2.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 259/34

—

močno spodbuja vse države članice, naj določijo kvantitativne nacionalne cilje za vse glavne krovne cilje strategije Evropa 2020, zlasti tiste, ki so neposredno povezani s Programom za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, da bi bil v nacionalnih programih reform večji poudarek na odgovornosti, da bi se odrazila politična prizadevanja za nadaljevanje sedanjih ukrepov in da bi bilo ocenjevanje učinkovitosti politik transparentno;

—

zagovarja pristop do znanj in spretnosti ter delovnih mest, ki bi (a) lokalnim oz. regionalnim partnerjem omogočil načrtovanje ukrepov in neposrednih sredstev za zadovoljevanje lokalnih oz. regionalnih potreb delodajalcev ter osredotočenje na določene ciljne skupine delovne sile, ter (b) določil okvir za povezovanje storitev na kraju izvajanja in za oblikovanje rešitev pri obravnavi posebnih lokalnih oz. regionalnih težav;

—

opozarja na člen 174 (PDEU) o teritorialni koheziji in poudarja potrebo po celovitem upoštevanju regionalnih razlik, saj so v vsej Evropski uniji precejšnja neskladja, poleg tega pa se precej razlikujejo tudi izzivi, s katerimi se regije soočajo pri izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020. Te težavne okoliščine so bile jasno opisane v petem poročilu o gospodarski, socialni in teritorialni koheziji (glej točko 6 na straneh 3 in 4);

—

poziva k večjemu razmisleku o primernem času za postopno odpravo trenutnih ukrepov na trgu dela, povezanih s krizo, ter o posledicah tega na zaupanje na trgu, javne finance, možnosti ranljivih delavcev za zaposlitev ter splošno raven dolgoročne brezposelnosti; meni, da bo uspeh Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta v kratkem času ali tudi kasneje odvisen od učinkovitosti in trajnega učinka kriznih ukrepov na pomoč trgu dela v gospodarski krizi. Kot vodilo pa mora veljati, da se morajo krizni ukrepi kmalu izteči.

Poročevalec

Henk KOOL (NL/PES), član izvršilnega sveta mesta Haag

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti

COM(2010) 682 konč.

1.

pozdravlja Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta kot eno od sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ugotavlja, da ga dopolnjujejo tudi druge vodilne pobude, ter poudarja, da bo program izveden le ob sprejetju skladnega, večravenskega in celostnega pristopa k izvajanju;

2.

močno spodbuja vse države članice, naj določijo kvantitativne nacionalne cilje za vse glavne krovne cilje strategije Evropa 2020, zlasti tiste, ki so neposredno povezani s Programom za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, da bi bil v nacionalnih programih reform večji poudarek na odgovornosti, da bi se odrazila politična prizadevanja za nadaljevanje sedanjih ukrepov in da bi bilo ocenjevanje učinkovitosti politik transparentno;

3.

izraža zadovoljstvo, da Komisija omenja regionalne vidike pri vodilni pobudi, vendar meni, da je treba nameniti večjo pozornost izjemni vlogi lokalnih in regionalnih oblasti kot delodajalcev, ponudnikov storitev in regulatorjev ter spodbujanju rasti in kohezije ter vlogi, ki jo imajo pri usklajevanju strateških partnerstev med izobraževalnimi ustanovami, podjetniškimi agencijami in podjetji v lastnih regijah;

4.

zagovarja pristop do znanj in spretnosti ter delovnih mest, ki bi (a) lokalnim oz. regionalnim partnerjem omogočil načrtovanje ukrepov in neposrednih sredstev za zadovoljevanje lokalnih oz. regionalnih potreb delodajalcev ter osredotočenje na določene ciljne skupine delovne sile, ter (b) določil okvir za povezovanje storitev na kraju izvajanja in za oblikovanje rešitev pri obravnavi posebnih lokalnih oz. regionalnih težav;

5.

poleg tega meni, da je med vodilnimi pobudami predlaganih precej ukrepov, ki bi jim koristila močnejša lokalna ali regionalna razsežnost, zato poziva evropske institucije in države članice, naj podprejo ukrepe za strategije za znanje na lokalni ravni, podnacionalno razsežnost za pregled znanj in spretnosti EU, ukrepe na lokalni ravni za vključevanje tistih, ki se srečujejo s hudimi težavami pri iskanju službe (kot so migranti), na trg dela, lokalne ukrepe za zgodnje opuščanje šolanja, splošno in matematično pismenost odraslih ter strategije za vseživljenjsko učenje, ugodne pogoje za ustvarjanje delovnih mest, socialni dialog na lokalni in regionalni ravni o politikah dela in zaposlovanja, regionalne centre odličnosti za delovna mesta prihodnosti ter ukrepe za zadostno število delavcev na ključnih področjih, kot je zdravje;

6.

opozarja na člen 174 (PDEU) o teritorialni koheziji in poudarja potrebo po celovitem upoštevanju regionalnih razlik, saj so v vsej Evropski uniji precejšnja neskladja, poleg tega pa se precej razlikujejo tudi izzivi, s katerimi se regije soočajo pri izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020. Te težavne okoliščine so bile jasno opisane v petem poročilu o gospodarski, socialni in teritorialni koheziji, (1) med njimi zlasti naslednje:

7.

opozarja na morebitne negativne učinke politik, katerih cilj je splošno izboljšanje, ali nacionalnih ciljev, ki bodisi ne upoštevajo bodisi premalo upoštevajo teritorialno razsežnost, za nekatere regije, ter poziva Evropsko komisijo in države članice, naj razmislijo o posledicah takšnega pristopa, zlasti za regije s hudimi strukturnimi pomanjkljivostmi;

8.

opaža velike razlike v stopnji sodelovanja v vseživljenjskem učenju in usposabljanju na regionalni ravni v EU ter izraža zaskrbljenost, da kljub številnim do zdaj določenim ciljem še vedno nismo zagotovili, da bi države članice in regije, ki zaostajajo, dosegle povprečje EU;

9.

izraža obžalovanje, da predstavitve vodilne pobude Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta ni spremljala ocena vpliva na proračun, ki bi ga imeli predlagani ukrepi;

10.

poziva k večjemu razmisleku o primernem času za postopno odpravo trenutnih ukrepov na trgu dela, povezanih s krizo, ter o posledicah tega na zaupanje na trgu, javne finance, možnosti ranljivih delavcev za zaposlitev ter splošno raven dolgoročne brezposlenosti; meni, da bo uspeh Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta v kratkem času ali tudi kasneje odvisen od učinkovitosti in trajnega učinka kriznih ukrepov na pomoč trgu dela v gospodarski krizi. Kot vodilo pa mora veljati, da se morajo krizni ukrepi kmalu izteči;

11.

poziva, da se tako na ravni EU kot držav članic vzpostavijo mehanizmi za usklajevanje prizadevanj za doseganje ciljev Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta in drugih vodilnih pobud, kot sta predvsem Mladi in mobilnost in Platforma za boj proti revščini;

12.

pozdravlja priznanje Evropske komisije, da na oslabljenem trgu dela in glede na visoke ravni strukturne brezposelnosti ukrepi za večjo ponudbo delovne sile niso zadostni, da bi bilo z njimi mogoče odpraviti brezposelnost, in da jih je treba dopolniti z ukrepi, usmerjenimi v spodbujanje povpraševanja po delovni sili, vendar poziva k večji uravnoteženosti med obema skupinama predpisanih ukrepov;

13.

priznava, da je nacionalne predpise glede prožne varnosti treba okrepiti in prilagoditi novemu socialnemu in gospodarskemu okviru, in pozdravlja vključitev smernic prožne varnosti v delo Sveta, vendar opozarja Komisijo, da bi bilo treba pri razmisleku o spremembah z možnim vplivom na trg dela vedno vključiti socialne partnerje. Komisijo naproša, naj podrobneje opredeli vpliv predlaganih sprememb pogodb za nedoločen čas na varnost delovnih mest, obstoječe pravice do dela, delovni čas in načine organizacije dela;

14.

spominja na to, da je Evropska unija že v preteklosti spodbujala k postopnim spremembam v nacionalnih zakonodajnih sistemih z evropskimi direktivami, in poudarja pomen ohranitve teh standardov, vendar meni, da si je treba še naprej prizadevati za strukturne spremembe, da bi dosegli večjo socialno stabilnost;

15.

soglaša s Komisijo glede ključne vloge MSP pri ustvarjanju delovnih mest in evropski konkurenčnosti ter ponavlja priporočila iz mnenja OR o Aktu za mala podjetja, (2) zlasti z vidika dostopanja do sredstev in izvajanja načela „najprej pomisli na male“;

16.

opozarja na neenakomeren napredek pri prenosu nekaterih obstoječih direktiv o zaposlovanju v zakonodajo držav članic ter v državah članicah opaža različne razlage direktiv, kar ima za posledico, da enotni trg dela v EU ne obstaja; vendar obenem ugotavlja, da se s pravico Komisije, da od držav članic prejema poročila o prenosu zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo, zagotavlja, da nacionalna odstopanja ne presegajo sprejemljivega okvira. Da bi dobili pregled nad obsegom razlik, predlagamo primerjalne analize izvajanja nekaterih direktiv v državah članicah.

17.

se seznanja s kratko oceno Evropske komisije glede glavnih izzivov, s katerimi se sooča trg dela v Evropski uniji; soglaša, da ni zadostnega znanja, ki bo potrebno na trgu dela v prihodnosti, da ni zadostne ponudbe in povpraševanja po usposabljanju na nekaterih področjih in da je treba bolje uskladiti in voditi znanje in izkušnje delavcev migrantov;

18.

vendar opozarja, da Evropska komisija preveč omejujoče razlaga problem glede usposobljenosti in, kot je videti, podcenjuje izzive glede upravljanja in sprememb sektorske sestave gospodarstva ter posledic, ki jih ima to za posameznike različne starosti in spola ter za invalide, glede potrjevanja preteklih izkušenj pa tudi formaliziranju znanj in spretnosti, povezanih z rastočimi osnovnimi poklicnimi področji, kot so pomožni poklici v zdravstvu, glede priznavanja povečevanja števila starejših delavcev in njihovega izpopolnjevanja, ki je s tem povezano, uravnavanja stopnje brezposelnosti med državljani iz tretjih držav, ki je več kot dvakrat višja od stopnje brezposelnosti državljanov v posameznih državah članicah, in glede priznavanja potrebe po posebnih političnih ukrepih za spoprijem z rastočim številom mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

19.

meni, da bi Evropska komisija morala nameniti večjo pozornost potrebi po bolj lokalnem izvajanju storitev in strateškem načrtovanju pri opredeljevanju značilnosti trga dela, napovedovanju, izobraževanju na področju industrijske politike ter bolj osebnem pristopu pri snovanju in načrtovanju neposrednih ukrepov skupaj z lokalnimi delodajalci, socialnimi partnerji in službami za zaposlovanje, kar zadeva dodeljevanje pomoči podjetjem in proaktivne mehanizme zgodnjega opozarjanja o potrebah po usposabljanju delavcev v podjetjih, ki jim grozi zaprtje;

20.

podpira koncept pregleda znanj in spretnosti EU, ki bi prispeval k večji preglednosti za iskalce zaposlitve, delavce, podjetja in/ali javne ustanove, vendar meni, da je potrebna bolj lokalna oblika tega instrumenta, s katerim bi dopolnili informacije, zbrane na nacionalni ravni, zlasti v državah članicah z zelo centraliziranimi upravnimi sistemi. Na podnacionalni ravni je mogoč dostop do najbolj točnih in hitrih informacij o regionalnih trgih dela, lokalne in regionalne oblasti pa imajo lahko pomembno vlogo pri ugotavljanju neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo znanj in spretnosti, pri ponujanju ustreznih programov preusposabljanja in poklicnega usposabljanja ter pri spodbujanju naložb v odgovor na povpraševanje na lokalni ravni;

21.

podpira razvoj močnejših povezav med podjetji in univerzami, zlasti vključitev zaposlitev, ki prinašajo „kreditne točke“, v vse univerzitetne programe, da bi okrepili poznavanje tehničnih, podjetniških in mehkih veščin diplomantov ter povečali njihove možnosti za zaposlitev na sodobnem trgu dela;

22.

meni, da je treba digitalnemu opismenjevanju in pismenosti nameniti ključni pomen pri napovedovanju in načrtovanju znanja, ki bo potrebno v prihodnosti, in da je treba poleg naložb v IKT infrastrukturo pripraviti ustrezne programe za povečanje digitalne pismenosti delovne sile, zlasti slabo izobraženih in ranljivih skupin ter brezposelnih;

23.

glede na to, da je leto 2011 evropsko leto prostovoljstva, predlaga, da se v Programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta upošteva prostovoljstvo kot možnost pridobivanja dodatnega znanja; poleg tega predlaga, da se sistemi certificiranja, ki priznavajo sposobnosti, znanja in izkušnje, pridobljene s prostovoljnim delom, povežejo s sistemom življenjepisa Europass, da bi znotraj celotne EU omogočili priznavanje izkušenj, pridobljenih s prostovoljnim delom, in zaposljivost;

24.

meni, da bi bilo sedanje storitve številnih lokalnih in regionalnih oblasti – mentorstvo, svetovanje, spodbujanje in pomoč podjetjem, zlasti MSP, treba izrecno priznati ter poudariti in še naprej podpirati njihovo vlogo pri skupnih naložbah in spodbujanju akademsko-tržnih povezav.

25.

ugotavlja, da je samo 15 % mobilnosti delavcev povezane s prehajanjem meja znotraj EU in da je delež delovno aktivnih posameznikov dvakrat večji med migranti iz tretjih držav kot med migranti iz drugih držav članic; meni, da pregled znanj in spretnosti državljanov tretjih držav, ki ga predlaga Evropska komisija, velja pozdraviti, in opozarja, da je treba poudariti socialno in gospodarsko vključevanje ter vključiti nacionalne, regionalne in lokalne oblasti. V primeru takšnega pregleda pa je treba izbrati zelo previden pristop in zagotavljati osebno integriteto;

26.

priznava, da Evropska komisija podpira mobilnost delavcev kot mehanizem prilagajanja na neskladnosti znotraj regij, vendar ugotavlja, da to vpliva na načelo teritorialne kohezije; poziva k temu, da se več pozornosti nameni begu možganov in različnim vplivom mobilnosti delavcev tako na „domače“ regije kot na regije „gostiteljice“, saj pri prizadevanju za takšno politiko obstaja tveganje, da se bodo zaradi kratkoročnega povečanja skupne stopnje zaposlenosti v celotni EU povečali dolgoročni stroški v nekaterih obrobnih regijah. Poziva tudi k širši razpravi o izkušnji z migracijami med državami članicami in njihovimi regijami ter o vplivu na dolgoročni potencial rasti posameznih regij.

27.

pozdravlja predlog za izvedbo obsežne ocene sedanje evropske zakonodaje o kakovosti dela in delovnih razmerah, vendar poziva Evropsko komisijo, naj razmisli tudi o doslej neenakomernem izvajanju evropskih direktiv v državah članicah;

28.

poudarja, da v lokalnih in regionalnih skupnostih številnih držav članic EU trenutno potekajo programi racionalizacije in omejevanja proračunov, in opozarja, da bi oblasti utegnile imeti težave, ko morajo hkrati upravljati te programe in programe za izboljšanje delovnih pogojev delavcev. Obstaja bojazen, da bodo lokalne in regionalne oblasti pri prizadevanju za ohranitev standardov pri svojih glavnih storitvah, za katere bodo imele manj finančnih in človeških virov, imele težave z izvajanjem direktive o delovnem času. Samo z rastjo produktivnosti verjetno ne bo mogoče doseči vseh teh ciljev na področju storitev, kar bo neizogibno privedlo do tega, da bo zmanjšano število zaposlenih moralo podaljševati svoj delovnik. Ko bo zares dosežena višja produktivnost, je pričakovati kompromis med manjšim številom zaposlenih in obsegom storitev, ki jih je mogoče zagotoviti. Lokalne in regionalne oblasti je treba podpreti, da bodo zgled pri izvajanju predpisov o zaposlovanju delavcev; sprejele naj bi stvarne cilje glede izvajanja storitev;

29.

priznava, da države članice ohranjajo nadzor nad izvajanjem takšne zaščitne zakonodaje, vendar meni, da bi EU lahko vzpostavila instrument za zbiranje in razširjanje informacij, zlasti na področju izvajanja zdravstvene in varnostne zakonodaje – sistem za spremljanje zdravja in varnosti – da bi omogočili izmenjavo informacij o nepravilnostih pri izvajanju v državah članicah;

30.

opaža, da Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta omenja revne zaposlene, na žalost pa ne ponuja nikakršnih konkretnih predlogov za kakovostno delo, trajnostno zaposlitev in ustrezen prihodek, da bi se neposredno lotili tega perečega problema.

31.

podpira stališče, da bodo MSP gonilo prihodnje rasti zaposlovanja in da bo potrebna višja raven podjetniške dejavnosti v gospodarstvu EU, da bi lahko podpirali čedalje starejše delovno aktivno prebivalstvo ter se tako rešili visoke ravni odvisnosti od neposrednih tujih vlaganj v nekaterih regijah, vendar poziva k večji pozornosti usposabljanju v podjetništvu in pri prilagajanju na novo sektorsko sestavo gospodarstva. Podjetništvu je treba nameniti veliko pozornost v izobraževalnih sistemih, potrebni pa so tudi ukrepi za usposabljanje in prestrukturiranje starejših delavcev v javnem in zasebnem sektorju, da bi tako spodbudili več inovacij na obstoječih delovnih mestih;

32.

pozdravlja poudarek na načelu „najprej pomisli na male“, ki bi moral veljati za vse prednostne naloge v okviru vodilne pobude; poudarja, da mora biti pomoč namenjena ne samo novim podjetjem, novim MSP in tehnološko visoko razvitim podjetjem, temveč tudi podjetjem, ki so v procesu razvoja in prestrukturiranja, da bi zagotovili, da se vsa podjetja dolgoročno obdržijo;

33.

soglaša, da si je treba prizadevati za prehod delovnih mestih iz neformalnega v formalni sektor, in poudarja, da bo za to potrebna ureditev določenih vrst dela na domu in nege, vendar poziva, da Evropska komisija čim prej pripravi predlog o podrobnostih glede vrste spodbud za napredek v tej smeri;

34.

meni, da oblasti pri sklepanju pogodb o javnih naročilih tudi lahko prispevajo k zaposlovanju dolgoročno brezposelnih, invalidov in pripravnikov. V razpisih za delovna mesta lahko na primer navedejo, da mora podjetje, ki zmaga na razpisu, določen odstotek vrednosti naročila nameniti za zaposlitev oseb iz teh ciljnih skupin. Tovrstne možnosti trenutno niso dovolj izkoriščene. Odbor zato v skladu z mnenjem o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil priporoča, da se v EU večja pozornost nameni upoštevanju socialnih meril ter spodbujanju zaposlovanja dolgoročno brezposelnih, invalidov in pripravnikov.

35.

poziva k večji jasnosti glede vključitve ciljev vodilne pobude za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta v ustrezne programe EU v sedanjem programskem obdobju, hkrati pa svari pred radikalnimi spremembami v operativnih programih v tej fazi procesa izvajanja;

36.

podpira poziv k boljši uporabi evropskih skladov in večji sinergiji med njimi, kot je predlagano v pregledu proračuna, (3) da bi tako podprli cilje iz Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta. Vendar pa meni, da k temu lahko najbolj prispevajo:

lokalni pristop– boljše usklajevanje med sektorskimi in teritorialnimi politikami s pomočjo pristopa, temelječega na več skladih (skupni strateški okvir) in zlasti bolj teritorialno razsežnostjo ESS (ki se izvaja s pomočjo obsežnih nacionalnih programov samo v nekaterih državah članicah). Države članice in regije bi morale ohraniti dovolj prožnosti pri opredeljevanju lastnih prednostnih nalog in pripravi kombinacij ustreznih političnih odgovorov na nacionalne/regionalne posebnosti;

upravljanje na več ravneh– za večjo skladnost med cilji strategije Evropa 2020 in prizadevanji kohezijske politike so dobrodošle pogodbe za razvoj in naložbeno partnerstvo med Komisijo in državami članicami. Pri oblikovanju teh pogodb morajo sodelovati vse ravni oblasti, da bi preprečili, da bi regionalni programi postali zgolj sredstvo za uresničevanje nacionalnih prednostnih nalog;

pristop, ki temelji na rezultatih– spremljanje napredka z vidika kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov za podporo pri ocenjevanju in pripravi politik. To bo pomagalo okrepiti ukrepe, usmerjene v prednostne naloge, ter jih povezati s posebnimi priporočili za posamezne države v okviru strategije Evropa 2020 (člen 148 PDEU). Da bi to dosegli, je treba pripraviti skupni okvir za oceno učinka na ravni EU;

37.

predlaga, da se razmisli o močnejši povezavi med obveznostmi poročanja v okviru strategije Evropa 2020 in nacionalnih programov reform ter obveznostmi v okviru kohezijske politike, da bi preprečili podvajanje in dosegli boljše rezultate;

38.

se zaveda potrebe po boljši porabi sredstev EU za izvedbo reform na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, vendar zavrača predloge za pogodbeno zavezujoče „pogojevanje“, ki naj bi se uporabljalo za financiranje, saj se upravičenost regije do uporabe skladov kohezijske politike ne bi smela kazensko povezovati z učinkovitostjo institucij in makroekonomsko politiko držav članic;

39.

meni, da je glede na izkušnje z delovanjem nekaterih skladov, kot je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), potrebno boljše usklajevanje med skladi EU, ki se nanašajo na znanja in spretnosti in delovna mesta;

40.

je pripravljen Evropski komisiji pomagati pri spremljanju in izvajanju strategije Evropa 2020 in njenih vodilnih pobud s pomočjo lokalnih in regionalnih oblasti v okviru platforme za spremljanje strategije Evropa 2020.