91) || (regionalna) || zavrnjena

Skupna pomoč za vloge v letu 2006 || 24,370

2 0 0 7 || 1 || DE || neurje „Kyrill“ || 4750 || večja || 166,9

2 || FR || ciklon „Gamède“ na otoku Reunion || 211 || regionalna || 5,29

3 || ES || poplave na otoku El Hierro || (18) || (regionalna) || zavrnjena

4 || ES || poplave v pokrajini La Mancha || (66) || (regionalna) || zavrnjena

5 || UK || poplave || 4 612 || večja || 162,387

6 || CY || gozdni požari || (38) || (regionalna) || zavrnjena

7 || ES || gozdni požari na Kanarskih otokih || (144) || (regionalna) || zavrnjena

8-16 || IT || 9 vlog za gozdne požare v 9 deželah || - || (regionalna) || ni sprejemljiva, rok zamujen

17 || FR || orkan „Dean“/Martinik || 509 || regionalna || 12,78

18 || GR || gozdni požari || 2 118 || večja || 89,769

19 || SI || poplave || 233 || večja || 8,254

Skupna pomoč za vloge v letu 2007 || 445,380

Leto || Država || Vrsta nesreče || Škoda (v milijonih EUR) || Kategorija[12] || Odobrena pomoč (v milijonih EUR)

2 0 0 8 || 1 || CY || suša || 165,4 || večja || 7,605

2 || RO || poplave || 471,4 || regionalna || 11,785

Skupna pomoč za vloge v letu 2008 || 19,390

2 0 0 9 || 1 || FR || neurje Klaus || 3 805,5 || večja || 109,377

2 || IT || potres v deželi Abruci || 10 212,0 || večja || 493,771

3 || GR || gozdni požari (2009) || (152,8) || (regionalna) || zavrnjena

4 || CY || neurja (2009) || (2,6) || (regionalna) || zavrnjena

5 || GR || poplave na otoku Evia || (83,2) || (regionalna) || zavrnjena

6 || IT || zemeljski plazovi v Mesini || (598,9) || (regionalna) || zavrnjena

Skupna pomoč za vloge v letu 2009 || 603,148

2 0 1 0 || 1 || IE || poplave 2009 || 520,9 || regionalna || 13,022

2 || IT || poplave v Toskani 2009 || (211,7) || (regionalna) || zavrnjena

3 || ES || poplave v Andaluziji 2010 || (709,7) || (regionalna) || zavrnjena

4 || PT || poplave na otoku Madeira || 1 080 || večja || 31,256

5 || FR || neurje Xynthia || 1 425 || regionalna || 35,636

6 || SK || poplave 2010 || 649,9 || večja || 20,431

7 || PL || poplave 2010 || 2 993,7 || večja || 105,567

8 || CZ || poplave 2010 || 204,5 || v sos. državi || 5,111

9 || HU || poplave 2010 || 719,3 || večja || 22,486

10 || HR || poplave 2010 || 153,04 || v sos. državi || 3,826

11 || FR || poplave v regiji Var 2010 || 703–778 || (regionalna) || zavrnjena

12 || RO || poplave 2010 || 875,75 || večja || 24,968

13 || CZ || avgustovske poplave 2010 || 436,5 || regionalna || 10,911

14 || DE || poplave na Saškem 2010 || 937,7 || regionanal || zavrnjena

15 || HR || septembrske poplave 2010 || 47 || v sos. državi || 1,175

16 || SI || septembrske poplave 2010 || 251,3 || večja || 7,459

17 || HU || rdeča gošča 2010 || 174,32 || regionalna || zavrnjena

Skupna pomoč za vloge v letu 2010 || 281,848

Skupni znesek pomoči, odobren od leta 2002 || 2 433,757

Priloga 3: Statistični pregled vlog za Solidarnostni sklad

|| || || stanje: 31. 12. 2010

|| || ||

Skupno število prejetih vlog od leta 2002 || 85 || ||

na podlagi meril za || || ||

večje nesreče || 27 || 32 % || vseh vlog

regionalne nesreče || 53 || 62 % || vseh vlog

nesreče v „sosednji državi“ || 5 || 6 % || vseh vlog

Vloge, ki jih je Komisija odobrila || 42 || 49 % || vseh vlog

od tega za || || ||

večje nesreče || 26 || 96 % || vlog za „večje nesreče“

regionalne nesreče || 12 || 23 % || vlog za „regionalne nesreče“

nesreče v sosednji državi || 4 || 80 % || vlog za „nesreče v sosednji državi“

Vloge, ki jih je Komisija zavrnila || 35 || 41 % || vseh vlog

od tega na podlagi merila za || || ||

regionalne nesreče || 35 || 66 % || vlog za „regionalne nesreče“

Umaknjene vloge || 2 || 2 % || vseh vlog

Odločitev v teku || 6 || 7 % || vseh vlog

Priloga 4: Solidarnostni sklad EU – Vloge za pomoč zaradi neobičajnih regionalnih nesreč 2002 –2010 Simulacija z regionalnim BDP (n-3)

|| Regionalne nesreče od leta 2002 || Leto || Odškodninski zahtevki (v milijonih EUR) || Opombe || Referenčno leto BDP (n-3) || Zadevna regija NUTS 2 || Regionalni BDP || Povprečni BDP || Stopnja škode (% regionalnega BDP || Izid pri trenutnih merilih (v odobrenih milijonih EUR) || Izid pri novih merilih

FR || poplave (Le Gard) || 2002 || 835 || || 1999 || Languedoc-Roussillon || 40 806,3 || 40 806,3 || 2,05 % || 21 || isti

ES || razlitje nafte (Prestige) || 2003 || 436 || || 2000 || Galicija || 34 966,5 || 25 191,8 || 1,73 % || 8,626 || isti

|| || || || || || Kneževina Asturija || 14 968,9 || || || ||

|| || || || || || Kantabrija || 8 488,3 || || || ||

|| || || || || || Baskija || 42 613,3 || || || ||

IT || potres (Molise/Apulija) || 2003 || 1558 || || 2000 || Molise || 4 913,9 || 30 206,0 || 5,16 % || 30,826 || isti

|| || || || || || Apulija || 55 498,1 || || || ||

IT || izbruh vulkana (Sicilija) || 2003 || 894 || || 2000 || Sicilija || 65 549,2 || 65 549,2 || 1,36 % || 16,798 || brez vloge

IT || poplave (severna Italija) || 2003 || ni jasno || || 2000 || || || || || zavrnjena || isti

FR || gozdni požari (južna Francija) || 2003 || 531 || ni povezana regija || 2000 || Provansa-Alpe-Azurna obala || 99 642,6 || 71 225,4 || 0,75 % || zavrnjena || brez vloge

|| || || || || || Rona-Alpe || 137 674,2 || || || ||

|| || || || || || Languedoc-Roussillon || 42 847,3 || || || ||

|| || || || || || Korzika || 4 737,6 || || || ||

IT || poplave (Furlanija - Julijska krajina) || 2003 || 525 || (škoda verjetno precenjena) || 2000 || Furlanija-Julijska krajina || 2 7552,6 || 2 7552,6 || 1,91 % || zavrnjena || ni jasno

FR || poplave (delta Rone) || 2004 || 785 || || 2001 || Languedoc-Roussillon || 45 250,3 || 75 084,7 || 1,05 % || 19,625 || brez vloge

|| || || || || || Provansa-Alpe-Azurna obala || 104 919,2 || || || ||

ES || poplave (Malaga) || 2004 || 73 || || 2001 || Andaluzija || 90 644,8 || 90 644,8 || 0,08 % || zavrnjena || brez vloge

ES || gozdni požari || 2004 || 480 || 7 združenih vlog || 2001 || || || || || zavrnjene || brez vlog

SK || poplave || 2004 || 29 || || 2001 || Vzhodna Slovaška || 5 220,4 || 5 220,4 || 0,56 % || zavrnjena || brez vloge

IT || poplave (Sardinija) || 2005 || 223 || (škoda verjetno precenjena) || 2002 || Sardinija (ITG2) || 27 538,1 || 27 538,1 || 0,81 % || zavrnjena || brez vloge

EL || poplave (Evros) || 2005 || 112 || || 2002 || Vzhodna Makedonija in Trakija || 5 983,2 || 5 983,2 || 1,87 % || zavrnjena || odobritev

AT || poplave (Tirolska/Vorarlberg) || 2005 || 592 || || 2002 || Tirolska || 18 814,7 || 14 426,9 || 4,10 % || 14,798589 || isti

|| || || || || || Vorarlberg || 10 039,1 || || || ||

EL || poplave (Evros) || 2006 || 372 || || 2003 || Vzhodna Makedonija in Trakija || 6 466,1 || 6 466,1 || 5,75 % || 9,306527 || isti

ES || gozdni požari (Galicija) || 2006 || 91 || || 2003 || Galicija || 39 906,9 || 39 906,9 || 0,23 % || zavrnjena || brez vloge

FR || ciklon (Reunion) || 2007 || 211 || oddaljena regija || 2004 || Reunion || 11 650,8 || 11 650,8 || 1,81 % || 5,29 || isti

ES || Španija – poplave (El Hierro) || 2007 || 18 || || 2004 || Kanarski otoki || 34 188,3 || 34 188,3 || 0,05 % || zavrnjena || brez vloge

ES || Španija – poplave (Manča) || 2007 || 66 || || 2004 || Kastilja in Manča || 28 338,7 || 28 338,7 || 0,23 % || zavrnjena || brez vloge

CY || gozdni požari || 2007 || 38 || || 2004 || Ciper || 12 728,1 || 12 728,1 || 0,30 % || zavrnjena || brez vloge

ES || gozdni požari (Kanarski otoki) || 2007 || 144 || || 2004 || Kanarski otoki || 34 188,3 || 34 188,3 || 0,42 % || zavrnjena || brez vloge

FR || orkan (Dean) || 2007 || 509 || || 2004 || Guadeloupe || 7 202,9 || 7 133,3 || 7,14 % || 12,78 || isti

|| || || || || || Martinik || 7 063,6 || || || ||

RO || poplave || 2008 || 471,4 || || 2005 || Nord-Vest || 9 480,0 || 9 330,5 || 5,05 % || 11,785377 || isti

|| || || || || || Nord-Est || 9 181,1 || || || ||

EL || gozdni požari || 2009 || 152,8 || || 2006 || Atika || 101 759,4 || 101 759,4 || 0,15 % || zavrnjena || brez vloge

CY || neurja || 2009 || 2,6 || || 2006 || Ciper || 14 673,2 || 14 673,2 || 0,02 % || zavrnjena || brez vloge

EL || poplave (Evia) || 2009 || 83,2 || || 2006 || Srednja Grčija || 10 072,1 || 10 072,1 || 0,83 % || zavrnjena || brez vloge

IT || zemeljski plazovi (Mesina) || 2009 || 598,9 || || 2006 || Sicilija || 81 623,6 || 81 623,6 || 0,73 % || zavrnjena || brez vloge

IE || poplave || 2009 || 520,9 || || 2006 || mejna, srednja in zahodna Irska || 32 566,0 || 32 566,0 || 1,60 % || 13,0225 || isti

IT || poplave (Toskana) || 2009 || 211,7 || || 2006 || Toskana || 99 985,2 || 99 985,2 || 0,21 % || zavrnjena || brez vloge

ES || poplave (Andaluzija) || 2010 || 709,7 || || 2007 || Andaluzija || 144 874,3 || 144 874,3 || 0,49 % || zavrnjena || brez vloge

FR || neurje (Xynthia) || 2010 || 1425 || Skupna škoda 2,5 milijarde EUR || 2007 || regija Loire || 93 594,4 || 68 384,9 || 2,08 % || 35,63575 || isti

|| || || || || || Poitou-Charentes || 43 175,3 || || || ||

[1]               Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3).

[2]               Trenutno Hrvaška, Turčija in Islandija.

[3]               V letu 2011 prag 3 milijarde EUR velja za Francijo, Nemčijo, Italijo, Španijo in Združeno kraljestvo, za vse ostale države pa velja prag 0,6 % BND oz. v absolutnih vrednostih od 32,7 milijonov EUR za Malto do 3,339 milijarde EUR za Nizozemsko. Zaradi razpoložljivosti harmoniziranih statističnih podatkov EUROSTAT-a, so za BND uporabljeni podatki iz leta n-2.

[4]               Vključno s plačili v letu 2011 za osem primerov, odobrenih v letu 2010.

[5]               Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, COM(2005) 108 konč., 6.4.2005.

[6]               Posebno poročilo št. 3/2008 „Solidarnostni sklad Evropske unije: Kako hiter, učinkovit in fleksibilen je Solidarnostni sklad Evropske unije?“ (UL C 153, 18.6.2008).

[7]               Odbor za usklajevanje skladov, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu.

[8]               Po poplavah v Srednji Evropi maja in junija 2010 je Komisija odobrila takojšnje nujno financiranje za pomoč žrtvam poplav v Moldaviji, medtem ko so bila nepovratna sredstva iz Solidarnostnega sklada za pomoč pri poplavah na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, Češkem, Hrvaškem in v Romuniji izplačana 10 mesecev pozneje.

[9]               1-odstotno znižanje škode zaradi nesreč bi Evropi prihranilo 150 milijonov EUR letno. Vir: podatkovna zbirka EM-DAT.

[10]             Vloge za nesreče s škodo, ki ne presega praga in za katere je bilo ocenjeno, da merila za regionalne nesreče niso izpolnjena, so označena kot regionalne v navednicah („regionalna“).

[11]             Vloge za nesreče s škodo, ki ne presega praga in za katere je bilo ocenjeno, da merila za regionalne nesreče niso izpolnjena, so označena kot regionalne v navednicah („regionalna“).

[12]             Vloge za nesreče s škodo, ki ne presega praga in za katere je bilo ocenjeno, da merila za regionalne nesreče niso izpolnjena, so označena kot regionalne v navednicah („regionalna“).