POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Vmesna ocena programa „Mladi v akciji“ /* KOM/2011/0220 final */

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 20.4.2011

COM(2011) 220 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Vmesna ocena programa „Mladi v akciji“

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Vmesna ocena programa „Mladi v akciji“

UVOD

Program Mladi v akciji (PMvA), katerega cilj je razviti sodelovanje na področju mladine v Evropski uniji, zajema obdobje med letoma 2007 in 2013. V skladu s členom 15 Sklepa št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi programa[1], „Komisija pošlje (…) vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikov izvajanja programa“.

To je predmet tega poročila, ki temelji na neodvisni zunanji oceni in poročilih o izvajanju PMvA, ki so jih Komisiji predložile države, ki sodelujejo v programu.

Poročilo je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports .

CILJI PROGRAMA

Izvajanje programa Mladi v akciji od leta 2007 je:

- mladim dalo na voljo možnosti neformalnega učenja s ciljem krepitve njihovih znanj in spretnosti ter kompetenc (zaposljivost) in tudi njihovega aktivnega državljanstva (udeležba);

- mladinskim organizacijam ter mladinskim delavcem možnosti usposabljanja in sodelovanja s ciljem povečanja strokovnosti in evropske razsežnosti mladinskega dela v Evropi.

To izhaja iz splošnih ciljev PMvA, ki so:

1. „spodbujati mlade kot dejavne državljane na splošno in posebej kakor evropske državljane;

2. razvijati solidarnost in spodbujati strpnost med mladimi, zlasti da bi tako okrepili socialno kohezijo v EU;

3. krepiti medsebojno razumevanje med mladimi v različnih državah,

4. prispevati k razvoju kakovosti sistemov podpore dejavnosti mladih in zmogljivosti organizacij civilne družbe na področju mladine;

5. spodbujati evropsko sodelovanje na področju mladine“

in ki „dopolnjujejo cilje na drugih področjih, na katerih je Skupnost dejavna, še posebej na področju vseživljenjskega učenja, vključno s poklicnim usposabljanjem in z neformalnim ter s priložnostnim učenjem, pa tudi na drugih področjih, kakor so kultura, šport in zaposlovanje“.

KLJUČNA DEJSTVA

Glavni kvantitativni rezultati PMvA v treh letih 2007–2009 (glej Prilogo) so naslednji:

- več kot 380 000 oseb (278 000 mladih ter 102 000 mladinskih delavcev) je sodelovalo v programu;

- med 42 700 predloženimi projekti je dotacije prejelo 21 800 projektov (14-odstotno povečanje med letoma 2007 in 2008 ter 18-odstotno med letoma 2008 in 2009); delež projektov, ki jim je bila dodeljena dotacija, se je z 52 % leta 2007 znižal na 43 % leta 2009;

- V programu je letno sodelovalo okrog 20 000 predlagateljev (mladinske organizacije, neformalne skupine mladih, javni organi …), kar je po analizi na podlagi podatkov iz leta 2009 znatna stopnja obnovitve iz leta v leto (samo 28 % upravičencev iz leta 2009 je že bilo med upravičenci programa leta 2008).

Operativna sredstva, dodeljena PMvA od leta 2007 do leta 2009, so znašala 405,4 milijona EUR (360,9 milijona EUR iz letnega proračuna EU27 in 44,5 milijona v dodatnih sredstvih, vključujoč prispevke Efte/EGP in držav kandidatk) in so bila v celoti porabljena.

PMvA zaradi velikega števila projektov in potrebe po neposredni bližini z upravičenci v veliki meri (81 % proračuna) na „decentraliziran“ način upravljajo nacionalne agencije (NA), ustanovljene v državah udeleženkah programa. Osem NA poleg svoje naloge agencije za svojo državo pomeni tudi podporne centre SALTO ( Support, Advanced Learning and Training Opportunities – podpora, možnosti za napredno učenje in usposabljanje), ki zagotavljajo podporo vsem NA z razvijanjem posebnih področij geografskih ali tematskih kompetenc. PMvA prav tako podpira centre, ki ponujajo informacije o možnostih za mlade po celi Evropi (mreža Eurodesk).

Nekatere sklope PMvA, ki zahtevajo „centralizirani“ pristop na evropski ravni, upravlja Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

OCENA

Postopki

Vmesna ocena temelji na:

- poročilih o oceni držav članic in drugih držav udeleženk programa (nacionalna poročila);

- poročilu neodvisnega zunanjega ocenjevalca, in ki je poleg prej omenjenih nacionalnih poročil in rezultatov stalnega spremljanja, ki ga je vzpostavila Komisija, uporabil rezultate svojih lastnih raziskav. To zunanjo ocenjevanje je izvedel ECORYS na podlagi okvirne pogodbe, sklenjene s Komisijo leta 2006 po javnem razpisu.

Metoda zunanjega ocenjevanja temelji na:

- pregledovanju dokumentacije;

- intervjujih (zlasti z upravičenci, nacionalnimi organi in NA);

- ciljnih skupinah z mladimi;

- rezultatih raziskave, ki jo je Komisija začela januarja 2010[2] na vzorcu 4 550 udeležencev (mladih, mladinskih delavcev ter mladinskih organizacij), katere cilj je merjenje učinka PMvA na učne rezultate in aktivno državljanstvo mladih udeležencev;

- spletnem vprašalniku, ki ga je ECORYS januarja 2010 ponudil 3 920 mladim udeležencem;

- spletnem vprašalniku, ponujenem 2 000 nesodelujočim mladim (kontrolna skupina);

- nacionalnih poročilih.

Ugotovitve ocenjevalcev

Ocenjevalci so prišli do zelo pozitivnih ugotovitev v zvezi s številnimi vidiki, ki zadevajo ustreznost, dopolnjevalno in dodano vrednost PMvA, njegovo učinkovitost in uspešnost. Njihovo oceno je podkrepljena z ugotovitvami iz poročil nacionalnih organov.

Poleg tega poudarjajo več izboljšav v primerjavi s prejšnjim programom, čeprav ima intervencijska logika še vedno nekatere pomanjkljivosti in PMvA še vedno ostaja kompleksen.

Ugotovili so tudi, da je PMvA dobro primerljiv z drugimi programi glede „zadovoljstva uporabnikov“, ki so ga izrazili udeleženci. Zelo pozitivni rezultati glede zadovoljstva udeležencev PMvA so bili potrjeni, ko se jih je primerjalo z ravnijo zadovoljstva vzorčne skupine „neudeležencev“, ki so sodelovali v mladinskih projektih, financiranih iz drugih programov.

Ustreznost ter dopolnjevalna in dodana vrednost

PMvA obravnava probleme, ugotovljene v času njegovega sprejetja (kot sta nizka udeležba v lokalni skupnosti in vprašanje zaposljivosti). Mladi udeleženci in druge zainteresirane strani štejejo različne akcije za ustrezne. V skladu z ugotovljenimi tekočimi težavami nekatere udeležene strani zahtevajo večjo osredotočenost na zaposljivost; na podlagi analize težave bi ta vidik lahko okrepili brez zmanjšanja pomena ciljev glede udeležbe in ob upoštevanju dopolnjevanja drugih programov. Pomoč mladinskim delavcem se šteje za ustrezno, saj prispeva h kakovosti mladinskega dela in njegovega priznavanja ter h kakovosti neformalnega izobraževanja. Mladinske organizacije menijo, da je PMvA koristen, saj jim omogoča preizkušanje inovativnih pristopov in krepitev zmogljivosti.

PMvA je dobro vključen v širše politike EU za mlade, ki so bile opredeljene ob njegovi uvedbi; dobro dopolnjuje tudi nedavno sprejete strategije, kot sta prenovljeni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)[3] ter Mladi in mobilnost[4].

Kar zadeva dopolnjevanje, PMvA dopolnjuje program vseživljenjskega učenja s svojo osredotočenostjo na neformalno izobraževanje in z ukrepi za mladinske delavce, ki pomagajo mladim. Poleg tega so njegovi cilji povezani s programoma Evropa za državljane in Kultura, čeprav je njegovo področje uporabe različno zaradi posebne pozornosti, ki jo namenja neformalnemu učenju in mladim kot ciljni skupini. Dejstvo, da se osredotoča na vključevanje mladih z manj možnostmi je druga edinstvena značilnost v primerjavi z drugimi programi.

Obstaja tudi znatna stopnja dopolnjevanja v zvezi z nacionalnimi programi. Nacionalni okviri se občutno razlikujejo med državami, udeleženimi v programu, glede politik in obstoja drugih programov. Nekatere države imajo nacionalne dejavnosti, ki so primerljive z dejavnostmi PMvA, zlasti kar zadeva podporo mladinskim pobudam in prostovoljstvu. Za drugo skupino držav je PMvA v glavnem dopolnjevalni instrument, saj se osredotoča na neformalno učenje, zajema izmenjavo znanja in izkušenj med državami udeleženkami programa, omogoča mednarodne priložnosti ter poudarja civilno družbo in socialno vključenost. V tretji skupini držav, v katerih skoraj ni programov, ki so neposredno namenjeni mladim, PMvA nadomešča pomanjkanje sredstev za to ciljno skupino.

Kar zadeva dodano vrednost, je glavni prispevek PMvA, da olajšuje mednarodno sodelovanje na področju mladine. Poleg tega obstaja pozitivna ocena nekaterih vidikov, kot so obseg neformalnega učenja, dejavna udeležba mladih in možnosti boljšega poznavanja Evrope ter dejstvo, da so mladi z manj priložnostmi posebna ciljna skupina. Za mladinske organizacije in mladinske delavce so kot dodana vrednost poudarjeni mednarodna izmenjava izkušenj, medkulturno in mednarodno učenje ter povezovanje v mreže in možnosti za usposabljanje. Mladi sami poudarjajo sodelovanje, mednarodno razsežnost in široko izbiro dejavnosti kot pomembne vidike dodane vrednosti PMvA.

Izmenjava izkušenj in sodelovanje ena najbolj cenjenih elementov PMvA, ki ju nacionalni ali regionalni programi težje dosežejo; isto velja za cilje mobilnosti PMvA. Dejavnosti, ki se lahko izvajajo samo v eni državi (kot podakcija Mladinske pobude), so pogosto videne kot prvi korak v PMvA in da imajo nizek prag udeležbe, kar še posebej velja za mlade z manj možnostmi; zato je dodana vrednost bolj v mednarodnih izmenjavah.

Učinkovitost

PMvA je učinkovit v doseganju svojih ciljev v zvezi z mladimi in njegovi socialni učinki presegajo neformalno učenje. Čeprav vse akcije občutno prispevajo k doseganju teh cilje, obstajajo razlike, v kolikšni meri k temu prispevajo različne podakcije. Mladinske izmenjave zlasti prispevajo k občutku pripadnosti EU in udeležbi v demokratičnem življenju; Evropska prostovoljna služba najbolj prispeva k zaposljivosti, osebnemu razvoju, mobilnosti in znanju jezikov, mladinske pobude pa še zlasti k spodbujanju podjetniškega duha in ustvarjalnosti. Potrdilo Youthpass (namenjeno je oceni učnih rezultatov udeležbe v projektu PMvA) je uporabno orodje za izboljšanje možnosti na trgu dela.

PMvA učinkovito dosega mlade z manj možnostmi prek projektov, ki jih podpira. Za doseganje ciljen skupine so organizirane še druge dejavnosti s širšim učinkom, kot so usposabljanje in zagotavljanje informacij o vključevanju. Vendar bi se dalo vključevanje mladih z manj možnostmi povečati s spodbujanjem mladinskih organizacij, da se usmerijo k tej skupni.

Večina mladinskih organizacij navaja pozitiven prispevek PMvA k razvoju kakovostnih podpornih sistemov za dejavnosti na področju mladine, krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe in k spodbujanju evropskega sodelovanja na področju mladine. Večina mladinskih organizacij in mladinskih delavcev je udeleženih v izmenjavi dobrih praks, vzpostavljene pa so bile tudi mreže. Zelo je cenjena mednarodna razsežnost in pridobljeno je znanje o neformalnem učenju v mladinskem delu. Zato se na splošno poroča, da se je kakovost mladinskega dela izboljšala.

Vpliv PMvA na nacionalno zakonodajo je omejen. Njegov učinek na nacionalno mladinsko politiko in prakse je obetavnejši, deloma zato, ker so NA vedno bolj vključene v oblikovanje politike.

Več kot eden od treh mladih je že slišal za PMvA ali njegove akcije[5]. Obenem udeleženci in neudeleženci PMvA menijo, da ni dovolj prepoznaven ali oglaševan, kar pomeni, da so možne izboljšave.

PMvA ima trajnosten vpliv na udeležence in mladinske delavce glede sodelovanja pri dogodkih po PMvA, nadaljnjega dela za NVO in večje mobilnosti. Trajnost v smislu partnerstev in mrež organizacij je različna, je pa bolj usklajena mrežah mladih.

PMvA je pomemben glede dolgoročne trajnosti dejavnosti, ki jih podpira. Takšne dejavnosti verjetno brez PMvA ne bi mogle dobiti finančne podpore iz drugih virov. V aktualnih gospodarskih razmerah zainteresirane strani običajno nimajo dostopa do dodatnih sredstev, kar omejuje možnosti za zvišanje ravni sofinanciranja. Vendar je treba, kjer je to možno, poiskati sofinanciranje, saj spodbuja pripadnost projektu in ustvarja dodatne vire.

Uspešnost

PMvA je na dobri poti glede izdatkov z visoko stopnje absorpcije, ki je posledica velikega zanimanja med udeleženimi stranmi.

Čeprav so se zdeli skupni stroški upravljanja PMvA razmeroma visoki, se upravičujejo z udeležbo mladinskih organizacij, ki se prvič prijavijo in so zelo pogosto neizkušene lokalne organizacije. NA so razvile pristop s podporo na visoki ravni, ki prav tako znatno prispeva k izgradnji zmogljivosti teh organizacij. Poleg tega osredotočenje na male projekte pomeni razmeroma veliko število projektov, ki jih je treba izbrati, zanje podpisati pogodbe in jih spremljati. Nenazadnje, obstaja pet krogov prijavljanja letno, da se zagotovi več možnosti za prijavo in ohrani dinamika programa. Posledično so potrebni viri upravljanja za podporo prednostnim nalogam PMvA in izgradnji zmogljivosti v skladu s cilji programa.

Razčlenjenost proračuna je ustrezna in dovolj prožna, da NA omogoča premeščanje sredstev med podakcijami, tako da se razdelitev prilagaja tekočim potrebam. Na splošno NA menijo, da imajo zadovoljivo število zaposlenih za izvajanje svojih nalog, kar nekatere od njih vidijo kot razmeroma visoko upravno obremenitev, čeprav si mnoge želijo boljših dosežkov. Izboljšave orodij, kot je orodje za spremljanje YouthLink, bi morda lahko pomagale zmanjšati to obremenitev.

Prijavni postopek ne povzroča občutnih težav v smislu izbirnih postopkov in postopkov obveščanja o prijavi (centralizirano ali decentralizirano). Upravna obremenitev, povezana z izpolnjevanjem prijavnega obrazca in poročanjem, je običajno videna kot zelo visoka glede na projektne proračune, ki so na voljo. Obstajajo zahteve po nadaljnjem poenostavljanju, manj žargona ter zagotavljanju orodij za elektronsko prijavo in poročanje.

Razdelitev nalog med NA in Izvajalsko agencijo (EACEA) je na splošno jasna, tudi v primerih, kadar se akcija izvaja na obeh ravneh. Nadaljnja decentralizacija bi vseeno lahko bila v pomoč. Centralizirano izvajanje ostaja zaželeno za (a) podakcije s proračunom, ki je preveč omejen za učinkovito izvajanje na decentralizirani ravni, in (b) projekte, ki vključujejo zainteresirane strani/upravičence na ravni EU.

V primerjavi s prejšnjim programom so se orodja za upravljanje občutno izboljšala. Spremljanje temelji na kazalnikih, sprejeti pa so bili tudi mnogi standardni formati. Poleg tega je opažena visoka stopnja zadovoljstva med upravičenci glede struktur izvajanja PMvA.

Splošni učinek PMvA

Med nacionalnimi ocenami in v zvezi z ocenami na ravni EU se kaže opazno zbližanje, zlasti kar zadeva učinek PMvA.

Udeležba v PMvA je videna kot pomembna učna izkušnja: „[PMvA] pomembno prispeva k spodbujanju neformalnega učenja ter pospeševanju in okrepitvi ključnih kompetenc. Poleg tega (...) PMvA pomaga ločevati neformalno učenje kot posebno področje pridobivanja znanj in spretnosti.“ (DE) „[PMvA] življenjsko vpliva na svoje upravičence in izboljšuje izobraževalne in zaposlitvene možnosti.“ (UK)

Ta učna izkušnja v neformalnem okolju lahko ustvari mostove do formalnega izobraževanja in usposabljanja: „PMvA udeležencem zagotavlja možnosti, ki jih ne bi imeli v okviru formalnih izobraževalnih ustanov. Poleg tega te dodatne možnosti pri udeležencih, ki se v formalnem izobraževalnem srečujejo s težavami, zbudijo željo po nadaljevanju formalnega izobraževanja ali vrnitvi vanj. Zato se zdi, da bi bil z udeležbo v dejavnostih PMvA nekaterim „težko dosegljivim skupinam“ lahko olajšan dostop do učenja, kar bi prispevalo k nacionalni prednostni nalogi 95-odstotne uspešnosti udeležencev v višjem sekundarnem izobraževanju.“ (DK) „Širši družbeni in stranski učinki so, da [PMvA] spodbuja inovativnost in krepi motivacijo mladih za izobraževanje.“(NL)

V zvezi z udeležbo in dejavnim državljanstvom: „Z vidika evropske mladinske politike je PMvA pomembno izobraževalno orodje za zbujanje zanimanja za evropsko družbeno in politično realnost ter državljansko dolžnost, ki temeljijo na evropskih vrednotah.“ (RO) „Dejavnosti (...) izboljšujejo poglede mladih na EU. (...) PMvA močno izboljša socialni čut udeležencev ter njihov občutek odgovornosti in njihovo zrelost.“ (DK)

Nacionalni prispevki poročajo o odprtosti PMvA za mlade z manj možnostmi: „Brezposelni mladi (...) so dobili ciljno usmerjene ponudbe. Obstaja tudi sodelovanje z Estonskim skladom za primer brezposelnosti.“ (EE) „Za mnoge mlade udeležence je to prvo bivanje ne le zunaj Švedske, temveč tudi zunaj domače regije.“ (SE)

PMvA je viden kot pomemben dejavnik za profesionalizacijo mladinskega dela: „PMvA ima močno izobraževalno razsežnost, saj stalno prispeva nove usposobljene delavce, ki prispevajo k nacionalnim in evropskim mladinskim politikam. Usposabljanje v okviru PMvA je visokokakovostno, ciljno usmerjeno in aktualno.“ (FI) „Dodana vrednost PMvA za predlagatelje je po eni strani v (nadaljnjem) usposabljanju njihovega osebja v zvezi z delovnimi temami in metodami na mednarodnem področju dela z mladimi ter po drugi strani v vzpostavitvi in razvoju mrežnih struktur ter povečanju ali profiliranju njihovih ponudb.“ (DE) „PMvA je z večjo dostopnostjo uspel pritegniti nove organizacije in kategorije mladih, ki imajo slabši dostop do rednih izobraževalnih programov.“ (RO) „Ne zdi se verjetno, da se bo projekt nadaljeval, če se financiranje preneha, ker ne bo nadomestnega financiranja nizozemske vlade; večina upravičencev tudi navaja, da brez financiranja ne bi začeli projekta. Razširjanje in uporaba rezultatov projektov poteka dobro.“ (NL)

Nacionalni prispevki navajajo širši sistematični učinek PMvA: „PMvA je ustvaril pomembno dodano vrednost na nacionalni ravni. Koncept neformalnega učenja je uvedel na izobraževalno področje. (...) Poleg tega (...) ta program znatno prispeva k vzpostavljanju mladinskih politik v Turčiji.“ (TR) „Novi zakon o mladinskem delu, ki je stopil v veljavo 1. septembra 2010, do neke mere temelji na izkušnjah, pridobljenih v PMvA; poudarja na primer kontekst priložnostnega in neformalnega učenja v mladinskem delu.“ (EE) „Neformalno učenje je ključno v PMvA in pomeni pomembno sredstvo za izboljšanje prehoda med študijem in delovnim življenjem mladih. Ta program je tesno povezan z nacionalnimi prednostnimi nalogami in ima pomembno vlogo pri njihovem podpiranju. Med nacionalnimi spremembami, na katere je vplival PMvA, je primer sprejetja nacionalnih programov, kot je „Service volontaire Européen“, ki se je zgledoval po Evropski prostovoljni službi.“ (LU)

Pomen PMvA v nacionalnem okviru še dodatno podkrepijo različni primeri: „PMvA ima posebno vlogo, ker država ne izvaja usklajene mladinske politike na nacionalni ravni. Omogoča izvajanje evropske [mladinske] politike na nacionalni ravni, s čimer je NA pridobila zelo pomembno vlogo na tem področju na Poljskem. (...) Je najbolj razširjeno orodje za spodbujanje in izvajanje neformalnega izobraževanja na Poljskem. (...) Na nekaterih področjih je nenadomestljiv (večstranske izmenjave, zlasti z državami, ki niso članice EU). (...) Mladinskim organizacijam omogoča široke razvojne priložnosti s številnimi možnostmi za sofinanciranje dejavnosti ter osebni razvoj zaposlenih.“ (PL) „Številne akcije in vrste dejavnosti zagotavljajo ciljnim skupinam različne priložnosti, ki jih nacionalni sistem ne omogoča.“ (DK) „PMvA prinaša številne priložnosti, ki niso na voljo drugje, na primer edinstveni koncept Evropske prostovoljne službe ali podporo lokalnim pobudam mladih, ki se tu prvič srečajo s projektnim vodenjem.“ (CZ) „PMvA podpira dejavnosti, za katere drugih sredstev skoraj ni na voljo.“ (BE-NL) „PMvA [podpira] mladinski sektor na Malti, s čimer mladinskim organizacijam omogoča organiziranje dejavnosti, ki se jih brez podpore programa ne bi dalo izvesti.“ (MT)

GLAVNA PRIPOROČILA IN PRIPOMBE KOMISIJE

Ocenjevalci so pripravili vrsto priporočil, ki pomenijo dragocene napotke in osnovo za premislek v zvezi s tekočim izvajanjem PMvA in zasnovo prihodnjega programa. Glavna priporočila so poudarjena v besedilu, ki sledi (v poševnem tisku), vključno z navedbo, na kakšen način jih namerava Komisija upoštevati.

Izboljšanje namembnosti prihodnjega programa

Čeprav se je PMvA glede na prejšnji program izboljšal, še obstajajo možnosti za izboljšanje intervencijske logike programa.

Komisija namerava zmanjšati število akcij, predlaganih v prihodnjem programu, z namenom njegove uskladitve in poenostavitve, povečanja berljivosti in prepoznavnosti ter boljše merljivosti rezultatov programa.

Večja osredotočenost na zaposljivost

Nove strategije, ki so osnova za prihodnje programe, predlagajo povečanje osredotočenosti na zaposljivost. Vendar je pri tem treba upoštevati cilje na področju udeležbe in civilne družbe.

Komisija namerava v okviru programa Mladi in mobilnost in strategije Evropa 2020 okrepiti izobraževalno razsežnostjo dejavnosti za mlade in s tem kar se da učinkovito podpreti pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc preko takšnih formalnih dejavnosti.

Ohranjanje mešanice podpor mladinskim organizacijam in mladinskim delavcem ter štipendij za mlade

Krepitev zmogljivosti na področju mladinskega dela prispeva k povečanju kakovosti, za udeležbo mladih v neformalnih izobraževalnih dejavnostih pa je še vedno potrebno financiranje. Sedanje razmerje je primerno in večja podpora mladinskim organizacijam ter mladinskim delavcem na račun štipendij za mlade ni zaželena, ker ni na voljo veliko drugih virov za njihovo udeležbo v dejavnostih, kot so dejavnosti PMvA.

Komisija meni, da morajo biti ciljna skupina prihodnjega programa še naprej mladi, ob upoštevanju učinkovitosti dejavnosti in dejstva, da so v nekaterih državah to edine mednarodne dejavnosti, ki so na voljo. Po drugi strani je treba proučiti možnosti širšega učinka z večjo podporo mladinskemu delu. Prihodnji program bo moral določiti pravo razmerje med tema dvema ciljema.

Promocija potrdila Youthpass

Za povečanje vrednosti potrdila Youthpass je treba izvajati več promocijskih dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja.

Potrdilo Youthpass je bilo prvič uvedeno leta 2007 in se je na začetku uporabljajo za omejeno število akcij PMvA. Komisija ga zdaj namerava promovirati širše.

Nadaljnje spodbujanje dejavnosti za „mlade z manj možnostmi“ in opredelitev stroškov

Dodatne možnosti financiranja za mlade z manj možnostmi, bi se lahko bolj spodbujale in bile bolje opredeljene.

Komisija namerava to priporočilo upoštevati pri določanju prihodnjih pravil glede financiranja.

Izboljšanje ciljne usmerjenosti k mladim prek dodatnih komunikacijskih strategij

Zdi se, da so mladinske organizacije ter mladinski delavci primerno informirani. Treba je torej zagotoviti prepoznavnost in promocijo PMvA prek dodatnih kanalov za dosego širše skupine. Predlogi vključujejo promocijo prek šol, boljše uporabe interneta (z informacijami, ki so bliže interesom mladih) in z uporabo socialnih medijev.

Komisija namerava upoštevati to priporočilo glede obeh vidikov: boljšega razširjanja in uporabe rezultatov dodeljenih projektov (zlasti preko platforme, namenjene predstavljanju rezultatov različnih evropskih programov na področju izobraževanja in kulture); povečane prepoznavnosti PMvA (morda z uporabo novih družbenih medijev).

Ukrepi za zmanjšanje upravne obremenitve

Financiranje razmeroma majhnih projektov, ki vključujejo lokalne organizacije, je izrecna izbira v okviru PMvA v skladu z njegovo pravno osnovo in prispeva k izgradnji zmogljivosti, po drugi strani pa prinaša razmeroma visoko upravno obremenitev in stroške upravljanja. Treba bi bilo proučiti, ali se ti stroški lahko zmanjšajo z izvajanjem nekaterih učinkovitih ukrepov.

Izvajanje prihodnjega program bi moralo biti poenostavljeno na različne načine (uskladitev predlaganih ukrepov, iskanje najboljšega razmerja med stroški in koristmi kontrol, večja uporaba poenostavljenih oblik pavšalnega financiranja …) s ciljem, da postane prijaznejša za upravičence ter hkrati pomeni manjšo porabo upravnih virov za organe izvajanja. Nekateri ukrepi bodo uvedeni že v okviru tekočega programa.

Izboljšanje sistema spremljanja

Koristno bi bilo spremeniti sistem spremljanja v širše orodje upravljanja.

Komisija je že začela proces za opredelitev primernejšega sistema upravljanja in spremljanja za prihodnji program. Ta proces vključuje skupino uporabnikov, vključno s predstavniki NA.

SKLEPI KOMISIJE

Pozitivna ocena, ki izhaja iz te vmesne ocene podkrepljuje rezultate iz raziskave o spremljanju, ki se je začela leta 2010 med različnimi kategorijami upravičencev PMvA in je med drugim pokazala:

- 77 % mladih udeležencev se je bolje naučilo, kako bolje prepoznati priložnosti za osebno ali poklicno prihodnost, 66 % pa jih verjame, da so se njihove poklicne možnosti povečale zaradi izkušnje s projektom;

- 88 % mladinskih delavcev meni, da so pridobili znanja in spretnosti ter znanje, ki jih sicer ne bi mogli pridobiti, prek projektov, organiziranih na nacionalni ravni;

- 92 % mladinskih organizacij meni, da „zelo drži“ ali „delno drži“, da so z udeležbo v projektu, ki ga je podprl program Mladi v akciji, povečale znanja in spretnosti na področju projektnega vodenja.

Komisija namerava upoštevati vsa priporočila ocenjevalcev s ciljem nadaljnjega izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti programa, ki vsako leto prejema več zahtevkov za dotacije. Nekatera priporočila bodo osnova za akcijski načrt, katerega cilj je že izboljšanje upravljanja tekočega programa, druga pa bodo prispevala k opredelitvi ukrepov za mlade na evropski ravni po izteku sedanjega programa Mladi v akciji.

Priloga

Program Mladi v akciji – rezultati za obdobje 2007–2009

Realizacija (v milijonih EUR) | Število izbranih projektov | Število udeležencev |

Mladi za Evropo |

1.1 | Mladinske izmenjave | 82,293 | 3 947 | 123 286 |

1.2 | Podpora za mladinske pobude | 29,244 | 3 970 | 40 396 |

1.3 | Projekti participativne demokracije | 21,315 | 301 | 22 647 |

Evropska prostovoljna služba |

Evropska prostovoljna služba | 128,023 | 6 675 | 16 491 |

Mladi v svetu |

3.1 | Sodelovanje s sosednjimi državami EU | 23,140 | 1 511 | 40 807 |

3.2 | Sodelovanje z drugimi državami | 7,360 | 85 | - |