52011DC0328

POROČILO KOMISIJE

Poročilo o politiki konkurence za leto 2010

Uvod

1. V počastitev 40. obletnice objavljanja poročil o politiki konkurence bo v tej izdaji najprej predstavljen pregled glavnih dosežkov na področju politike konkurence in izvrševanja v zadnjih 40 letih. Določbe Pogodbe, ki urejajo pristojnosti in odgovornosti Komisije na področju politik konkurence, so v zadnjih 40 letih ostale skoraj nespremenjene, čeprav se je gospodarsko in politično okolje zelo spremenilo. Pravila in postopki politike konkurence so se zato stalno prilagajali, da bi prispevali h glavnim ciljem EU: vzpostavitvi enotnega trga, njegovemu uspešnemu delovanju za potrošnike in doseganju konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Preučitev tega razvoja je podlaga za oceno ključnih izzivov, s katerimi se je politika konkurence soočala v preteklosti, in izzivov, ki so še pred njo.

2. V prvem poglavju tega poročila je predstavljen pregled nadaljnjega razvoja in uporabe instrumentov politike konkurence, tj. pravil o državni pomoči, protimonopolnih pravil in pravil o nadzoru nad združitvami. To poglavje vsebuje tudi najnovejše informacije v zvezi z uporabo začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta zaradi finančne in gospodarske krize. V drugem poglavju je obravnavano, kako so se instrumenti konkurence izvajali v izbranih sektorjih. Tretje poglavje se osredotoča na sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco in sodelovanje z nacionalnimi sodišči, v četrtem poglavju pa so obravnavane mednarodne dejavnosti. V petem poglavju je predstavljen pregled dejavnosti v zvezi s potrošniki in dialog z zainteresiranimi strani. V zadnjem, šestem poglavju je na kratko opisano medinstitucionalno sodelovanje. V letošnje poročilo v nasprotju z lanskim ni vključeno poglavje, namenjeno posebej pomembni temi na področju politike konkurence.

3. To poročilo je neizčrpen povzetek dejavnosti Komisije na področju politike konkurence v letu 2010. Dodatne informacije so na voljo v podrobnem delovnem dokumentu služb Komisije in na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco[1].

40. OBLETNICA OBJAVLJANJA POROčIL O POLITIKI KONKURENCE

POLITIKA KONKURENCE: PREDNOST EVROPSKE UNIJE

Stalnost in razvoj politike konkurence EU

4. Komisija že 40 let dokumentira, kako uveljavlja in oblikuje politiko konkurence EU. V počastitev te obletnice se letošnje poročilo ne osredotoča na pereča vprašanja, ampak na razvoj politike konkurence.

5. Prvo poročilo o politiki konkurence je bilo objavljeno leta 1971 na zahtevo Evropskega parlamenta. Nedolgo zatem se je Evropska gospodarska skupnost soočila z resno gospodarsko krizo, ki jo je povzročil šok zaradi cen nafte leta 1973, posledica česar so bili inflacijski pritiski. V prvih poročilih je predstavljeno, kako je Komisija uporabila politiko konkurence kot del širše kombinacije politik za reševanje te gospodarske krize. Uporaba politike konkurence v okviru usklajenega odziva politik za reševanje večjih gospodarskih izzivov torej ni novost.

6. Prav tako se kljub znatnim spremembam okolja, v katerem se izvaja politika konkurence EU, kot so hiter tehnološki razvoj, širitev ali globalizacija, določbe prvotne Pogodbe iz leta 1957, ki prepovedujejo nekatere protikonkurenčne sporazume in zlorabe prevladujočega položaja, ter določbe o državni pomoči v tem času niso bistveno spremenile, kar dokazuje, da se lahko uporabijo v različnih razmerah.

7. Tudi za uredbe Sveta, ki podrobneje določajo posebna izvršilna pooblastila in obveznosti Komisije, sta značilni velika stalnost in prilagodljivost. Na področju protimonopolnih pravil uredba Sveta iz leta 1962, ki določa izvršilna pooblastila Komisije, ni bila spremenjena do leta 2004. Na področju nadzora nad združitvami je bila ustrezna uredba sprejeta leta 1989 in je bila od takrat prenovljena le enkrat. Leta 1999 je bila sprejeta uredba, ki določa podrobna postopkovna pravila na področju državne pomoči.

8. Komisija je glede na izključno pristojnost na področju politike konkurence, ki je bila potrjena z Lizbonsko pogodbo, pooblaščena za sprejemanje podrobnejših pravil o tem, kako namerava uporabiti glavna orodja, tj. določbe Pogodbe o boju proti monopolom, združitvah in državni pomoči. Ta diskrecijska pravica pri oblikovanju in uporabi takšnih pravil je bila večkrat potrjena v sodbah evropskih sodišč v Luksemburgu, katerih sodna praksa ima bistveno vlogo pri zagotavljanju skladnosti in učinkovitosti politike konkurence.

[pic]

9. Ta diskrecijska pravica je Komisiji omogočila tudi načrtovanje in posodabljanje regulativnega okvira glede na spreminjajoče se izzive, ki jih je prinesel razvoj EU. Kljub temu sta za celotno zgodovino politike konkurence EU značilna dva jasno določljiva vidika: njen prispevek k oblikovanju in ohranjanju notranjega trga ter njen prispevek k blaginji potrošnikov. Politika konkurence hkrati podpira glavne cilje Unije iz Pogodb: konkurenčni trg, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter trajnostni razvoj.

Prispevanje k oblikovanju notranjega trga

10. Ključna prednostna naloga v prvih desetletjih obstoja Evropske gospodarske skupnosti je bila postopna odstranitev ovir med državami članicami, ki so jih uvedle države. Pravila konkurence iz Pogodbe EGS, zlasti protimonopolna pravila, so spremljala in podpirala to postopno odstranjevanje ovir v trgovini. Kot je navedeno v prvem poročilu o politiki konkurence, „mora politika Skupnosti predvsem preprečiti, da bi se namesto vladnih omejitev in ovir, ki so bile odpravljene, sprejemali podobni ukrepi zasebnih subjektov“ [2]. Zato so se protimonopolna pravila strogo izvrševala, da bi se podjetjem preprečila umetna delitev notranjega trga s praksami, kot so razdelitev in razdrobitev trga, cenovna diskriminacija ali ustvarjanje ovir pri vzporedni trgovini. Prve protimonopolne zadeve, v katerih so se obravnavale ovire pri vzporednem uvozu, o katerih so se dogovorila zasebna podjetja, izhajajo iz 60. let 20. stoletja. Med njimi je zlasti pomembna pionirska odločba iz leta 1964 proti sporazumu med podjetjema Grundig in Consten[3], ki je povzročil razdrobitev trga in znatne razlike v cenah za enake izdelke v Franciji in Nemčiji. Obsežne dejavnosti izvrševanja na tem področju so se nadaljevale v 70. letih in pozneje, pri čemer so bile osredotočene na protikonkurenčno ravnanje, kot je kartelni sporazum o razdelitvi trga[4].

[pic]

11. Za razumevanje uvedbe nadzora nad združitvami leta 1989, ki je eden od najpomembnejših ukrepov v zadnjih 40 letih, je treba upoštevati kakovostni preskok, ki se je zgodil na notranjem trgu pred njegovo uradno vzpostavitvijo 31. decembra 1992 po začetku veljavnosti Enotnega evropskega akta leta 1987. Politika konkurence je upoštevala nove razmere na trgu, na katerem so imela evropska podjetja večje možnosti za združevanje in pridobivanje sredstev zunaj nacionalnih meja. Potrebna je bila bistvena sprememba, pri čemer je bila uredba o združitvah iz leta 1989 največji rezultat kampanje, ki jo je Komisija sprožila že leta 1973 z uvedbo sistema „vse na enem mestu“ za pregled združitev in prevzemov z evropsko razsežnostjo[5].

Večja osredotočenost na blaginjo potrošnikov

12. Posledično je v zadnjih dveh desetletjih v protimonopolni politiki in politiki glede združitev ter njunem izvrševanju s strani Komisije učinkoviteje poudarjena blaginja potrošnikov, zlasti z vse boljšimi gospodarskimi analizami. Ta razvoj se je začel z delom Komisije v zvezi z Uredbo o združitvah, s katero so bila odpravljena tveganja za škodo za potrošnike zaradi ustvarjanja in krepitve prevladujočih položajev z združitvami.

13. Proti koncu 90. let 20. stoletja in na začetku 21. stoletja se je protimonopolna politika Komisije začela usmerjati v pristop, ki temelji na učinkih, zlasti s sprejetjem prve generacije pravil o sporazumih med konkurenti (horizontalni sporazumi) in sporazumih med različnimi ravnmi v distribucijski verigi (vertikalni sporazumi). Ta nova generacija protimonopolnih pravil je omogočila, da se Komisija pri tehtanju vidikov različnih sporazumov, ki spodbujajo in ovirajo konkurenco, osredotoča na tiste, ki vključujejo podjetja s tržno močjo, tj. kjer lahko pride do škode za potrošnike.

[pic]

14. To je Komisiji omogočilo, da se je z omejenimi sredstvi lahko bolj osredotočila na najškodljivejše sporazume med podjetji, kot so kartelni sporazumi, ki dejansko nimajo nobenih učinkov spodbujanja konkurence, zato so v praksi vedno prepovedani. Komisija lahko kot v primeru drugih kršitev protimonopolnih pravil podjetjem naloži globe, katerih cilj je preprečevanje takega ravnanja. Danes je boj proti nedopustnim kartelnim sporazumom v celoti priznan kot temeljni steber politike konkurence, vendar ni bilo vedno tako in Komisija je na začetku napredovala korak za korakom, saj v nacionalni zakonodaji večinoma ni bilo določb in izvršilnih ukrepov proti kartelnim sporazumom. V skladu z enim od pojasnil „je bil cilj po navedbah [takratnega komisarja za konkurenco] začeti preiskavo nekaj pomembnih kartelnih sporazumov, ki so še posebej škodili razvoju Skupnosti“ [6]. Ponovno je poudarjena povezava s postopnim vzpostavljanjem notranjega trga.

15. Leto 2002 je bilo prelomno za politiko konkurence, saj je Sodišče prve stopnje v razmeroma kratkem obdobju razveljavilo tri sklepe Komisije o prepovedi združitve zaradi nezadovoljive ekonomske analize in napak v oceni. Vendar je to prineslo dolgoročne koristi, saj se je Komisija odločila hitro nadgraditi izvajanje bolj izpopolnjenih ekonomskih analiz, zlasti z oblikovanjem ekipe specializiranih ekonomistov pod vodstvom glavnega ekonomista že v letu 2003.

16. Ta večja analitična usmerjenost se je v naslednjih letih še krepila, zlasti s sprejetjem izboljšanega vsebinskega preizkusa[7], ki je jasno pokazal, ali bi transakcija verjetno povzročila znatno oviro za učinkovito konkurenco, zlasti s popolnim upoštevanjem potencialne statične in dinamične učinkovitosti. Ta novi preizkus je omogočil razširitev pregleda Komisije z vprašanja, ali bi transakcija podjetju zagotovila prevladujoč položaj, na druga področja enostranske protikonkurenčne uporabe tržne moči. V istem letu je Komisija sprejela smernice za horizontalne združitve, ki določajo jasen okvir za analizo takih enostranskih učinkov[8].

17. S sprejetjem smernic glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije v zvezi z izključevalnimi ravnanji, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj[9], je bil ekonomski pristop, katerega cilj je povečati blaginjo potrošnikov, vključen v okvir izvrševanja protimonopolnih pravil. Navedeni dokument priznava, da so prevladujoča podjetja upravičena do intenzivnega tekmovanja na podlagi uspešnosti in da se na splošno Komisija ne bo osredotočala na ravnanje, ki povzroči odhod neučinkovitih ali manj učinkovitih tekmecev s trga, če je to rezultat konkurence na podlagi uspešnosti, kot je kakovost njihovih izdelkov ali storitev.

[pic]

18. Ta razširjena usmeritev, ki zajema blaginjo potrošnikov in zagotavlja, da lahko trgi zagotavljajo najboljše rezultate za potrošnike glede cen, proizvodnje, inovacij ter kakovosti in raznolikosti izdelkov in storitev, ne pomeni, da notranji trg ni več pomemben. Nasprotno, v pravnem smislu je bila povezava med politiko konkurence in notranjim trgom potrjena z Lizbonsko pogodbo. Poleg tega se je med krizo pokazalo, da celovitost notranjega trga nikoli ne sme biti samoumevna. Komisija mora biti pripravljena na uporabo vseh razpoložljivih orodij, kadar je ta temeljna prednost Evropske unije ogrožena. Politika konkurence EU in zlasti pravila o državni pomoči so se pokazali za ključne pri ohranjanju notranjega trga, zlasti z ohranjanjem enakih konkurenčnih pogojev na finančnem in industrijskem trgu.

Razvoj nadzora državnih pomoči od skromnih začetkov do sedanjega statusa temelja notranjega trga

19. Nadzor državnih pomoči je postal pomemben steber enotnega trga, tako da podjetjem omogoča konkuriranje pod enakimi pogoji ne glede na to, kje imajo sedež, in zagotavlja zaščitne ukrepe pred medsebojnim tekmovanjem držav članic za subvencije v škodo posameznih držav in splošnega evropskega interesa. Taka tekmovanja za subvencije ne bi povzročila le potratne rabe omejenih sredstev, ampak bi škodila tudi koheziji EU.

20. Sistem državnih pomoči EU, ki je zgodovinsko edinstven poskus[10], je bilo treba razviti postopno od začetka; Komisija se je med začetno proučitvijo stanja dejansko soočila z „zmešnjavo nacionalnih sistemov, med katerimi so bili številni že dolgo uveljavljeni, zapleteni in so se neprestano spreminjali“ [11]. V bistvu je Sodišče šele leta 1973 priznalo, da lahko Komisija od držav članic zakonito zahteva, da podjetjem naložijo vračilo nezakonito odobrene državne pomoči, ki ni bila združljiva s Pogodbo[12]. Šele deset let pozneje se je Komisija odločila sistematično izvrševati to načelo. To dokazuje navedba splošno znanega dejstva v Poročilu o politiki konkurence za leto 1989, da „čeprav je bila državna pomoč v preteklosti dopuščena ali dovoljena, je treba združljivost [državne pomoči] s skupnim trgom ponovno preučiti“ [13].

[pic]

21. Število osebja, ki je nadzorovalo državne pomoči, je dejansko ostalo razmeroma nizko do konca 90. let 20. stoletja. Kljub temu so bile sprejete pomembne odločitve, ki so pokazale odločenost Komisije za reševanje vprašanja neuspešnih državnih podjetij, ki so prejemala visoke subvencije, najprej v velikih industrijskih sektorjih in nato v storitvenih sektorjih. Sklenjeni so bili na primer pomembni sporazumi med Komisijo in državami članicami, ki naj bi odpravili neomejena poroštva za javna podjetja, ki so bila dolgo v rabi[14].

Upravljanje: vključevanje politike konkurence v celotni EU in njen prenos prek meja EU

22. Z razvojem kulture konkurence, okrepitvijo notranjega trga ter razvijanjem lastnih politik konkurence s strani Komisije in v vse večji meri tudi nacionalnih organov za konkurenco je nastopil pravi čas za temeljito prenovo upravljanja politike konkurence EU. To je bila tako imenovana posodobitev protimonopolnih pravil EU[15]; posodobljena protimonopolna zakonodaja je začela veljati na dan širitve, tj. 1. maja 2004.

23. Hkrati je Komisija objavila smernice za države članice o tem, kako bo ocenjevala podporo specifičnih ciljev politike skupnega evropskega interesa, kot so raziskave in razvoj, regionalni razvoj, okolje ali prestrukturiranje podjetij v težavah. Leta 2005 je bil nadzor državnih pomoči v ospredju politike konkurence EU, kar dokazuje status akcijskega načrta državnih pomoči kot ene od dveh ključnih prednostnih nalog politike konkurence EU v navedenem mandatu poleg izvajanja protikartelnih ukrepov. Med drugim je večja osredotočenost na nadzor državnih pomoči prispevala k razvoju v smeri „ manj in bolje usmerjene pomoči“ , kakor kažeta vedno manjši relativni znesek pomoči, ki so jo odobrile države članice (z 1,2 % BDP EU leta 1992 na 0,62 % leta 2009, pri čemer so izključeni krizni ukrepi), ter vse večji delež pomoči, namenjene ciljem skupnega interesa (s 50 % sredi 90. let na 84 % leta 2009)[16]. V akcijskem načrtu državnih pomoči je bil podprt tudi bolj ekonomski pristop, ki temelji na tako imenovanem „izravnalnem preskusu“ morebitnih negativnih in pozitivnih učinkov pomoči, ki se uporablja predvsem za podrobno ocenjevanje vrst pomoči, ki so običajno najbolj izkrivljajoče.

[pic]

24. S posodobitvenimi reformami so bili nacionalni organi za konkurenco in nacionalna sodišča pooblaščeni ter obvezani uporabiti vsa protimonopolna pravila EU neposredno in v celoti v zadevah, ki vplivajo na trgovino med državami članicami, pri čemer so nacionalni organi za konkurenco v okviru Evropske mreže za konkurenco postali nadzorni organi, enakovredni Komisiji, ter je bila poudarjena vloga sodišč pri zasebnem izvajanju protimonopolne zakonodaje po sodbi v zadevi Courage proti Créhan[17], v kateri je bila izpostavljena potreba po učinkovitem sistemu odškodninskih tožb zaradi kršitve protimonopolnih pravil kot del splošne strukture izvrševanja[18]. Ta sprememba ureditve temelji na prepričanju, da je kultura konkurence v državah članicah po skoraj 50 letih protimonopolne politike dosegla dovolj napredno stanje, da se upraviči znatna stopnja decentralizacije pri njenem uveljavljanju. Zaradi bližajoče se širitve, ki je bila največja v zgodovini EU, je bil proces reforme še nujnejši.

25. Posodobitev je znatno prispevala k enakovrednejšim pogojem za podjetja, ki poslujejo preko meja, tako da jim je omogočila načrtovanje poslovnih strategij v skladu z enim sklopom pravil in ne več v skladu s 27 različnimi sistemi[19]. Evropska mreža za konkurenco je spodbudila tesno sodelovanje med nacionalnimi organi za konkurenco in Komisijo, kar je omogočilo okrepljeno in doslednejše izvrševanje protimonopolnih pravil EU. Poleg tega je z odpravo obveznosti priglasitve sporazumov reforma Komisiji in nacionalnim organom za konkurenco omogočila, da dejavnosti izvrševanja osredotočijo na kršitve, ki najbolj škodijo evropskim potrošnikom. Komisija je hotela doseči tudi večjo konvergenco med nadzorom nad združitvami na ravni EU in na nacionalni ravni, pri čemer je uporabila izkušnje s področja posodobitve protimonopolne zakonodaje.

26. Stalno povezovanje gospodarstev držav članic znotraj skladnega konkurenčnega okvira se odraža v prizadevanjih Komisije za mednarodno spodbujanje skupnih načel konkurence. V vse bolj globaliziranem gospodarstvu je postalo zagotavljanje enakovrednejših konkurenčnih pogojev bistveni cilj politike konkurence. Zato je Komisija v 90. letih 20. stoletja začela „spodbujati uporabo podobnih politik s strani glavnih trgovinskih partnerjev Skupnosti z dvostranskimi sporazumi ali prek večstranskih pogajanj“ [20]. Posledično je Komisija izvajala dvojno strategijo: razvila in krepila je neposredne dvostranske odnose z glavnimi trgovinskimi partnerji ter znatno vlagala v večstranske organe, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali Mednarodna mreža za konkurenco.

[pic]

27. Prvi sporazum o sodelovanju z ZDA je bil podpisan že leta 1991 in je pomenil podlago za zelo uspešno sodelovanje med Komisijo in protimonopolnimi organi ZDA. Podobni sporazumi so bili sklenjeni s Kanado (1999), Japonsko (2003) in Južno Korejo (2009), ki so se pokazali za ključne pri obravnavi mednarodnih protimonopolnih zadev. Ta dvostranska prizadevanja so bila dopolnjena na večstranski ravni, zlasti v okviru OECD in Mednarodne mreže za konkurenco, v kateri je Komisija dejavno vključena kot ustanovna članica ter ki predstavljata pomembna foruma za širitev najboljših praks, spodbujanje konvergence in pospeševanje sodelovanja.

28. Pomen mednarodne razsežnosti se vse bolj priznava, pred kratkim tudi v poročilu nekdanjega komisarja za konkurenco Maria Montija o novi strategiji za enotni trg[21]. Medtem ko je v tem poročilu navedenih več ključnih izzivov, ki so neposredno povezani z razsežnostjo notranjega trga konkurence EU, kot sta poglabljanje skladnosti izvajanja protimonopolnih pravil v državah članicah ter usklajevanje med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco, zlasti pri oceni združitev ali politikah določitve glob, je v njem poudarjena tudi potreba po večji konvergenci v zvezi z načeli politike konkurence na mednarodni ravni, zlasti z najhitreje rastočimi trgovinskimi partnerji EU. Komisija v zadnjem času krepi dvostransko sodelovanje z agencijami za konkurenco gospodarskih velesil, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Razvoj učinkovite politike konkurence in kulture konkurence je velik izziv, za katerega je potreben čas, kakor dokazuje izkušnja same EU. Hkrati so agencije za konkurenco in zakonodaja na področju konkurence postale del prevladujočega načina upravljanja gospodarstva, kar dokazuje v zadnjih desetletjih hitro naraščanje številnih agencij za konkurenco, ki tvorijo del Mednarodne mreže za konkurenco (trenutno število presega 100 agencij).

Politika konkurence kot orodje za podporo konkurenčnosti v skladu s strategijo Evropa 2020

29. Iz prvih letnih poročil je razvidno, da politika konkurence prispeva k drugim ciljem politike in jih podpira ter ni več le instrument za reševanje kriz. Ker se kriza v EU končuje in se EU sooča z močno svetovno konkurenco, bo glavni izziv politike konkurence v naslednjih letih čim učinkovitejša podpora strategije Evropa 2020 za pametno, vključujočo in trajnostno rast.

[pic]

30. Politika konkurence je za takšen prispevek zelo primerna, saj je ključni dejavnik za boljše delovanje trgov prek učinkovitega dodeljevanja sredstev ter večje produktivnosti in inovativnosti. Tako podpira konkurenčnost gospodarstva EU, ki je za ohranitev gospodarske in finančne stabilnosti pomembnejša kot kadar koli. Politika konkurence in reforme za krepitev konkurence morajo zato biti sestavni del upravljanja gospodarstva.

31. Pravila konkurence upoštevajo tudi potrebo, da se državam članicam omogoči podpiranje ciljev Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Smernice o regionalni pomoči omogočajo doseganje teritorialne kohezije Unije s spodbujanjem razvoja revnejših regij. Različna pravila o državni pomoči omogočajo tudi pomoč za usposabljanje ter spodbujanje dostopa prikrajšanih delavcev in delavcev invalidov do zaposlitve.

32. Drugo bistveno področje, na katerem se je politika konkurence razvila, tako da upošteva enega od dolgoročnih izzivov Unije, je varstvo okolja in spodbujanje trajnostne rasti. Komisija z dejavnostmi izvrševanja protimonopolnih pravil v energetskem sektorju, ki povečujejo likvidnost in varnost oskrbe na notranjem trgu, ter sprejetjem smernic o državni pomoči za varstvo okolja, ki omogočajo pomoč za odpravljanje nepopolnosti trga na tem področju, zagotavlja, da politika konkurence podpira usmeritev k bolj trajnostnemu gospodarstvu.

Sklepna ugotovitev: stabilnost in prilagodljivost politike konkurence EU

33. Evropska unija se sooča s hitrimi in velikimi spremembami. Nekatere izzive in težave je mogoče predvideti z določeno stopnjo gotovosti, pri čemer so med najpomembnejšimi okrevanje po krizi, svetovna konkurenca in trajnostni razvoj. Vendar se bo EU nedvomno soočala tudi z drugimi izzivi, ki jih še ni mogoče predvideti. Kljub temu je jasno, da se je politika konkurence na podlagi stabilnega okvira, ki ga zagotavlja Pogodba, vedno lahko prilagodila pomembnim spremembam v svojem okolju. Glede na svojo stabilnost in prilagodljivost bo politika konkurence EU še najprej ena od prednosti Evropske unije.

1. INSTRUMENTI

1.1 Spremljanje izvajanja začasnega okvira za državno pomoč v kriznem obdobju

1.1.1 Podpora za finančni sektor, povezana s krizo

34. Od začetka svetovne finančne krize jeseni leta 2008 je Komisija zagotovila podrobne smernice o merilih za združljivost začasnih ukrepov podpore, povezanih s krizo, za finančne institucije v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki so lahko v obliki državnih poroštev[22], dokapitalizacij[23] ali ukrepov finančne pomoči[24], in o potrebnih ukrepih za prestrukturiranje za banke v težavah[25]. Komisija je prek uporabe pravil o državni pomoči zagotovila, da je bilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu čim manjše, čeprav so bili zneski državne pomoči visoki, in da so bile banke upravičenke prestrukturirane, kadar je bilo to potrebno.

35. Komisija je med 1. oktobrom 2008 in 1. oktobrom 2010 sprejela več kot 200 sklepov o ukrepih državne pomoči za finančni sektor, da bi se odpravile resne motnje v gospodarstvih držav članic. Odobrenih, spremenjenih ali podaljšanih je bilo več kot 40 shem, pri čemer so posamezni sklepi zadevali več kot 40 finančnih institucij. Leta 2009 je nominalni znesek pomoči finančnemu sektorju, ki so jo uporabile države članice, znašal 1 107 milijard EUR (9,3 % BDP EU), znesek za leto 2008 pa je znašal 1 236 milijard EUR[26].

36. Razpoložljivost državnih poroštev se je med krizo pokazala za učinkovito orodje za izboljšanje dostopa do financiranja za banke in ponovno vzpostavitev zaupanja v trg. Uporaba shem dokapitalizacije je bila leta 2010 omejena, čeprav je bilo v tem letu odobrenih nekaj ad hoc ukrepov. Vendar je bilo v primerjavi z letom 2009 leta 2010 manj kapitalskih vložkov iz državnih virov; poleg tega so za banke, ki so jim bili leta 2009 ali 2010 odobreni ukrepi podpore v obliki finančne pomoči ali kapitalizacije, veljale obveznosti prestrukturiranja.

37. Prestrukturiranje več evropskih bank je bilo med glavnimi izzivi leta 2010 in je upoštevalo tri glavna načela: (i) ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja brez državne pomoči na podlagi dobrega načrta za prestrukturiranje, (ii) porazdelitev bremena med banko/njenimi delničarji in državo ter (iii) omejitev izkrivljanja konkurence, običajno prek strukturnih ukrepov (odsvojitve) in ukrepov v zvezi z ravnanjem (prepovedi prevzemov ali omejitve agresivnega ravnanja na trgu). Leta 2010 je Komisija odobrila 14 prestrukturiranj ali likvidacij bank. Glavne zadeve so vključevale banke Aegon, Dexia, Ethias, Parex in Sparkasse Köln/Bonn[27]; vse zadeve je Komisija odobrila ter so vključevale zavezujoče ukrepe v zvezi z ravnanjem in strukturne ukrepe. Komisija je negativen sklep sprejela v zadevi banke Banco Privado Português, ki je zdaj v postopku likvidacije[28].

38. Zaradi posredovanja politik je bilo veliko pomanjkanje bančnih posojil jeseni 2008 odpravljeno razmeroma hitro. Vendar je kriza državnega dolga v prvi polovici leta 2010 jasno pokazala, da je kljub določenemu izboljšanju v primerjavi z vrhuncem krize konec leta 2008 glede na izjemnost razmer na finančnih trgih tudi po letu 2010 še vedno potrebna ciljno usmerjena podpora, povezana s krizo. Komisija je 1. decembra 2010 podaljšala veljavnost pravil za krizne ukrepe za finančni sektor do konca leta 2011[29]. Vendar je Komisija zaradi dokazov, da so imele banke manj težav pri zbiranju kapitala na trgih, s 1. januarjem 2011 uvedla zahtevo, da vsaka banka upravičenka do dokapitalizacije ali ukrepa za oslabljena sredstva predloži načrt za prestrukturiranje, ne glede na to, ali se šteje za načeloma zdravo ali v težavah.

1.1.2 Izvajanje začasnega okvira za realno gospodarstvo

39. Leta 2008 je Komisija sprejela začasni okvir[30], katerega cilj je olajšati dostop podjetij do financiranja ob krizi. Od njegovega sprejetja do 1. oktobra 2010 je Komisija odobrila 73 shem in štiri ukrepe pomoči ad hoc. Obseg pomoči, odobrene leta 2009, je znašal 82,5 milijarde EUR (0,7 % BDP EU).

40. Glavni uporabljeni ukrepi so bili združljiv omejen znesek pomoči, subvencionirana poroštva in subvencionirana posojila. Omilitev pogojev za izredno sprejetje državnega zavarovanja izvoznih posojil v Skupnosti je prispevala k ohranjanju trgovine. Prilagoditev na področju tveganega kapitala je bila prav tako dobro sprejeta kot pomemben znak za zasebne vlagatelje. Subvencionirana posojila za proizvodnjo zelenih izdelkov je uporabilo manjše število držav članic; priglasilo jih je pet držav[31].

41. Glede na šibko okrevanje bi bilo po mnenju Komisije prezgodaj, če bi začasni okvir v celoti prenehal veljati konec leta 2010. Postopno ukinjanje se je zdelo najustreznejši odziv na trenutno stanje na trgu. Komisija je 1. decembra 2010 odobrila podaljšanje začasnega okvira[32] do konca leta 2011, pri čemer se je osredotočila na mala in srednja podjetja ter omejen izbor ukrepov. Ohranili so se ukrepi, ki obravnavajo nerešene nepopolnosti trga, zlasti še neodpravljene težave v zvezi z dostopom do financiranja za mala in srednja podjetja, pri čemer za te ukrepe veljajo strožji pogoji, da se upošteva postopen prehod na običajen sistem državnih pomoči.

1.1.3 Prispevek politike konkurence k programom gospodarske prilagoditve za Grčijo in Irsko

42. Leta 2010 se je Grčija znašla v slabem fiskalnem stanju. V podporo prizadevanju grške vlade, da bi uredila svoje gospodarstvo, so Komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad 2. maja 2010 sprejeli triletni program gospodarske prilagoditve[33], ki so ga financirale države članice euroobmočja z dvostranskimi posojili v skupni višini 80 milijard EUR in ga je Mednarodni denarni sklad podprl s preventivnim aranžmajem „stand-by“ v višini približno 30 milijard EUR. Grški organi so podprli večletni program fiskalne konsolidacije in strukturnih reform, da bi grško gospodarstvo postalo bolj trajnostno usmerjeno ter da bi ponovno vzpostavili zaupanje na trgu z državnimi dolžniškimi instrumenti ter ohranili stabilnost euroobmočja. Da bi se okrepil grški finančni sistem, je Komisija odobrila izdajo dodatnih državnih poroštev[34], ustanovljen je bil neodvisen sklad za finančno stabilnost za podporo bankam s kapitalom[35] in predloženi so bili načrti za prestrukturiranje šestih dokapitaliziranih bank v skladu s pravili EU o državni pomoči. Poleg tega so strukturne reforme programa gospodarske prilagoditve vključevale poglavje, ki se je nanašalo na konkurenco. Grčija je tako sodelovala s Komisijo v zvezi z novo grško zakonodajo o naložbah, reformami grškega organa za konkurenco in liberalizacijo zaprtih poklicev.

43. Na Irskem se je v zadnjem četrtletju leta postal zelo zaostril položaj bank in državnega dolga. Kombinacija resne gospodarske krize in velikih izgub preobsežnega bančnega sektorja je povzročila velik pritisk na irski državni dolg. Dne 28. novembra 2010 je bil sprejet program v dogovoru med Komisijo, Evropsko centralno banko, Mednarodnim denarnim skladom in irskimi organi[36]. V programu je predvideno posojilo Irski v višini 85 milijard EUR, pri čemer bo 35 milijard EUR od tega zneska na voljo za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja bank. V okviru tega programa se bosta zaprli dve domači banki (Anglo Irish Bank in INBS), medtem ko bodo druge banke kapitalizirane in prestrukturirane v skladu s pravili EU o državni pomoči. Na področju strukturnih reform, povezanih s konkurenco, bo sprejetih več ukrepov politike za krepitev konkurence na proizvodnih in energetskih trgih ter v drugih mrežnih gospodarskih panogah. To vključuje uvedbo zakonodajnih sprememb za odpravo omejevanja trgovine in konkurence v zaščitenih sektorjih, obravnavo trenutne izključitve nekaterih sektorjev iz področja uporabe nacionalne zakonodaje o konkurenci ter izboljšanje preprečevanja protikonkurenčnega ravnanja.

1.2 Izvrševanje protimonopolnih pravil

1.2.1 Oblikovanje pravil: pregled uredb o skupinskih izjemah

Uredba o skupinskih izjemah za vertikalne sporazume

44. Komisija je 20. aprila 2010 sprejela revidirano uredbo o skupinskih izjemah[37] in smernice[38] glede vertikalnih sporazumov, tj. sporazumov med dobavitelji in kupci, ki delujejo na različnih ravneh proizvodne ter distribucijske verige za oskrbo z izdelki in storitvami ter njihovo distribucijo.

45. Osnovno načelo revidiranih pravil je še vedno, da se podjetja z omejeno tržno močjo lahko prosto odločijo o načinu distribucije svojih izdelkov, če njihovi dogovori ne vključujejo določanja cen ali drugih nedopustnih omejitev. Vendar so bila pravila revidirana tako, da se upošteva potencialna tržna moč kupcev in prodajalcev, in sicer mora biti tržni delež vseh strank sporazuma manjši od 30 %, da lahko uveljavljajo skupinsko izjemo.

46. Uredba in spremljajoče smernice upoštevajo tudi hiter razvoj interneta, ki pospešuje spletno prodajo in čezmejno trgovanje ter povečuje izbiro potrošnikov in cenovno konkurenco. Z večjo jasnostjo in večjo predvidljivostjo novih pravil imajo distributerji jasne spodbude za razvoj spletnih dejavnosti za dostop do potrošnikov v EU in dostop potrošnikov do njih, s čimer se zagotavlja dokončna vzpostavitev digitalnega notranjega trga.

Uredbe o skupinskih izjemah za sporazume o horizontalnem sodelovanju

47. Komisija je 14. decembra 2010 sprejela nova pravila in smernice za oceno sporazumov o horizontalnem sodelovanju, tj. sporazumov, sklenjenih med podjetji, ki delujejo na enaki ravni dobavne verige, npr. sporazumi o sodelovanju pri raziskavah in razvoju, proizvodnji, nabavi, trženju, standardizaciji ter izmenjavi informacij. Ta nova ureditev zajema dve uredbi o skupinskih izjemah v zvezi s sporazumi o raziskavah in razvoju na eni strani ter sporazumi o specializaciji in skupni proizvodnji na drugi strani[39] ter spremljajoče horizontalne smernice[40].

48. Pristop Komisije v novih pravilih je, da se podjetjem dopusti čim večja svoboda sodelovanja, hkrati pa se ščiti konkurenca pred načini sodelovanja, ki so v nasprotju s členom 101 PDEU, npr. ki škodijo potrošnikom. Mnenje Komisije o sodelovanju med konkurenti se ni bistveno spremenilo od začetka veljavnosti prejšnjih pravil iz leta 2000. Kljub temu so nova pravila o sporazumih o horizontalnem sodelovanju veliko podrobnejša, uporabniku prijaznejša in jasnejša od prejšnjih. Ključna elementa reforme sta vključitev novega poglavja o izmenjavi informacij in znatna revizija poglavja o sporazumih o standardizaciji. Zlasti drugi element pojasnjuje ključne pogoje za zagotovitev konkurenčnih postopkov določanja standardov in prispeva k cilju izgradnje učinkovitejšega sistema standardov za Evropo, kot je določeno v vodilni pobudi strategije Evropa 2020 „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“[41].

Sektorske uredbe o skupinskih izjemah

49. Na področju zavarovalništva je bila nova uredba o skupinskih izjemah v zavarovalniškem sektorju[42] sprejeta 24. marca 2010. Komisija je 27. maja 2010 sprejela nova pravila konkurence za sporazume med proizvajalci avtomobilov ter njihovimi pooblaščenimi trgovci, servisi in distributerji rezervnih delov[43]. Nova pravila na splošno prilagajajo politiko konkurence na avtomobilskem trgu splošni ureditvi, ki velja za druge sektorje.

1.2.2 Izvrševanje protimonopolnih pravil EU na zasebni ravni

50. Izvrševanje protimonopolnih pravil EU na zasebni ravni bistveno dopolnjuje strogo javno izvrševanje na ravni Komisije in nacionalnih organov za konkurenco. V beli knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil iz leta 2008[44] je Komisija predlagala številne ukrepe, kot so kolektivna pravna sredstva in ovrednotenje škode v protimonopolnih zadevah, da se povečajo možnosti, da potrošniki in podjetja dobijo odškodnino zaradi škode, ki so jo imeli zaradi kršitev protimonopolnih pravil.

51. Predlogi Komisije v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi so spodbudili široko javno razpravo, ki presega meje področja protimonopolne zakonodaje in se osredotoča na vlogo kolektivnih pravnih sredstev, kadar enkratna kršitev pravil EU škodi velikemu številu žrtev. Komisija se je odločila pripraviti javno posvetovanje, ki bi moralo prispevati k opredelitvi skupnih načel za vse prihodnje zakonodajne predloge v zvezi s kolektivnimi pravnimi sredstvi. Sporočilo, v katerem bodo ta načela predstavljena, naj bi bilo sprejeto leta 2011.

1.2.3 Uporaba člena 101 PDEU: kartelni sporazumi

52. Leta 2010 je Komisija sprejela sedem sklepov proti kartelnim sporazumom[45], s katerimi je 70 podjetjem naložila kazni v skupni višini več kot 3 milijarde EUR, kar pomeni, da je bilo izvrševanje še naprej osredotočeno na boj proti kartelnim sporazumom.

53. Komisija se je osredotočila na povečanje učinkovitosti z uporabo postopka poravnave. Leta 2010 je Komisija sprejela prva dva sklepa o poravnavi: sklep o popolni poravnavi v zadevi o čipih za dinamične pomnilnike in sklep o hibridni poravnavi v zadevi o fosfatih v živalski krmi. Zadeva o čipih za dinamične pomnilnike je bila prelomnica v praksi EU v zvezi s karteli, pri čemer je poravnava zajemala vseh deset podjetij, proti sklepu Komisije pa ni bila vložena pritožba.

54. Glede na gospodarsko krizo se je sedem sklepov proti kartelnim sporazumom, sprejetih leta 2010, končalo z 32 vlogami za zmanjšanje globe na podlagi „nezmožnosti plačila“[46], pri čemer jih je bilo devet odobrenih po temeljiti analizi finančnega stanja vlagateljev.

1.2.4 Uporaba člena 101 PDEU: drugi sporazumi in usklajena ravnanja

55. Leta 2010 je Komisija končala pomembno protimonopolno zadevo v sektorju zračnega prometa v skladu s členom 101, tako da je kot pravno zavezujoče potrdila zaveze družb British Airways, American Airlines in Iberia[47]. Ta sklep bo omogočil velike koristi za evropske potrošnike, ker bo zagotovil ohranitev zadostne konkurence na čezatlantskih progah, zlasti za lete iz Londona.

56. Komisija je v sektorju finančnih storitev kot pravno zavezujoče potrdila zaveze družbe Visa v zvezi z medfranšiznimi provizijami za transakcije z debetnimi karticami s takojšnjim plačilom, ki se uporabljajo za čezmejne transakcije v EGP in za domače transakcije v devetih državah EGP[48], pri čemer so usklajene z enostranskimi zavezami družbe MasterCard z dne 1. aprila 2009[49] in metodo indiferentnosti trgovcev za načine plačila.

57. Komisija je sprejela tudi prvi protimonopolni sklep na trgu zdravstvenih storitev. Francoskemu združenju farmacevtov je naložila globo v višini 5 milijonov EUR[50] in obsodila njegovo ravnanje na francoskem trgu za biomedicinske analize.

1.2.5 Uporaba člena 102 PDEU: zloraba prevladujočega položaja

58. Komisija je nadaljevala dejavnosti izvrševanja člena 102 PDEU, zlasti v energetskem sektorju, v katerem je sprejela štiri sklepe, in sektorju IKT, v katerem je začela več postopkov.

59. V energetskem sektorju je Komisija ukrepala na podlagi preiskave iz leta 2007 in sprejela štiri pomembne protimonopolne sklepe, pri čemer je kot pravno zavezujoče potrdila zaveze, ki so jih podjetja predlagala za preprečevanje morebitnih kršitev. Povezane so z uveljavljenimi domačimi podjetji v Franciji, na Švedskem, v Nemčiji in Italiji, ki so onemogočala dostop do energetskih trgov z različnimi sredstvi, kot so dolgoročne pogodbe o oskrbi z omejitvami nadaljnje prodaje ali omejevanje razpoložljivih transportnih ali izvoznih zmogljivosti za energetska omrežja[51].

60. Na trgih IKT je Komisija sprožila postopek proti družbi IBM v zvezi z morebitnimi zlorabami prevladujočega položaja na trgu osrednjih računalnikov ter družbi Google Inc v zvezi z morebitnimi zlorabami prevladujočega položaja na področju spletnega iskanja, spletnega oglaševanja in posredništva spletnega oglaševanja. Komisija je začela dve predhodni preiskavi poslovnih praks družbe Apple v zvezi s telefonom iPhone. Obe preiskavi je končala, ko je družba Apple predlagala spremembo teh praks[52].

Število sklepov o izvrševanju protimonopolnih in protikartelnih ukrepov po letih in vrstah, 2005–2010

[pic]

1.3 Nadzor nad združitvami

61. Leta 2010 je bilo zaradi gospodarske krize število priglašenih združitev majhno. Komisiji je bilo v tem letu priglašenih 274 transakcij, 16 sklepov o odobritvi je vključevalo pogoje, nobena združitev pa ni bila prepovedana. Večina priglašenih združitev, tj. 55 %, je bila odobrena brez pogojev tako po običajnem kot po poenostavljenem postopku.

62. Komisija je leta 2010 sprejela tri sklepe po poglobljeni analizi v drugi fazi preiskave, in sicer v zadevah Oracle/Sun Microsystems[53] (glej oddelek 2.4.), Monsanto/Syngenta[54] in Unilever/Sara Lee Body Care[55].

63. Komisija je 17. novembra 2010 po podrobni preiskavi odobrila prevzem dejavnosti ameriške družbe Monsanto v zvezi s sončničnimi semeni v svetovnem merilu s strani švicarske družbe Syngenta pod pogojem, da se odprodajo hibridna sončnična semena družbe Monsanto, ki se tržijo ali uradno preskušajo v Španiji in na Madžarskem, ter starševske linije, ki se uporabljajo za pridobivanje teh hibridnih semen ali se trenutno razvijajo za pridobivanje hibridnih semen za Španijo in Madžarsko.

64. Komisija je na isti dan pogojno odobrila tudi načrtovan prevzem dejavnosti ameriške družbe Sara Lee Corp v zvezi z izdelki za osebno nego in perilo s strani britansko-nizozemske družbe Unilever, ki se ukvarja s proizvodnjo potrošniškega blaga. Podrobna preiskava Komisije je pokazala, da bi združitev družbi Unilever omogočila zelo močan vodilni položaj na več trgih z dezodoranti z združevanjem blagovnih znamk obeh družb, zlasti blagovne znamke Sanex z blagovnima znamkama Dove in Rexona, ki si trenutno konkurirajo. Za odpravo teh pomislekov sta družbi, ki naj bi se združili, predlagali odprodajo blagovne znamke Sanex v lasti družbe Sara Lee in z njo povezanih dejavnosti v Evropi.

Število končnih sklepov o združitvi po letih in vrstah, 2005–2010

[pic]

1.4 Nadzor državnih pomoči

65. Kljub pomoči v zvezi z gospodarsko in finančno krizo je večina pomoči, ki je bila odobrena leta 2010, zadevala horizontalne cilje skupnega evropskega interesa, kot so ohranjanje kulture in kulturne dediščine, regionalna kohezija, varstvo okolja, raziskave, razvoj in inovacije ter nadomestila za škodo zaradi naravnih nesreč. Države članice so dobro izkoristile možnosti, ki jih ponuja uredba o splošnih skupinskih izjemah[56], v skladu s katero se lahko ukrepi, ki izpolnjujejo merila iz te uredbe, odobrijo brez predhodne priglasitve Komisiji. V letu 2010 so države članice Komisijo obvestile o uvedbi 414 takšnih novih ukrepov.

66. Podatki o znesku odobrene pomoči se zbirajo v dvoletnih statističnih pregledih državnih pomoči z enoletnim zamikom. Skupna pomoč, brez kriznih ukrepov, je leta 2009 znašala 0,62 % BDP ali 73,2 milijarde EUR, medtem ko je leta 2008 znašala nekoliko manj (0,58 % BDP). V povprečju je bilo 84 % pomoči za industrijo in storitve namenjenih horizontalnim ciljem skupnega interesa[57].

67. Leto 2010 je bilo prvo leto, ko je bil poenostavitveni sveženj v veljavi celo leto. Ta sveženj vključuje kodeks najboljših praks[58] in obvestilo o poenostavljenem postopku[59], katerih cilj je izboljšati učinkovitost, preglednost in predvidljivost postopkov državne pomoči. Prvi rezultati kodeksa najboljših praks so bili spodbudni, zlasti v zvezi z obravnavo pritožb, saj je vedno več pritožnikov obveščenih o stanju svojih pritožb.

Prikaz skupne državne pomoči, ki so jo odobrile države članice, izražene v odstotkih BDP EU, 2004–2009[60]

[pic]

1.4.1 Horizontalna državna pomoč

Regionalna pomoč

68. Komisija je v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči za 2007–2013[61] izvedla pregled stanja državne pomoči in zgornje meje pomoči za regije s statističnim učinkom, ki so imele do konca leta 2010 prehodno korist od statusa območja, ki prejema regionalno pomoč v skladu s členom 107(3)(a). Prav tako je Komisija sprejela spremembe kart regionalnih državnih pomoči, ki so jih tri države članice (Francija, Irska in Italija) priglasile za nekatera območja, ki so upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 107(3)(c).

69. Komisija je v letu 2010 odobrila regionalno pomoč šestim velikim investicijskim projektom. Štirje od teh projektov se izvajajo v fotovoltaičnem sektorju, in sicer trije v Nemčiji in eden v Španiji[62], druga dva investicijska projekta pa se izvajata v mehanični industriji v Nemčiji in Italiji[63]. Poleg tega je bilo odobrenih pet ukrepov pomoči ad hoc za posamezna podjetja za naložbe na območjih iz kart regionalne pomoči 2007–2013 ter deset shem regionalnih pomoči, od katerih je pet zadevalo najbolj oddaljene regije. Komisija je leta 2010 končala tri formalne preiskave z enim pozitivnim[64] in dvema negativnima sklepoma v zvezi z nezakonitim dodatkom za MSP v korist družbe Sovello AG[65] in nezdružljivim ukrepom pomoči v korist družbe Fri-el Acerra[66], ker ni bilo spodbujevalnega učinka in je bil regionalni prispevek nezadosten.

Pomoč za varstvo okolja

70. Komisija je na podlagi smernic o pomoči za varstvo okolja[67] odobrila več ukrepov v podporo varčevanju z energijo in proizvodnji obnovljive energije Večje število teh priglasitev je zadevalo razmeroma visoko individualno pomoč (pomoč za naložbe v višini več kot 7,5 milijona EUR za posamezno podjetje), pri čemer je bila v okviru bolj ekonomskega pristopa k analizi državne pomoči izvedena podrobna ekonomska ocena teh priglasitev. Odobrene sheme so zadevale predvsem pomoč za projekte v zvezi z obnovljivo energijo ter zajemanjem in skladiščenjem ogljika.

Raziskave in razvoj ter inovacije

71. Inovacije so temelj strategije Evropa 2020 in v vodilni pobudi o Uniji inovacij[68] je izpostavljena potreba po izboljšanju financiranja inovacij v Evropi za povečanje njihove učinkovitosti. Okvir Skupnosti za raziskave in razvoj ter inovacije[69] podpira ta cilj, tako da državam članicam omogoča boljšo ciljno usmeritev državne pomoči v zadevne nepopolnosti trga. Komisija je v letu 2010 na podlagi tega okvira odobrila dvanajst shem pomoči v skupnem znesku več kot 5 milijard EUR in se odločila, da bo začela formalni postopek preiskave v zvezi z dodatno zadevo, ki je bil pozneje opuščen. Med navedenimi ukrepi je bilo pet shem v celoti namenjenih raziskavam in razvoju, štiri sheme so bile usmerjene v inovacije, štiri pa so bile mešane. Poleg tega se je Komisija po podrobni ekonomski oceni odločila, da ne bo nasprotovala desetim ukrepom pomoči, ki jih je treba posamično priglasiti, za velike projekte za raziskave in razvoj v zvezi z novimi postopki za proizvodnjo biometana, uporabo sestavljenih materialov za gradnjo posebnih sestavnih delov zrakoplovov ter litografijo za polprevodniške elemente. Spremljala je tudi predložene informacije o pomočeh v višini več kot 3 milijone EUR za 52 drugih projektov za raziskave in razvoj, za katere ne velja obveznost posamične priglasitve.

72. Poleg tega je bilo na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah predloženih 40 shem pomoči za temeljne raziskave, 91 za industrijske raziskave in 86 za eksperimentalni razvoj. Uredbo o splošnih skupinskih izjemah so države članice uporabile tudi za ukrepe v zvezi z inovacijami, med katerimi jih je 42 zadevalo pravice industrijske lastnine za MSP, 21 mlada inovativna podjetja, 24 svetovalne in podporne storitve za inovacije ter enajst posojanje visokokvalificiranega osebja.

Pomoč za spodbujanje tveganega kapitala

73. Komisija je na področju financiranja tveganega kapitala za MSP na podlagi smernic o tveganem kapitalu[70] odobrila sedem ukrepov v skupnem znesku 380 milijonov EUR. Trije od navedenih ukrepov niso bili v skladu z določbami o varnem pristanu, zato je bila zanje opravljena podrobna ocena. Poleg tega je bilo leta 2010 na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah izvedenih enajst dodatnih shem pomoči, ki so jih nekatere države članice vedno bolj uporabljale za namene tveganega kapitala.

1.4.2 Pomoč sektorju premogovništva in kmetijskemu sektorju

74. Po predlogu Komisije iz julija 2010 je Svet 10. decembra 2010 sprejel sklep o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov[71] zaradi prenehanja veljavnosti trenutne uredbe konec leta 2010[72]. Države članice bodo lahko odobrile pomoč za podporo proizvodnji premoga v primeru načrta za zaprtje, katerega skrajni rok je 31. december 2018, in za kritje izrednih stroškov (socialno varstvo, sanacija rudnikov ali odstranjevanje odpadne vode), ki so povezani z zaprtjem rudnikov do leta 2027.

75. Komisija državno pomoč, odobreno kmetijskemu in gozdarskemu sektorju, ocenjuje na podlagi smernic za državno pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013[73]. V letu 2010 je bilo evidentiranih 214 novih zadev na področju državne pomoči in sprejetih 161 sklepov.

1.4.3 Izvrševanje zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih

76. Na podlagi nedavne študije[74] nacionalna sodišča obravnavajo vedno več zadev. Komisija si je v letu 2010 še naprej prizadevala za izboljšanje sistema izvrševanja zakonodaje o državni pomoči s strani zasebnih subjektov na nacionalni ravni, pri čemer se je osredotočala na okrepitev komunikacije s sodniki v državah članicah. Oktobra 2010 je izdala priročnik z naslovom „Izvrševanje zakonodaje o državni pomoči EU na nacionalnih sodiščih“[75], da bi pomagala sodnikom v državah članicah pri obravnavanju zadev na področju državne pomoči.

1.4.4 Naknadno spremljanje ukrepov državne pomoči

77. Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravil o državni pomoči Komisija od leta 2006 redno naknadno spremlja nepriglašene ukrepe pomoči, odobrene na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali na podlagi odobrenih shem. V letu 2010 je naknadno spremljanje vključevalo ukrepe, ki jih zajema uredba o splošnih skupinskih izjemah, ter pomoč v obliki tveganega kapitala, pomoč v prometnem sektorju, pomoč na področju širokopasovnega omrežja, pomoč na področju kulture in pomoč ladjedelniškemu sektorju. Prvi rezultati spremljanja kažejo, da je delovanje shem in uredb o skupinskih izjemah zadovoljivo. V nekaj redkih primerih so bili ugotovljeni materialnopravni problemi ali postopkovna vprašanja.

1.4.5. Politika izterjave

78. Če je nezakonita pomoč razglašena za nezdružljivo, ima Komisija pravico, da od države članice, ki jo je odobrila, zahteva njeno izterjavo, da se ponovno vzpostavijo prejšnje razmere na trgu. Znesek izterjane nezakonite in nezdružljive pomoči se je povečal z 2,3 milijarde EUR decembra 2004 na 10,9 milijarde EUR decembra 2010[76]. Skladno s tem se je odstotek nezakonite in nezdružljive pomoči, ki jo je še treba izterjati, zmanjšal s 75 % na 14 %.

79. Komisija je za zagotovitev boljšega izvrševanja svojih sklepov leta 2010 v treh zadevah začela postopek v skladu s členom 108(2)[77], v eni zadevi pa v skladu s členom 260(2)[78], kar pomeni, da je bilo skupno obravnavanih 26 zadev. Konec leta 2010 je Komisija imela v obravnavi 41 nerešenih zadev v zvezi z izterjavo.

2. Razvoj dogodkov po sektorjih

2.1 Finančne storitve

80. Finančna in gospodarska kriza je tudi v letu 2010 vplivala na finančni sektor EU. Začasni regulativni okvir, ki je bil vzpostavljen leta 2008, je bil pod poostrenimi pogoji podaljšan do leta 2011. Njegovo izvajanje je bil glavni cilj izvrševanja politike konkurence med letom, zlasti na področju prestrukturiranja finančnih institucij, ki so prejele podporo[79].

81. Vendar je Komisija še naprej spremljala druge izzive politike konkurence, ki vplivajo na sektor. Komisija je kot pravno zavezujoče potrdila zaveze, ki jih je aprila 2010 družba Visa Europe predlagala v zvezi s svojimi večstranskimi medfranšiznimi provizijami za transakcije z debetnimi karticami s takojšnjim plačilom, ki se uporabljajo za čezmejne transakcije v EGP in za domače transakcije v devetih državah EGP[80], ter številnimi ukrepi za povečanje preglednosti[81]. Najvišja povprečna ponderirana večstranska medfranšizna provizija družbe Visa Europe za navedene transakcije bo znižana na 0,2 % v skladu z enostranskimi zavezami, ki jih je pred tem predlagala družba MasterCard[82]. Zaveze so bile ocenjene na podlagi metode indiferentnosti trgovcev, katere cilj je določiti večstranske medfranšizne provizije tako, da je trgovcem vseeno, ali se plačilo izvede z debetno kartico s takojšnjim plačilom ali gotovino. Komisija je ugotovila, da bi morala biti stopnja večstranskih medfranšiznih provizij, ki jih je predlagala družba Visa Europe, zavezujoča, in končala postopek, kar zadeva posebne večstranske medfranšizne provizije iz zavez, medtem ko postopek za preostali del zadeve (vključno z večstranskimi medfranšiznimi provizijami za kreditne kartice) še ni končan.

82. Enotno območje plačil v eurih (SEPA) je bilo v letu 2010 še naprej pomembna pobuda v okviru protimonopolnih prizadevanj na področju finančnih storitev, zlasti prek neformalnega dialoga z Evropskim svetom za plačila. Pojasnjeno je bilo na primer, da ni potrebno, da sheme kartic, ki so skladne s SEPA, zajemajo vseh 32 držav ozemlja SEPA, s čimer imajo nove sheme dejansko možnost, da vstopijo na trg. Poleg tega je Komisija 16. decembra 2010 sprejela predlog o uvajanju tehničnih zahtev za kreditna plačila in direktne obremenitve v eurih[83]. Predlog vsebuje določbe, ki prepovedujejo večstranske medfranšizne provizije na transakcijo za direktno obremenitev SEPA po prehodnem obdobju, vendar pod določenimi pogoji dopuščajo večstranske medfranšizne provizije za zavrnjene transakcije.

83. Komisija je 15. septembra 2010 predložila predlog uredbe o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu (OTC), centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, ki vključuje več ukrepov za večjo varnost trgov izvedenih finančnih instrumentov OTC in boljši finančni nadzor[84]. Predlog predvideva skupni okvir za centralne nasprotne stranke (CCP) v EU in določa pogoje za sklenitev dogovorov o interoperabilnosti med CCP za denarne instrumente. Dogovori o interoperabilnosti so koristni z vidika konkurence, saj strankam dajejo izbiro, CCP pa omogočajo konsolidacijo količine odobritev pri enem samem subjektu.

84. Po dveinpolletnem pregledu, ki je vključeval vse zainteresirane udeležence na trgu in nacionalne organe za konkurenco, je Komisija 24. marca 2010 sprejela novo uredbo o skupinskih izjemah na področju zavarovalništva[85], ki zadeva sporazume v zvezi s skupnimi zbirkami podatkov, tabelami in študijami ter skupno kritje nekaterih vrst tveganj (pooli) v zavarovalniškem sektorju. Komisija v novi uredbi o skupinskih izjemah ni obnovila dveh od štirih vrst sodelovanja, zajetih s predhodno uredbo, in sicer sporazumov v zvezi s splošnimi zavarovalnimi pogoji in varnostnimi napravami, ki so zdaj obravnavani v novih horizontalnih smernicah, sprejetih leta 2010.

85. Leta 2010 je bilo število združitev v finančnem sektorju še vedno majhno. Komisija je preučila zadeve v sektorjih majhnih bančnih poslov[86], upravljanja premoženja[87] in storitev distribucije vzajemnih skladov[88]. Več zadev je bilo posledica sklepov o državni pomoči za prestrukturiranje zaradi finančne krize[89].

2.2 Energetika in okolje

86. Komisija je novembra 2010 predstavila svojo energetsko strategijo za naslednjih deset let v okviru vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 z naslovom „Evropa, gospodarna z viri“[90]. Odprt in konkurenčen enotni trg v energetskem sektorju mora prispevati k zanesljivi in trajnostni oskrbi z energijo po konkurenčnih cenah, tako da spodbuja hiter razvoj obnovljivih virov energije in razvoj novih okolju prijaznih tehnologij.

87. Komisija je v letu 2010 nadaljevala z ukrepi na podlagi preiskave energetskega sektorja iz leta 2007 in sprejela štiri pomembne protimonopolne sklepe, pri čemer je kot zavezujoče potrdila zaveze, ki so jih podjetja predlagala za ustavitev kršitev. Za te zaveze se pričakuje, da bodo imele znaten strukturni vpliv na konkurenco na notranjem energetskem trgu.

88. V zadevi v zvezi z izključitvijo konkurentov na trgu s strani družbe EDF[91] je Komisija izrazila pomisleke, da je družba EDF morda zlorabila svoj prevladujoč položaj v Franciji, ker je sklenila pogodbe o dobavi električne energije, ki so zaradi svojega obsega, trajanja in izključne narave prispevale k izključitvi konkurentov na trgu, ter je v te pogodbe o dobavi vključila omejitve nadaljnje prodaje. Družba EDF je predlagala, da bo v obdobju desetih let zagotavljala, da si bodo lahko drugi dobavitelji vsako leto konkurirali za povprečno 65 % pogodb družbe EDF o dobavi električne energije z velikimi francoskimi industrijskimi odjemalci, ter da bo omejila trajanje morebitnih novih pogodb, sklenjenih z velikimi industrijskimi odjemalci, na pet let. Poleg tega se je družba EDF zavezala, da bo iz svojih pogodb o dobavi električne energije odstranila vse omejitve nadaljnje prodaje in da bo pomagala odjemalcem, ki bodo želeli električno energijo prodajati naprej. Te zaveze, ki bi morale začeti veljati 1. julija 2010, so bile preložene na 1. januar 2011.

89. V zadevi v zvezi z družbo Svenska Kraftnät (SvK)[92] je Komisija izrazila pomisleke, da je družba SvK morda zlorabila svoj prevladujoč položaj na švedskem trgu za prenos električne energije, ker je omejila razpoložljivo izvozno zmogljivost povezovalnih daljnovodov, da bi zmanjšala notranjo prezasedenost v svojem omrežju in rezervirala domačo električno energijo za domačo porabo. Družba SvK je predlagala, da bo s 1. novembrom 2011 začela upravljati švedski trg z električno energijo na podlagi več prilagodljivih območij, na katerih lahko sodelujejo različni ponudniki. To bo omogočilo prilagoditev trgovanja z električno energijo razpoložljivi prenosni zmogljivosti na podlagi tržnih cen in ne na podlagi samovoljnih ukrepov.

90. V zadevi E.ON Gas[93] je preiskava Komisije pokazala, da je družba E.ON dolgoročno rezervirala največji del razpoložljive prenosne zmogljivosti na vstopnih točkah na svojih prenosnih omrežjih plina, s čimer je drugim dobaviteljem plina potencialno preprečila dostop na nemški trg s plinom. Komisija je sprejela predhodno stališče, da so bili z dolgoročnimi rezervacijami morda kršeni predpisi EU o zlorabi prevladujočega položaja na trgu. Družba E.ON se je zavezala, da bo do oktobra 2010 sprostila približno 15 % zmogljivosti plinovodov na vstopnih točkah na svojih omrežjih plina. Od oktobra 2015 bo družba E.ON svoje rezervacije zmogljivosti za vstop v omrežje NetConnect Germany dodatno znižala na 50 %, v svojem omrežju za nizkokalorični plin pa bo rezervacije zmogljivosti plinovodov znižala na 64 %.

91. V zadevi ENI[94] je Komisija izrazila pomisleke, da je družba ENI morda zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgih za prenos plina, ker je konkurentom onemogočila dostop do razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju, omogočila dostop na nepraktičen način in strateško omejila naložbe v svoj sistem mednarodnih prenosnih plinovodov. Družba ENI je morda izključila svoje konkurente tudi zato, da bi zaščitila svoje marže na prodajnih trgih dobave plina. Družba ENI se je zavezala k strukturni odprodaji svojih mednarodnih transportnih dejavnosti za uvoz plina iz Rusije in severne Evrope v Italijo.

92. Kar zadeva preiskave v teku, Komisija še vedno preučuje pomoč, odobreno v obliki reguliranih tarif električne energije v Franciji in Španiji. Regulirane tarife lahko povzročijo nepravične cenovne prednosti za končne odjemalce električne energije in zapiranje trga. V večini držav članic so bile regulirane tarife v korist srednjih in velikih podjetij ukinjene ali se postopno odpravljajo. Francija bo v okviru reforme trga z električno energijo (zakon Nome), ki se bo začela izvajati leta 2011, do leta 2015 postopoma odpravila regulirane tarife za srednja in velika podjetja. Španija je takšne tarife ukinila že leta 2009.

93. Komisija je odobrila več ukrepov v podporo varčevanju z energijo, proizvodnji obnovljive energije in saniranju onesnaženih območij na podlagi smernic o pomoči za varstvo okolja[95]. Zlasti je Komisija odobrila pomoč za naložbe za izvajanje inovativnega proizvodnega postopka nemškemu proizvajalcu jekla ter pomoč za naložbe drugemu nemškemu proizvajalcu jekla za izvajanje postopka recikliranja plina, ki nastaja pri izdelavi jekla[96]. Komisija je odobrila pomoč za naložbe za izgradnjo kotla na biomaso v Franciji[97] ter za izgradnjo kombinirane toplarne in elektrarne z visokim izkoristkom v Avstriji[98]. Komisija je odobrila tudi pomoč za saniranje dveh onesnaženih območij v Avstriji[99].

94. Komisija je obravnavala dva posamezna ukrepa podpore za predstavitvena projekta industrijskega zajemanja in skladiščenja ogljika. Odobrila je pomoč za naložbe za predstavitveni projekt zajemanja in skladiščenja ogljika v Rotterdamu, kjer se CO2 iz proizvodnje energije zajema in skladišči na osiromašenem plinskem polju[100]. Komisija je odobrila tudi pomoč za naložbe nizozemskemu proizvajalcu energije za projekt, pri katerem se tehnologija zajemanja in skladiščenja preskuša pri plinifikaciji premoga[101].

95. Na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo je Komisija odobrila pomoč za izgradnjo 400-megavatne termoelektrarne v Latviji[102] na podlagi številnih posebnih dejavnikov, vključno z izoliranostjo latvijskega energetskega trga, vedno večjo odvisnostjo Latvije od plina in zaprtjem litovske jedrske elektrarne Ignalina konec leta 2009. Komisija je odobrila tudi nizozemsko shemo, v skladu s katero so se zagotavljale davčne olajšave, da bi se spodbudile naložbe v raziskovanje in izkoriščanje majhnih plinskih polj na nizozemskem epikontinentalnem pasu v Severnem morju[103]. Prav tako je odobrila špansko shemo pomoči, v skladu s katero so proizvajalci električne energije prejemali nadomestilo, ker so morali za del proizvodnje v skladu z obveznostjo javnih storitev uporabljati domači premog[104]. Čeprav direktiva o trgu z električno energijo[105] državam članicam dopušča, da sprejemajo takšne ukrepe za zanesljivost oskrbe, za te ukrepe veljajo pravila o državni pomoči, zlasti okvir Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve[106]. Komisija v utemeljitvah Španije glede opredelitve obveznosti javnih storitev ni našla nobene očitne napake pri oceni, pri čemer je preverila, ali so vse zahteve iz okvira izpolnjene. Poleg tega se je Španija zaradi prehodne narave sheme zavezala, da jo bo podaljšala največ do leta 2014; prav tako se je zavezala, da bo zagotovila njeno skladnost s sedanjimi in prihodnjimi pravili EU o državni pomoči za premogovništvo.

2.3 Elektronske komunikacije

96. Komisija je 26. avgusta 2010 v okviru strategije Evropa 2020 objavila svojo pobudo Evropska digitalna agenda[107]. V njej so določene prednostne naloge Komisije na področju digitalnega gospodarstva, vključno z vzpostavitvijo enotnega trga telekomunikacijskih storitev. Pobuda izpostavlja zlasti cilj Komisije, da se razlika med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami do leta 2015 približa ničli. Poleg tega določa visok cilj v zvezi s hitrim in ultrahitrim dostopom do interneta v Evropi.

97. Leta 2010 je učinkovitejša konkurenca zaradi izvrševanja konkurenčnega prava, regulacije sektorja, tehnološkega razvoja in novih poslovnih modelov prispevala k nižjim cenam za elektronske komunikacijske storitve in ponudbam inovativnih storitev. Poročilo Komisije iz junija 2010[108] je pokazalo, da trgi telekomunikacijskih storitev v EU postajajo konkurenčnejši zaradi smernic Komisije pri postopku posvetovanja in pregledovanja v skladu z regulativnim okvirom EU za elektronske komunikacije.

98. V zadevi Telekomunikacja Polska[109] je Komisija 1. marca 2010 uveljavljenemu poljskemu operaterju poslala obvestilo o nasprotovanju, v katerem je predhodno ugotovila, da je operater kršil člen 102, ker je zlorabil svoj prevladujoč položaj in ni želel zagotoviti plačanega dostopa do svojih grosističnih širokopasovnih storitev.

99. Združitev britanskih podružnic družb France Télécom in Deutsche Telekom[110], ki je bila odobrena 1. marca 2010, je poudarila pomen lastništva nad spektrom pri razvoju omrežij 4G. Preiskava je pokazala, da bi bil zaradi združitve mejnih spektrov obeh družb novi subjekt lahko edini operater mobilnih omrežij v Združenem kraljestvu, ki bi lahko srednjeročno nudil mobilne podatkovne storitve naslednje generacije pri najboljših možnih hitrostih prek tehnologije Long Term Evolution. Tako so bili v sklepu o odobritvi določeni različni pogoji, vključno z odprodajo četrtine združenega spektra obeh družb v razponu 1 800 MHz.

100. Da bi Komisija dosegla svoja cilja v zvezi s hitro zagotovitvijo širokopasovnega omrežja za vse evropske državljane in dostopom do ultrahitrega širokopasovnega omrežja za vsaj 50 % evropskih gospodinjstev do leta 2020, je ocenila in odobrila uporabo državne pomoči in drugih vrst javnega financiranja v skladu s smernicami o širokopasovnih omrežjih[111] v višini približno 1,8 milijarde EUR, kar je ustvarilo naložbe v širokopasovna omrežja v skupni višini več kot 3,5 milijarde EUR.

2.4. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

101. Učinkoviti izdelki in storitve IKT so bistveni za pametno rast, ki je izpostavljena kot pomemben cilj strategije Evropa 2020. Ohranitev možnosti za nova podjetja, da vstopijo na trg in konkurirajo uveljavljenim udeležencem, je bistvena za uresničitev celotnega potenciala digitalnega gospodarstva. Konkurenca se lahko spodbuja z interoperabilnostjo in učinkovitimi standardi, ki običajno dajejo prednost vstopu večjega števila udeležencev in znižujejo stroške inovacij.

102. Na podlagi tega je Komisija želela zagotoviti podrobnejša navodila v zvezi s sporazumi o standardizaciji v svojih smernicah o sporazumih o sodelovanju, ki so bile sprejete 14. decembra 2010. Da bi se pozitivni učinki standardizacije uresničili v celoti, mora biti postopek določanja standardov pregleden in dostopen vsem zainteresiranim udeležencem na trgu. Poleg tega se imetnike pravic intelektualne lastnine spodbuja, da se zavežejo k licenciranju pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji (zaveza FRAND) in da te pogoje dejansko spoštujejo, da se zagotovi dostopnost standarda.

103. Komisija je spomladi 2010 začela dve vzporedni predhodni preiskavi poslovnih praks družbe Apple v zvezi s telefonom iPhone[112]. Družba Apple je dostop do garancijskih popravil omejila na državo, v kateri je bil telefon iPhone kupljen, kar bi lahko potencialno prispevalo k razdrobitvi trga EGP. Poleg tega je družba Apple omejila določila in pogoje svojega licenčnega sporazuma z neodvisnimi razvijalci aplikacij, ki morajo za razvoj teh aplikacij uporabljati Applova lastna programska orodja in programske jezike v škodo programske opreme tretjih strank. To bi lahko na koncu onemogočilo konkurenco aplikacij, ki se razvijajo za uporabo na drugih mobilnih platformah. Ker se je družba Apple septembra 2010 odločila uvesti čezmejna garancijska popravila telefonov iPhone znotraj EGP in sprostiti omejitve glede razvojnih orodij za aplikacije iPhone, je Komisija obe preiskavi končala.

104. Komisija je 26. julija 2010 začela formalni protimonopolni preiskavi zoper družbo IBM Corporation na podlagi dveh različnih domnevnih kršitev protimonopolnih pravil EU v zvezi z zlorabo prevladujočega položaja na trgu z osrednjimi računalniki[113]. Preiskavi sta se osredotočili na domnevno vezavo prodaje osrednje strojne opreme družbe IBM na njen osrednji operacijski sistem ter na njeno ravnanje, ki naj bi izključevalo konkurenčne ponudnike storitev vzdrževanja osrednje opreme.

105. Komisija je 30. novembra 2010 po prejemu pritožb več ponudnikov storitev spletnega iskanja začela formalni postopek zoper družbo Google[114], da bi dodatno preiskala trditve, da je družba Google zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu spletnega iskanja, spletnega oglaševanja in posredništva spletnega oglaševanja.

106. Družba Microsoft je Komisiji poslala prvi poročili o uporabi programske opreme za izbirno okno, v zvezi s katerim je privolila, da ga bo dala na voljo uporabnikom operacijskega sistema Windows v EGP, da bi omogočila nepristransko izbiro med najbolj razširjenimi spletnimi brskalniki[115]. Do konca novembra 2010 je imelo izbirno okno več kot 270 milijonov ogledov, prek njega pa je bilo naloženih več kot 84 milijonov spletnih brskalnikov.

107. Komisija je 21. januarja 2010 odobrila načrtovan prevzem družbe Sun Microsystems s strani družbe Oracle Corporation, vodilnega prodajalca programske opreme za lastniške zbirke podatkov[116]. Pri prevzemu je bilo izpostavljeno vprašanje konkurenčnega učinka odprtokodne programske opreme, kot je zbirka podatkov MySQL družbe Sun Microsystems. Po drugi fazi preiskave je Komisija prevzem odobrila brez pogojev.

108. Komisija je pogojno odobrila prevzem družbe Tandberg s strani družbe Cisco[117], ker so bili v preiskavi izraženi pomisleki glede trga z visokokakovostnimi videokonferenčnimi izdelki zaradi vprašanj interoperabilnosti. Pogoji so vključevali odprodajo protokola vzajemnega delovanja Telepresence, ki ga je razvila družba Cisco, neodvisnemu industrijskemu organu, da bi se zagotovila interoperabilnost in da bi lahko drugi prodajalci sodelovali pri njegovem razvoju.

2.5. Mediji

109. V okviru prehoda na digitalno radiodifuzijo je Komisija novembra 2010 francoskim organom poslala uradni opomin v zvezi s francoskim zakonom iz leta 2007, ki je obstoječim ponudnikom storitev analogne televizije pri prehodu na digitalno radiodifuzijo omogočal pridobitev dodatnega nacionalnega televizijskega kanala. Ker ni bilo prepričljivih dokazov, da so ti ponudniki televizijskih storitev dodatne kanale pridobili na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril, je Komisija menila, da gre za kršitev zakonodaje EU[118].

110. Septembra 2010 je italijanski organ za komunikacije v okviru postopka zaradi kršitve italijanske zakonodaje na področju radiodifuzije sprejel merila in pravila za zagotovitev, da bi se novim podjetjem in obstoječim manjšim podjetjem dodelilo več frekvenc v okviru digitalne dividende. Razpis za te frekvence naj bi bil objavljen leta 2011.

111. Komisija je decembra 2010 odobrila prevzem britanskega ponudnika storitev plačljive televizije British Sky Broadcasting (BSkyB) s strani družbe News Corporation[119]. Komisija je ugotovila, da transakcija ne glede na preiskavo pristojnih organov Združenega kraljestva v zvezi z njeno združljivostjo z interesom Združenega kraljestva za medijsko pluralnost ne bi znatno ovirala učinkovite konkurence.

112. Komisija je nadaljevala z odobritvami državnega financiranja javnih radiotelevizij, kadar sta obseg javne službe in financiranje popolnoma pregledno določena ter javno financiranje ne presega sredstev, potrebnih za izpolnjevanje nalog javne službe. Komisija je 20. julija 2010 s pozitivnim sklepom končala formalni preiskavi novega sistema financiranja za javne radiotelevizije v Franciji in Španiji glede na postopno odpravo oglaševanja s strani teh radiotelevizij[120], po spremembah in uradnih zavezah Nizozemske pa tudi preiskavo obstoječega sistema financiranja za nizozemske javne radiotelevizije[121].

2.6. Farmacevtska industrija

113. Komisija je po koncu preiskave farmacevtskega sektorja leta 2009[122] napovedala revizijo tako imenovane „direktive o preglednosti“, v kateri so določena minimalna pravila za oblikovanje cen in postopke povračil[123]. V okviru pregleda bodo preučeni načini za povečanje preglednosti takšnih ukrepov in preprečevanje s tem povezanih zamud pri dostopu na trg, zlasti za generična zdravila. Več držav članic (npr . Španija, Italija in Avstrija) je tudi upoštevalo priporočila na podlagi raziskave sektorja v zvezi z izboljšanjem dostopa na trg za generična zdravila.

114. Raziskava sektorja je prispevala tudi k sprejetju patenta Skupnosti in posebnega sistema reševanja patentnih sporov v Evropi, kot si je prizadevala in je predlagala Komisija. Svet je 10. decembra 2010 navedel, da je okrepljeno sodelovanje edina možnost za napredek na področju uvedbe enotnega patentnega varstva. Komisija je zadevni predlog predložila 14. decembra 2010[124].

115. Komisija je začela tudi spremljati patentne poravnave v EU[125]. Delež patentnih poravnav v farmacevtskem sektorju, ki so potencialno problematične, se je v obdobju od julija 2008 do decembra 2009 zmanjšal na 10 % v primerjavi z 22 % v obdobju, ki ga zajema raziskava sektorja (januar 2000–junij 2008). Hkratno povečanje skupnega števila patentnih poravnav kaže, da podjetja kljub izvršilnim ukrepom, ki jih izvaja Komisija, še vedno lahko sklepajo poravnave.

116. Na podlagi raziskave sektorja se že izvajajo različni izvršilni ukrepi. Komisija preiskuje sporazume o patentni poravnavi, ki so bili sklenjeni med družbo Servier in več proizvajalci generičnih zdravil v zvezi s perindoprilom, ki se uporablja za zdravljenje visokega krvnega tlaka[126]. Glede podobnih vprašanj je Komisija začela formalni postopek tudi zoper dansko farmacevtsko podjetje Lundbeck v zvezi z njegovim antidepresivom citalopramom[127].

117. Prav tako je postal farmacevtski sektor prednostna naloga več nacionalnih organov za konkurenco. V Združenem kraljestvu je na primer Urad za varstvo konkurence (OFT) februarja 2010 izdal obvestilo o nasprotovanju za družbo Reckitt Benckiser, ki je kršitev priznala in plačala globo v višini 10,2 milijona GBP[128]. Italijanski organ za konkurenco je začel formalno preiskavo zoper proizvajalca originalnih zdravil, družbo Pfizer, zaradi morebitne zlorabe patentnega sistema z umetnim podaljševanjem patentnega varstva za zdravilo latanoprost.

118. Trend konsolidacije v farmacevtskem sektorju se je nadaljeval tako v tržnem segmentu originalnih zdravil kot tudi v tržnem segmentu generičnih zdravil. Najpomembnejši obravnavane zadeve so bile Abbott/Solvay Pharmaceuticals, Teva/Ratiopharm in Novartis/Alcon[129]. Te zadeve so bile odobrene v prvi fazi z zavezami. Ker farmacevtske družbe pogosto poslujejo po celem svetu, so postopki vključevali sodelovanje z drugimi organi za konkurenco po svetu.

2.7. Storitve zdravstvenega varstva

119. Komisija je na trgu zdravstvenih storitev sprejela svoj prvi protimonopolni sklep, s katerim je francoskemu združenju farmacevtov (ONP) naložila globo v višini 5 milijonov EUR[130]. Komisija je obsodila ravnanje ONP na francoskem trgu za biomedicinske analize. Zlasti je ugotovila, da je ONP omejevalo možna znižanja cen biomedicinskih analiz in razvoj nekaterih skupin laboratorijev, da bi zavarovalo gospodarske interese večine svojih članov.

120. V letu 2010 je Komisija obravnavala več pritožb, ki so jih vložili zasebni ponudniki zdravstvenih storitev zaradi domnevno nepoštene obravnave ali nadomestil javnim bolnišnicam, ki bi lahko bila prekomerna. Večino teh pritožb so vložili subjekti iz držav članic, v katerih so trgi zdravstvenih storitev bolj odprti konkurenci (npr. Belgija, Francija, Nemčija in Nizozemska).

2.8 Promet

121. Gospodarska recesija leta 2009 je pomembno vplivala na skoraj vse prometne sektorje, vendar se je leta 2010 začelo postopno okrevanje. Do konca leta 2010 so se cene v zračnem in pomorskem prometu večinoma vrnile na raven pred krizo.

2.8.1 Zračni promet

122. Komisija je 14. julija 2010 končala pomembno protimonopolno zadevo v sektorju zračnega prometa v skladu s členom 101, tako da je kot pravno zavezujoče potrdila zaveze družb British Airways, American Airlines in Iberia[131], ki so jih te predlagale kot odgovor na pomisleke glede konkurence zaradi njihovega sporazuma o usklajevanju cen, zmogljivosti, voznih redov letov, oglaševanja in prodaje ter delitvi prihodkov na čezatlantskih progah. Za odpravo izraženih pomislekov glede konkurence so se te tri letalske družbe zavezale, da bodo sprostile sedem parov slotov na letališču London Heathrow ali London Gatwick na štirih progah, sklenile sporazume o združljivosti prevoznin in posebne dogovore o porazdelitvah deležev ter konkurentom zagotovile dostop do svojih programov zvestobe. Ta sklep bo omogočil velike koristi za evropske potrošnike, ker bo zagotovil ohranitev zadostne konkurence na čezatlantskih progah, zlasti za lete iz Londona.

123. V letu 2010 so bile koncentracije v zračnem prometu eno od glavnih težišč nadzora nad združitvami, kar kaže, da poteka konsolidacija sektorja. Komisija je 14. julija 2010 odobrila združitev družb British Airways in Iberia po preiskavi trga, ki je pokazala, da bo imel združeni subjekt še naprej zadostno konkurenco v zračnem potniškem in tovornem prometu ter na področju zemeljske oskrbe[132]. Komisija je 27. julija 2010 odobrila združitev družb United Airlines in Continental Airlines, ki sta ameriška letalska prevoznika ter zagotavljata redni zračni potniški in tovorni promet med EGP in ZDA[133]. Preiskava trga je potrdila dopolnilno naravo njunih čezatlantskih prog. Komisija je 30. julija 2010 začela podrobno preiskavo načrtovane združitve družb Olympic Air in Aegean Airlines po začetnih navedbah, da bi predlagana koncentracija povzročila zelo velike tržne deleže na več progah[134].

124. Zaradi izbruha vulkana Eyjafjallajökull na Islandiji aprila 2010 je nastal oblak vulkanskega prahu, ki je pokrival večji del Evrope, razen zračnega prostora v sredozemski regiji. Svet se je 4. maja 2010 strinjal, da bo v svojih sklepih o odzivu EU na posledice oblaka vulkanskega prahu za zračni promet opozoril na obstoječi pravni okvir, ki velja za morebitne ukrepe pomoči držav članic (člen 107(2)(b) PDEU). Kljub temu v letu 2010 nobena država članica ni napovedala, da namerava sektorju zračnega prometa odobriti državno pomoč na podlagi navedenih okoliščin.

125. Letališčem v Združenem kraljestvu (letališče v Derryju), na Finskem (letališči v Vaasi in Ouluju) in v Latviji (letališče v Rigi)[135] je bilo kot združljivih z notranjim trgom odobrenih več ukrepov državne pomoči za naložbe v letališko infrastrukturo. Komisija je končala tudi formalni postopek preiskave v zvezi s sporazumom med letališčem Bratislava in družbo Ryanair, ki velja do leta 2016, pri čemer je ugotovila, da družbi Ryanair ni bila dodeljena prednost[136].

126. Poleg tega je Komisija februarja 2010 začela formalna postopka preiskave v zvezi z vidiki državne pomoči posojila, ki ga je družbi ČSA – Czech Airlines odobrilo podjetje v državni lasti (Osinek), in poznejšo sprostitvijo sredstev, s katerimi je bilo posojilo zavarovano[137], ter v zvezi z več ukrepi, ki so jih decembra 2010 madžarski organi odobrili za pomoč nacionalnemu letalskemu prevozniku, družbi Malév[138], v okviru njegove privatizacije in poznejše ponovne nacionalizacije. Nazadnje je Komisija novembra 2010 odobrila pomoč za reševanje v obliki posojila v višini 52 milijonov EUR malteškemu nacionalnemu letalskemu prevozniku Air Malta[139], in sicer za odpravo likvidnostnih težav družbe, dokler se Komisiji ne predloži dober načrt za prestrukturiranje.

2.8.2 Železniški in notranji promet

127. Komisija je 17. septembra 2010 sprejela predlog za prenovo prvega železniškega paketa[140]. Cilj predloga je povečati konkurenco na trgu storitev v železniškem prometu z izboljšanjem dostopa do z železnico povezanih storitev, kot so terminali in naprave za vzdrževanje, ter povečanjem pooblastil nacionalnih regulativnih organov za področje železnic.

128. Na področju nadzora državnih pomoči je Komisija februarja 2010 sprejela prvi sklep na podlagi nove uredbe o javnih storitvah potniškega prevoza, ki je začela veljati 3. decembra 2009[141]. Komisija je tako končala formalni postopek preiskave, ki ga je začela leta 2008, v zvezi s pogodbami o izvajanju javne službe, ki jih je sklenila danska železniška družba Danske Statsbaner (DSB)[142]. Ugotovila je, da nadomestilo, ki ga je danska vlada vsako leto plačala družbi DSB za stroške, ki jih je družba imela zaradi izpolnjevanja nalog javne službe, ni presegalo zneska, potrebnega za kritje teh stroškov. Komisija je 26. maja 2010 odobrila načrt družbe Société nationale des chemins de fer belges (SNCB) za prestrukturiranje njenih dejavnosti tovornega prometa[143], decembra 2010 pa je odobrila pomoč za reševanje v višini približno 128 milijonov EUR za bolgarsko železniško podjetje BDZ EAD, ki je v državni lasti ter deluje na trgih tovornega in potniškega železniškega prometa[144].

129. Na področju nadzora nad združitvami je Komisija odobrila več prevzemov pod pogojem, da se na nekaterih geografskih trgih odprodajo dejavnosti (npr. predlagani prevzem železniškega in avtobusnega prevoznika, tj. družbe Arriva plc iz Združenega kraljestva, s strani družbe Deutsche Bahn)[145] ali da se sprejmejo zaveze glede zagotovitve učinkovitega dostopa novim ponudnikom (npr. pri skupnem podjetju družb SNCF in London Continental Railways, tj. družbe „New Eurostar“)[146].

2.8.3 Pomorski promet

130. Komisija je v letu 2010 nadaljevala s prizadevanji v zvezi s tretjimi državami na protimonopolnem področju v pomorskem prometu. Komisija se dosledno zavzema, da se nekateri konzorciji – operativno sodelovanje med linijskimi prevozniki za skupne storitve prevoza tovora – izvzamejo iz protimonopolnih pravil ter se hkrati prepovejo vse oblike sporazumov o določanju cen in zmogljivosti.

131. Komisija je januarja 2010 sprožila postopek zoper projekt „Baltic Max Feeder“, v okviru katerega so lastniki plovil za prevoz zabojnikov nameravali skupaj kriti stroške umika plovil iz obratovanja[147]. Načrtovani projekt je bil pozneje opuščen, zadeva pa zaključena.

132. Komisija je januarja tudi prvič odobrila pomoč za začetek projekta „Pomorske avtoceste“ na podlagi smernic za pomorski promet in smernic za dopolnilno pomoč[148]. Projekt zadeva vzpostavitev storitve ladijskega prevoza med francoskim pristaniščem Nantes-Saint Nazaire in španskim pristaniščem Gijón[149], pri čemer je njegov cilj zajeti od 3 % do 5 % cestnega prometa, ki zdaj poteka čez zahodni del Pirenejev.

133. Kar zadeva državno pomoč za financiranje pristaniške infrastrukture, se je Komisija odločila izvesti študijo, da se zberejo informacije za boljše razumevanje delovanja pristanišč in javnega financiranja njihove infrastrukture. Na podlagi rezultatov študije bo Komisija lahko opredelila zanesljiv pristop za napredek na tem področju.

2.9 Poštne storitve

134. V skladu s tretjo poštno direktivo[150] je morala večina držav članic popolnoma odpreti trg z odpravo rezerviranih področij do 31. decembra 2010, pri čemer je dovoljeno dvoletno podaljšanje za enajst držav članic[151]. Proces liberalizacije poteka hitro in nekatere države članice (Estonija, Finska, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo) so pred iztekom roka že popolnoma odprle svoje poštne trge. Kljub dosedanjemu napredku se prava konkurenca, predvsem v segmentu pisemskih pošiljk, šele začenja razvijati. Bistveno je zagotoviti, da je nadomestilo, ki ga lahko prejme izvajalec univerzalne storitve za izvajanje javne storitve, skladno z dejanskimi stroški storitev in da ne pomeni nepravične prednosti, zato da se konkurentom zagotovijo enaki pogoji in se spodbuja konkurenca na trgu poštnih storitev.

135. V tem okviru je Komisija leta 2010 nadaljevala svojo preiskavo, ki jo je začela leta 2007, v zvezi z domnevnim previsokim nadomestilom družbi Deutsche Post AG[152] za izvajanje univerzalnih storitev v obdobju od leta 1989 do leta 2007. Potem ko je Sodišče potrdilo ničnost odločbe Komisije iz leta 2002[153], preiskava v teku temelji na celostnem pristopu, ki vključuje vse univerzalne storitve, ki jih zagotavlja družba Deutsche Post, v skladu z zahtevo Sodišča.

136. Komisija je leta 2010 nadaljevala s formalnim postopkom preiskave, ki ga je začela leta 2009, da bi preučila, ali so nekateri ukrepi v korist belgijskemu poštnemu operaterju, družbi De Post – La Poste, v skladu s pravili EU o državni pomoči[154]. Tekoča preiskava Komisije, ki se je začela 13. julija 2009, zaradi dejavnega sodelovanja belgijskih organov hitro napreduje in zadeva več ukrepov, vključno z nadomestilom, ki ga je Belgija odobrila za naloge javne službe, dokapitalizacijami, oprostitvijo pokojninskih obveznosti, prenosom zgradb in davčnimi oprostitvami.

137. Komisija je s svojim končnim sklepom z dne 26. januarja 2010[155] končala formalni postopek preiskave, v katerem je preučila domnevno državno pomoč, odobreno v korist francoske družbe La Poste, v obliki neomejenega državnega poroštva na podlagi njenega javnopravnega statusa. Komisija glede na nevtralnost evropskih pravil v zvezi z lastninskopravno ureditvijo, ki se uporabljajo v državah članicah, ni izpodbijala dejstva, da družba La Poste opravlja javno službo niti da je v lasti države in pod njenim nadzorom. Vendar je menila, da je državno poroštvo, ki temelji na posebnem statusu družbe La Poste, nezdružljiva državna pomoč in jo je treba odpraviti, kar je bilo doseženo s preoblikovanjem družbe La Poste v delniško družbo 1. marca 2010[156].

2.10 Avtomobilska industrija

138. V letu 2010 je sektor motornih vozil začel okrevati po krizi, ki ga je močno prizadela v letih 2008 in 2009. Prihodnji izzivi sektorja poleg nadaljnjega okrevanja vključujejo uvedbo več energetsko učinkovitih avtomobilov ter prilagoditev distribucijskih omrežij ravni povpraševanja in vedno večji mednarodni konkurenci. Možna vprašanja na področju konkurence vključujejo vodenje potrebnega prestrukturiranja sektorja in spodbujanje razvoja „okolju prijaznejših“ avtomobilov ter hkrati ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev.

139. Komisija je 27. maja 2010 sprejela nova pravila konkurence za sporazume med proizvajalci avtomobilov ter njihovimi pooblaščenimi trgovci, servisi in distributerji rezervnih delov. V skladu z novim okvirom se za takšne sporazume uporablja splošna uredba o skupinskih izjemah za vertikalne sporazume, ki je bila sprejeta 20. aprila 2010, in sicer od leta 2010 za poprodajne trge in od leta 2013 za trge za prodajo novih vozil. Poleg tega je Komisija sprejela Uredbo št. 461/2010[157], v kateri so določene tri dopolnilne klavzule o nedopustnih omejitvah v zvezi z distribucijo rezervnih delov in podrobne dopolnilne smernice za oceno vertikalnih sporazumov v tem sektorju[158]. Nova pravila predstavljajo fleksibilen in sorazmeren odziv na različne ravni konkurence na primarnih in poprodajnih trgih ter širše usklajujejo pravila, ki veljajo za sporazume med proizvajalci avtomobilov ter njihovimi pooblaščenimi trgovci, servisi in distributerji rezervnih delov, s splošno ureditvijo.

140. Leta 2010 je bilo Komisiji priglašenih 15 združitev v avtomobilski industriji in vse so bile odobrene v prvi fazi brez zavez. Prevzem družbe Volvo Cars s strani kitajskih družb Geely in Daqing[159] je bil edini primer, v katerem so bili vključeni proizvajalci avtomobilov.

141. Avtomobilski sektor je imel možnost uporabe izrednih ukrepov za podporo, vključenih v začasni okvir za državno pomoč, če odobrene sheme niso bile omejene na to dejavnost, ampak so bile na voljo vsem sektorjem gospodarstva. Natančneje, Komisija je februarja 2010 odobrila načrte, ki jih je priglasila Švedska, da družbi Saab Automobile AB[160] zagotovi poroštvo, ki bi ji omogočilo odobritev posojila Evropske investicijske banke (EIB) za investicijski projekt, vreden 1 milijardo EUR ter med drugim povezan z učinkovito rabo goriv in varnostjo avtomobilov. Komisija je 16. decembra odobrila poroštvo, podobno poroštvu Švedske, ki je družbi Volvo Cars Corporation omogočilo pridobitev posojila EIB v višini 500 milijonov EUR za financiranje raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti projektiranja v zvezi z učinkovito rabo goriv in varnostjo avtomobilov[161].

2.11 Veriga preskrbe s hrano

142. Komisija je julija 2010 ustanovila forum na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano[162]. Forum bo obravnaval zlasti nepoštene trgovinske prakse, ki so posledica pogodbenih neravnovesij in razlik v pogajalski moči med dobavitelji in kupci. Te prakse, ki jih je treba razlikovati od protikonkurenčnega ravnanja, običajno ureja nacionalno pogodbeno ali gospodarsko pravo.

143. Kljub temu je z verigo preskrbe s hrano v Evropi povezanih tudi več možnih izzivov v zvezi s konkurenco. Podskupina za hrano pri Evropski mreži za konkurenco je še naprej operativni okvir za razprave in usklajevanje med nacionalnimi organi za konkurenco v zvezi s temi vprašanji. Veliko število nacionalnih organov za konkurenco dejavno izvaja preiskave v sektorjih hrane in trgovine na drobno.

144. Posebna pozornost je bila namenjena sektorju mleka glede na težave, s katerimi so se soočali proizvajalci mleka med nedavno krizo v tem sektorju. V skladu s priporočili skupine na visoki ravni za mleko je Komisija decembra 2010 sprejela zakonodajni predlog[163] o pogodbenih razmerij v sektorju mleka. Predlog dovoljuje kolektivno pogajanje organizacij proizvajalcev mleka, pri čemer veljajo nekatere omejitve na podlagi njihovega deleža količine proizvedenega mleka na ravni EU in na nacionalni ravni. Predlog vsebuje tudi „varovalno klavzulo“, na podlagi katere lahko pristojni nacionalni organ za konkurenco ali Komisija prepove pogajanja organizacije proizvajalcev, kadar bi resno omejevala konkurenco ali povzročila škodo za predelovalce mleka, zlasti MSP.

3. Evropska mreža za konkurenco in sodelovanje z nacionalnimi sodišči

145. Leta 2010 je bila Evropska mreža za konkurenco še naprej zelo dejaven forum za razprave in izmenjavo dobrih praks o izvrševanju protimonopolnih pravil EU v 27 državah članicah. Komisija je bila v skladu s členom 11(3) Uredbe št. 1/2003[164] obveščena o 158 novih preiskavah, ki so jih začeli nacionalni organi za konkurenco v letu 2010, med drugim v prometnem, energetskem in predelovalnem sektorju ter sektorju medijev in telekomunikacij. Poleg tega se je število sklepov o izvršbi, o katerih so poročali nacionalni organi za konkurenco in ki jih je preučila Komisija, povečalo za 36 % v primerjavi z letom 2009. Kot v prejšnjih letih Komisija v letu 2010 ni začela nobenih postopkov za zagotovitev skladnosti pri odločanju.

146. Komisija je odgovorila na dve prošnji nacionalnih sodišč (Španija in Belgija) v skladu s členom 15(1) Uredbe št. 1/2003, ki nacionalnim sodnikom omogoča, da Komisijo zaprosijo za informacije, s katerimi razpolaga, ali mnenje o vprašanjih glede uporabe pravil EU o konkurenci.

147. Komisija je v treh primerih v skladu s členom 15(3) Uredbe št. 1/2003 pisno predložila pripombe. Pripombe je predložila Višjemu sodišču na Irskem v zvezi s pogoji iz člena 101(3) PDEU s posebnim poudarkom na sporazumih o prestrukturiranju za zmanjšanje zmogljivosti , Vrhovnemu sodišču Slovaške republike v zvezi z uporabo merila gospodarske kontinuitete podjetij in učinkovitostjo glob ter nizozemskemu vrhovnemu sodišču v zvezi z odsotnostjo davčnih olajšav za globe.

148. Delovne skupine o horizontalnih sporazumih in vertikalnih omejitvah so bile v tem letu zelo aktivne v okviru pregleda ustreznih uredb o skupinskih izjemah in spremljajočih smernic. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina o združitvah.

149. Evropska mreža za konkurenco je leta 2010 začela izdajati publikacijo „ECN Brief“, namenjeno pravni in poslovni javnosti ter potrošniškim organizacijam in akademikom, da bi povečala ozaveščenost javnosti glede dejavnosti, ki jih izvaja.

4. Mednarodne dejavnosti

150. Komisija je še naprej imela vodilno vlogo v Mednarodni mreži za konkurenco, predvsem prek vključenosti v projekt usmerjevalne skupine, imenovan „Second Decade Project“, ki obravnava prihodnost Mednarodne mreže v globaliziranem gospodarstvu. Komisija je prispevala k delu odbora za konkurenco OECD in sodelovala na vseh treh zasedanjih v letu 2010. Sodelovala je tudi na šesti pregledni konferenci v okviru konference Združenih narodov o trgovini in razvoju.

151. Kot v prejšnjih letih je bilo sodelovanje z organi Združenih držav intenzivno, pri čemer se je komisar za konkurenco redno sestajal s kolegoma iz Združenih držav, in sicer predsednikom Zvezne komisije za trgovino (FTC) Jonom Leibowitzom in pomočnico ministra za pravosodje Christine Varney. Več pomembnih protimonopolnih zadev in zadev v zvezi z združitvami, ki so se preiskovale v letu 2010, je vplivalo na trga EU in Združenih držav. Najboljše prakse EU-ZDA na področju sodelovanja pri preučevanju združitev so se pokazale za koristne na primer v zadevah Cisco/Tandberg in Novartis/Alcon.

152. Svet je decembra 2010 Komisijo pooblastil za sklenitev sporazuma o sodelovanju pri zadevah v zvezi s konkurenco s Švicarsko konfederacijo. Ta sporazum mora temeljiti na sporazumih, ki so bili do zdaj sklenjeni z Združenimi državami, Kanado, Japonsko in Korejo, ter lahko poleg tega vsebuje tudi določbe o izmenjavi zaupnih informacij.

153. Sodelovanje s Kitajsko je v letu 2010 ostalo prednostna naloga. Poleg rednih razprav o protimonopolnem pravu in ustrezni izvedbeni zakonodaji so med obiskoma na visoki ravni v Pekingu in Bruslju potekale razprave o vprašanjih v zvezi s konkretnimi zadevami.

154. Tesno tehnično sodelovanje med GD za konkurenco in indijsko komisijo za konkurenco se je v letu 2010 nadaljevalo, zlasti na področjih omejevalnih sporazumov, zlorabe prevladujočega položaja in nadzora nad združitvami.

155. GD za konkurenco je imel dejavno vlogo pri tekočih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini in drugih dvostranskih sporazumih z velikim številom posameznih tretjih držav ali skupin tretjih držav. Natančneje, Svet za zunanje zadeve je 16. septembra 2010 odobril podpis sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ki je prvi, ki vsebuje prepoved nekaterih vrst subvencij. EU je prav tako končala pogajanja za sporazume o prosti trgovini, ki vsebujejo poglavje o konkurenci, z andskima državama (Kolumbija in Peru) in Srednjo Ameriko.

156. Hrvaška in Turčija sta dosegli znaten napredek pri izpolnjevanju meril uspešnosti poglavja konkurence v okviru zahtev za pristop k EU. Svet je junija začel pristopna pogajanja o poglavju konkurence s Hrvaško, medtem ko je turški parlament oktobra 2010 sprejel zakon o državni pomoči.

5. Dialog s potrošniškimi organizacijami in zainteresiranimi stranmi

157. S podskupino za konkurenco pri Evropski posvetovalni skupini za potrošnike, ki jo sestavljajo po en predstavnik nacionalnih potrošniških organizacij iz vsake države članice in predstavnik Evropskega združenja potrošnikov, so bila v letu 2010 opravljena posvetovanja o pomembnih vprašanjih, kot so vertikalne omejitve in pravna sredstva. Podskupina za konkurenco je izdala mnenje o odškodninskih tožbah[165], ki je bilo potrjeno na plenarnem zasedanju Evropske posvetovalne skupine za potrošnike.

158. Stran za potrošnike (Consumers' corner) na spletnem mestu GD za konkurenco je bila nadalje razvita in je od sredine leta 2010 na voljo v vseh uradnih jezikih. Na spletni strani so na enostaven način predstavljene vloga politike konkurence in pomembne zadeve s področja konkurence.

159. GD za konkurenco je objavil rezultate prve celovite raziskave zainteresiranih strani o tem, kakšna je po njihovem mnenju kakovost ukrepov GD za konkurenco[166]. Raziskavo sta v dveh delih izvedli neodvisni organizaciji za tržne raziskave, pri čemer so bili v raziskavo vključeni zainteresirane strani in državljani iz vseh držav članic EU[167]. V raziskavi sta bili zelo pohvaljeni učinkovitost GD za konkurenco in integriteta njegovega osebja. V raziskavi je bila na več področjih podana tudi konstruktivna kritika in predlogi za izboljšanje.

6. Medinstitucionalno sodelovanje

160. Po volitvah v Evropski parlament leta 2009 in začetku novega mandata Komisije leta 2010 je bil oktobra 2010 sprejet novi okvirni sporazum med navedenima institucijama[168].

161. Parlament je leta 2010 sprejel resolucije o poročilu o politiki konkurence za leto 2008, uredbi o skupinskih izjemah za motorna vozila, horizontalnih sporazumih in sklepu Sveta o državnih pomočeh za zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov. Poleg rednega dialoga med komisarjem in Odborom za ekonomske in monetarne zadeve v juniju in novembru je podpredsednik Almunia oktobra članom Odbora za ekonomske in monetarne zadeve napovedal podaljšanje veljavnosti začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta kot odziv na finančno in gospodarsko krizo.

162. Komisija je tesno sodelovala s Svetom, tako da ga je obveščala o pomembnih pobudah politik na področju konkurence, zlasti o ukrepih začasne državne pomoči v okviru finančne in gospodarske krize. Sklep Sveta o državnih pomočeh za zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov je bil prav tako pomemben dokument.

163. Evropski ekonomsko-socialni odbor je po tem, ko ga je Komisija ustrezno obvestila, sprejel mnenja o poročilu o politiki konkurence za leto 2008, nekonkurenčnih premogovnikih, ladjedelništvu in uredbi o skupinskih izjemah za motorna vozila, s čimer je prispeval k političnim razpravam na področju politike konkurence.

[1] http://ec.europa.eu/competition/index_en.html.

[2] Poročilo o politiki konkurence za leto 1971, str. 13.

[3] Združeni zadevi C-56/64 in C-58/64, Grundig-Consten , Recueil 1966, str. 299.

[4] Primer tega je sladkorni kartel – glej sodbo z dne 16. decembra 1975 v zadevi Suiker Unie in drugi proti Komisiji .

[5] Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 257, 21.9.1990, str. 13).

[6] Evropska komisija – Zgodovina in spomini, str. 306.

[7] Leta 2004 je bil uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1–22).

[8] Kot v zadevah Korsnas/Assidoman Cartonboard ali T-Mobile Austria/Tele.ring .

[9] Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj (UL C 45, 24.2.2009, str. 7–20).

[10] Temelji pojma državne pomoči so bili določeni že leta 1961 v zadevi 30-59, De Gezamenlijke Steenkolenmijnen in Limburg proti Visoki oblasti Evropske skupnosti za premog in jeklo , Recueil 1961, str. 3.

[11] Evropska komisija, 1958-1972 – Zgodovina in spomini, str. 312.

[12] Zadeva C-70/72, Komisija proti Nemčiji , Recueil 1973, str. 813.

[13] Poročilo o politiki konkurence za leto 1989, str. 14.

[14] Zlasti sporazum Andreatta/Van Miert iz julija 1993 v zvezi z nekaterimi javnimi podjetji v Italiji (glej IP/93/734 z dne 8. septembra1993) in sporazum Monti/Koch-Weser iz julija 2001 o nemškem sistemu državnih poroštev za javnopravne kreditne institucije (glej IP/01/1007 z dne 17. julija 2001).

[15] Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1–25).

[16] Statistični pregled državnih pomoči – Jesenska dopolnitev 2010 (COM(2010) 701).

[17] Zadeva C-453/99, Courage proti Crehan , Recueil 2001, str. I-6297.

[18] Bela knjiga o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (COM(2008) 165 konč.).

[19] Poročilo o delovanju Uredbe 1/2003 (COM(2009) 206 konč.).

[20] Poročilo o politiki konkurence za leto 1992, str. 15.

[21] Poročilo profesorja M. Montija predsedniku Evropske komisije: „Nova strategija za enotni trg“ z dne 9. maja 2010.

[22] Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (UL C 270, 25.10.2008, str. 8).

[23] Sporočilo o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (UL C 10, 15.1.2009, str. 2).

[24] Sporočilo o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (UL C 72, 26.3.2009, str. 1).

[25] Sporočilo o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanju krizi na podlagi pravil o državni pomoči (UL C 195, 19.8.2009, str. 9).

[26] Statistični pregled državnih pomoči – Jesenska dopolnitev 2010 (COM(2010) 701).

[27] Zadeve N372/2009, Načrt za sposobnost preživetja za banko Aegon , C9/2009, Prestrukturiranje banke Dexia , N256/2009, Pomoč za prestrukturiranje za banko Ethias , C26/2009, Pomoč za prestrukturiranje za banko Parex , in C32/29, Prestrukturiranje banke Sparkasse Köln/Bonn .

[28] Zadeva C33/2009, Prestrukturiranje banke BPP .

[29] Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (UL C 329, 7.12.2010, str. 7).

[30] Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (prečiščena različica) (UL C 83, 7.4.2009, str. 1).

[31] Francija, Nemčija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo.

[32] Začasni okvir Unije za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 6, 11.1.2011, str. 5).

[33] The Economic Adjustment Programme for Greece, European Economy, Occasional Papers 61, maj 2010.

[34] Zadeva N260/2010, Tretje podaljšanje programa podpore grškim bankam (UL C 238, 3.9.2010, str. 3).

[35] Zadeva N328/2010, Dokapitalizacija kreditnih institucij v Grčiji v okviru sklada za finančno stabilnost (UL C 316, 20.11.2010, str. 7).

[36] MEMO/10/624.

[37] Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1–7).

[38] Obvestilo Komisije – Smernice o vertikalnih omejitvah (UL C 130, 19.5.2010, str. 1–46).

[39] Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 335, 18.12.2010, str. 36) in Uredba Komisije (EU) št. 1218/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji in usklajena ravnanja (UL L 335, 18.12.2010, str. 43).

[40] Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 11, 14.1.2011, str. 1).

[41] Celostna industrijska politika za dobo globalizacije: Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti (COM(2010) 614).

[42] Uredba Komisije (EU) št. 267/2010 z dne 24. marca 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj v zavarovalniškem sektorju (UL L 83, 30.3.2010, str. 1).

[43] Uredba Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. maja 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (UL L 129, 28.5.2010, str. 52).

[44] Bela knjiga o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES (COM(2008) 165 konč.).

[45] Zadeve COMP/38511, Čipi za dinamične pomnilnike , COMP/39092, Kopalniška oprema , COMP/38344, Jeklo za prednapeti beton , COMP/38866, Fosfati za krmo , COMP/36212, Samokopirni papir (sprejetje novega sklepa v zadevi skupina Bolloré), COMP/39258, Zračni prevoz, in COMP/39309, LCD.

[46] Glej točko 35 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL C 210, 1.9.2006, str. 2–5).

[47] Zadeva COMP/39596, BA/AA/IB . Glej IP/10/936 in MEMO/10/330 z dne 14. julija 2010.

[48] Zadeva COMP/39398, Visa MIF . Glej IP/10/1684 z dne 8. decembra 2010.

[49] Zadeva COMP/34.579, MasterCard . Glej IP/09/515 z dne 1. aprila 2009.

[50] Zadeva COMP/39510, ONP . Glej IP/10/1683 z dne 8. decembra 2010.

[51] Glej oddelek 2.2.

[52] Glej oddelek 2.4.

[53] Zadeva COMP/M.5529, Oracle/Sun Microsystems (UL C 91, 9.4.2010, str. 7).

[54] Zadeva COMP/M.5675, Syngenta/dejavnosti družbe Monsanto v zvezi s sončničnimi semeni . Glej IP/10/1515 z dne 17. novembra 2010.

[55] Zadeva COMP/M.5658, Unilever/Sara Lee Body Care . Glej IP/10/1514 z dne 17. novembra 2010.

[56] Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3).

[57] Statistični pregled državnih pomoči – Jesenska dopolnitev 2010 (COM(2010) 701).

[58] Kodeks najboljših praks pri izvajanju postopkov za nadzor državne pomoči (UL C 136, 16.6.2009, str. 13–20).

[59] Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave nekaterih vrst državnih pomoči (UL C 136, 16.6.2009, str. 3–12).

[60] Skupna pomoč zajema pomoč predelovalnim dejavnostim, storitvenemu sektorju, premogovništvu, kmetijstvu, ribištvu in delu prometnega sektorja, zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov pa ne vključuje pomoči železniškemu sektorju in pomoči v obliki nadomestila za storitve splošnega gospodarskega pomena. Zneski pomoči se nanašajo na element pomoči (ali bruto protivrednost dodeljenih sredstev, če gre za poroštva ali posojila), vsebovan v ukrepu državne pomoči, v nasprotju s podatki iz točke 35, v kateri so navedeni zneski pomoči, ki so jih države članice porabile. Za več informacij o gibanju skupne državne pomoči, ki so jo odobrile države članice, glej Statistični pregled državnih pomoči – Jesenska dopolnitev 2010 (COM(2010) 701).

[61] Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13–44).

[62] Zadeve N641/2009, Solibro GmbH , N221/2009, Wacker Chemie AG , N237/2010, Sovello3 , in N285/2009, Silicio Solar .

[63] Zadevi N261/2009, Liebherr MCCtec Rostock GmbH , in N27/2010, Fiat Powertrain Technologies di Verrone .

[64] Zadeva C34/2008, Deutsche Solar AG (UL L 7, 11.1.2010, str. 40–47).

[65] Zadeva C27/2008, Sovello AG (prej EverQ) – dodatek za MSP (UL L 167, 1.7.2010, str. 21–38).

[66] Zadeva C8/2009, Fri-el Acerra s.r.l .

[67] Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

[68] Glej sporočilo „Unija inovacij“ (COM(2010) 546 konč.).

[69] Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C 323, 30.12.2006, str. 1–26).

[70] Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (UL C 194, 18.8.2006, str. 2).

[71] Sklep Sveta z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L 336, 21.12.2010, str. 24–29).

[72] Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo ( UL L 205, 2.8.2002, str. 1–8).

[73] Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (UL C 319, 27.12.2006, str. 1).

[74] Študija iz leta 2009 o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalni ravni, ki je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/studies_reports/enforcement_study_2009.pdf.

[75] Na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/competition/publications/state_aid/national_courts_booklet_en.pdf.

[76] Ti podatki ne vključujejo državne pomoči, odobrene kmetijskemu, ribiškemu in prometnemu sektorju.

[77] Na podlagi ukrepov v skladu s členom 108(2) se lahko država članica kaznuje, ker ni izvršila sklepa o izterjavi državne pomoči.

[78] Ukrepi v skladu s členom 260(2) so ukrepi zaradi kršitve, ki so namenjeni tožbi države članice, ker ni izvršila sodbe Sodišča, in lahko vključujejo plačilo denarne kazni.

[79] Glej oddelek 1.1.

[80] V državah EGP, v katerih se uporabljajo večstranske medfranšizne provizije za domače transakcije, ker drugih večstranskih medfranšiznih provizij ni, ali v katerih jih neposredno določa družba Visa Europe.

[81] Zadeva COMP/39.398, Visa MIF . Glej IP/10/1684 z dne 8. decembra 2010.

[82] Zadeva COMP/34.579, MasterCard . Glej IP/09/515 z dne 1. aprila 2009.

[83] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (COM(2010) 775 konč., 2010/373 COD).

[84] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (COM(2010) 484/5, 2010/0250 COD).

[85] Uredba Komisije (EU) št. 267/2010 z dne 24. marca 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj v zavarovalniškem sektorju (UL L 83, 30.3.2010, str. 1–7).

[86] Zadevi COMP/M.5948, Banco Santander/Rainbow , in COMP/M.5960, Crédit Agricole/Cassa di Risparmio della Spezia/Agences Intesa Sanpaolo .

[87] Zadeva COMP/M.5580, Blackrock/Barclays Global Investors UK Holdings .

[88] Zadevi COMP/M.5728, Crédit Agricole/Société Générale Asset Management , in COMP/M.5726, Deutsche Bank/Sal. Oppenheim .

[89] Zadevi COMP/M.5948, Banco Santander/Rainbow , in COMP/M.5968, Advent/Bain capital/RBS Worldpay .

[90] Glej sporočili Komisije „Evropa, gospodarna z viri“ (COM(2011) 21 konč.) in „Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo“ (COM(2010) 639 konč).

[91] Zadeva COMP/39.386, Dolgoročne pogodbe za električno energijo v Franciji (UL C 133, 22.5.2010, str. 5–6).

[92] Zadeva COMP/39.351, Povezovalni daljnovodi na Švedskem (UL C 142, 1.6.2010, str. 28–29).

[93] Zadeva COMP/39.317, E.On Gas . Glej IP/10/494 z dne 4. maja 2010.

[94] Zadeva COMP/39.315, ENI . Glej IP/10/1197 z dne 29. septembra 2010.

[95] Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

[96] Zadeva N450/2009, Projekt recikliranja plavžnega plina – pomoč za Arcelor Mittal Eisenhüttenstadt GmbH (UL C 94, 14.4.2010, str. 9).

[97] Zadeva N650/2009, Pomoč za izgradnjo ogrevalnega kotla na biomaso (les) .

[98] Zadeva N295/2008, Pomoč za naložbe za elektrarno Mellach (UL C 154, 12.6.2010, str. 1).

[99] Zadevi N135/2000, Pomoč za saniranje onesnaženega območja v Linzu (UL C 312, 17.11.2010, str. 5–6), in N197/2010, Individualna pomoč za saniranje onesnaženega območja na Spodnjem Koroškem (UL C 265, 30.9.2010, str. 1).

[100] Zadeva N381/2010, Projekt CCS na pristaniškem območju v Rotterdamu .

[101] Zadeva N190/2009, Pilotni projekt zajemanja CO 2 v elektrarni Nuon Buggenum (UL C 238, 3.9.2010, str. 1).

[102] Zadeva N675/2009, Razpis za pomoč za nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije (UL C 213, 6.8.2010, str. 1).

[103] Zadeva N718/2009, Razvoj obrobnih plinskih polj na morju (UL C 270, 6.10.2010, str. 1).

[104] Zadeva N178/2010, Prednostna razvrstitev domačih premogovnikov (UL C 312, 17.11.2010, str. 6).

[105] Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL L 176, 15.7.2003, str. 37).

[106] Okvir Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve (UL C 297, 29.11.2005, str. 4).

[107] Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 konč./2).

[108] Pregledi trga v skladu z regulativnim okvirom EU – Nadaljnji koraki pri konsolidaciji notranjega trga elektronskih komunikacij (COM(2010) 271 konč.).

[109] Zadeva COMP/39525, Telekomunikacja Polska . Glej IP/10/213 z dne 1. marca 2010.

[110] Zadeva COMP/M.5650, T-Mobile/Orange (UL C 108, 28.4.2010, str. 4).

[111] Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 235, 30.9.2009, str. 7–25).

[112] Glej IP/10/1175 z dne 25. septembra 2010.

[113] Zadeve COMP/39511, IBM Corporation , COMP/39790, TurboHercules/IBM , in COMP/39692, IBM – storitve vzdrževanja . Glej IP/10/1006 z dne 26. julija 2010.

[114] Zadeve COMP/39740, Foundem/Google , COMP/39775, Ejustice/Google , in COMP/39768, Ciao/Google . Glej IP/10/1624 z dne 30. novembra 2010.

[115] Zadeva COMP/39.530, Microsoft (vezana prodaja) (UL C 36, 13.2.2010, str. 7).

[116] Zadeva COMP/M.5529, Oracle/Sun Microsystems (UL C 91, 9.4.2010, str. 7).

[117] Zadeva COMP/M.5669, Cisco/Tandberg . Glej IP/10/377 z dne 29. marca 2010.

[118] Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 249, 17.9.2002, str. 21–26).

[119] Zadeva COMP/M.5932, News Corp/BSkyB. Glej IP/10/1767 z dne 21. decembra 2010.

[120] Zadevi C27/2009, Subvention pluriannuelle pour France Télévisions , in C38/2009 Nov sistem financiranja na davčni osnovi za javno radiodifuzijo v Španiji (UL L 1, 4.1.2011, str. 9–19).

[121] Zadeva E5/2005, Letno financiranje nizozemskih javnih radiotelevizij (UL C 74, 24.3.2010, str. 4).

[122] Povzetek preiskave farmacevtskega sektorja z dne 8. julija 2009.

[123] Direktiva Sveta 89/105/EGS z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja (UL L 40, 11.2.1989, str. 8–11).

[124] Predlog sklepa Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (COM(2010) 790 konč., 2010/0384 NLE).

[125] Na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/competition/sectors/pharmaceuticals/inquiry.

[126] Zadeva COMP/39612, Servier (perindopril) .

[127] Zadeva COMP/39226, Lundbeck .

[128] Na voljo na spletni strani: http://www.oft.gov.uk/news-and-updates/press/today?prid=749499.

[129] Zadevi COMP/M.5661, Abbott/Solvay Pharmaceuticals (UL C 89, 7.4.2010, str. 1), in COMP/M.5778, Novartis/Alcon.

[130] Zadeva COMP/39510, ONP . Glej IP/10/1683 z dne 8. decembra 2010.

[131] Zadeva COMP/39596, BA/AA/IB . Glej IP/10/936 in MEMO/10/330 z dne 14. julija 2010.

[132] Zadeva COMP/M.5747, British Airways/Iberia (UL C 241, 8.9.2010, str. 1).

[133] Zadeva COMP/M.5889, United Airlines/Continental Airlines (UL C 225, 20.8.2010, str. 1).

[134] Zadeva COMP/M.5830, Olympic Air/Aegean Airlines (UL C 174, 1.7.2010, str. 16).

[135] Zadeve NN65/2009, Derry Airport (UL C 144, 3.6.2010, str. 27), N397/2009, Vaasa Airport (UL C 29, 5.2.2010), N286/2010, Oulu Airport , in N41/2010, Riga Airport (UL C 143, 2.6.2010).

[136] Zadeva C12/2008 (ex NN74/2007), Sporazum med letališčem Bratislava in družbo Ryanair .

[137] Zadeva C6/2010, Morebitne posledice v zvezi z državno pomočjo posojila, ki ga je dalo podjetje Osinek a.s . Glej IP/10/179 z dne 24. februarja 2010.

[138] Zadeva C38/2010, Malév Hungarian Airlines . Glej IP/10/1753 z dne 21. decembra 2010.

[139] Zadeva N504/2010, Air Malta plc . Glej IP/10/1509 z dne 15. novembra 2010.

[140] Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (COM(2010) 475 konč., COD 2010/0253).

[141] Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1–13).

[142] Zadeva C41/2008, Pogodbe o izvajanju javne službe, ki sta jih sklenili danska vlada in družba Danske Statsbaner . Glej IP/10/178 z dne 24. februarja 2010.

[143] Zadeva N726/2009, Pomoč za prestrukturiranje dejavnosti tovornega prometa delniške družbe Société nationale des chemins de fer belges (SNCB) . Glej IP/10/615 z dne 26. maja 2010.

[144] Zadeva N402/2010, Pomoč za reševanje bolgarskih državnih železnic EAD (BDZ) . Glej IP/10/1733.

[145] Zadeva COMP/M.5855, Deutsche Bahn/Arriva plc (UL C 276, 13.10.2010, str. 1).

[146] Zadeva COMP/M.5655, SNCF/LCR/Eurostar (UL C 272, 8.10.2010, str. 2).

[147] Zadeva COMP/39699, Baltic Max Feeder . Glej IP/10/374 z dne 26. marca 2010.

[148] Smernice za državno pomoč, ki dopolnjuje finančna sredstva Skupnosti za vzpostavitev pomorskih avtocest (UL C 317, 12.12.2008, str. 10).

[149] Zadevi N573/2009 in N647/2009, Pomoč za vzpostavitev in uporabo pomorske avtoceste med pristaniščem Nantes-Saint-Nazaire (Francija) in pristaniščem Gijon (Španija), ki bi jo upravljala družba GLD Atlantique (UL C 74, 24.3.2010, str. 5).

[150] Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L 52, 27.2.2008, str. 3).

[151] Češka republika, Grčija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška.

[152] Zadeva C36/2007, Pritožba proti nemški državi zaradi nezakonite državne pomoči družbi Deutsche Post (UL C 245, 19.10.2007, str. 21).

[153] Zadeva C-399/08 P, Evropska komisija proti Deutsche Post AG .

[154] Zadeva C20/2009 (ex N763/2002), Ukrepi v korist družbe La Poste (UL C 176, 29.7.2009, str. 17).

[155] Zadeva C56/2007, Neomejeno državno poroštvo − La Poste (Francija) (UL L 274, 19.10.2010, str. 1).

[156] Zakon št. 2010-123 z dne 9. februarja 2010 v zvezi z javnim podjetjem La Poste in poštnimi dejavnostmi.

[157] Uredba Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. maja 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (UL L 129, 28.5.2010, str. 52–57).

[158] Dopolnilne smernice o vertikalnih omejitvah v sporazumih o prodaji in popravilih motornih vozil ter distribuciji rezervnih delov za motorna vozila (UL C 138, 28.5.2010, str. 16).

[159] Zadeva COMP/M.5789, Geely/Daqing/Volvo Cars (UL C 187, 10.7.2010, str. 3).

[160] Zadeva N541/2009, Državno poroštvo v korist družbe SAAB .

[161] Zadeva N520/2010, Državna poroštva v korist Volvo Personvagnar AB (Volvo Cars Corporation) .

[162] Sklep Komisije z dne 30. julija 2010 (UL C 210, 3.8.2010, str. 4), glej sporočilo z naslovom Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (COM(2009) 591 konč.).

[163] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (COM(2010) 728 konč.).

[164] Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1–25).

[165] Na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/consumers/empowerment/eccg_en.htm.

[166] Na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/competition/publications/reports/surveys_en.html.

[167] Raziskava Flash Eurobarometer o pogledih državljanov EU na politiko konkurence („EU citizens' perceptions about competition policy“), ki jo je izvedla družba Gallup Hungary, in kvalitativna raziskava Eurobarometra o mnenju zainteresiranih strani o GD za konkurenco („DG Competition stakeholder Study“), ki jo je izvedla družba TNS qual+.

[168] Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo.