Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010XC1215(04)

    Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

    UL C 340, 15.12.2010, p. 28–31 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    15.12.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 340/28


    Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

    2010/C 340/16

    Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

    POVZETEK

    UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

    „NANOŠKI SIR“

    ES št.: SI-PDO-005-0421-29.10.2004

    ZOP ( X ) ZGO ( )

    Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

    1.   Pristojna služba v državi članici:

    Naziv:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Naslov:

    Dunajska cesta 22

    SI-1000 Ljubljana

    SLOVENIJA

    Tel.

    + 386 14789000

    Faks

    + 386 14789055

    E–naslov:

    varnahrana.mkgp@gov.si

    2.   Vlagatelj:

    Naziv:

    Gospodarsko interesno združenje Nanoški sir

    Naslov:

    Goriška cesta 13

    SI-5271 Vipava

    SLOVENIJA

    Tel.

    +386 53671280

    Faks

    +386 53671314

    E–naslov:

    alenka.stopar@vipava1894.si

    Sestava:

    proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

    3.   Vrsta proizvoda:

    Skupina 1.3:

    Siri

    4.   Specifikacija:

    (povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

    4.1   Naziv:

    „Nanoški sir“

    4.2   Opis:

    Nanoški sir je trdi sir, pridelan iz kravjega mleka.

    Nanoški sir ima obliko koluta premera 32–34 cm in višine 7–12 cm. Oblika koluta je rahlo zaobljena. Na prerezu je Nanoški sir intenzivno rumene barve, testo je elastično, gibko, prožno, gladko in čvrsto. V testu so lahko redko posejana drobna do srednje velika očesa nepravilnih oblik.

    Teža po koncu najmanj šestdeset dnevnega zorenja je od 8 do 11 kg.

    Skorja Nanoškega sira je rumena z odtenkom opečnato rdeče do rjave barve, ponekod so lahko vidne sledi plesni kot posledice klasičnega načina zorenja. Skorja je gladka, suha ter brez poškodb in razpok.

    Proizvod se da na trg po najmanj 60 dnevnem zorenju in mora vsebovati vsaj 60 % suhe snovi in vsaj 45 % maščobe v suhi snovi.

    Vonj sira je čist, nevsiljiv, značilen za Nanoški sir, okus rahlo pikanten in prijetno slan. S staranjem se intenzivnost vonja in pikantnost okusa stopnjujeta.

    4.3   Geografsko območje:

    Prireja mleka za Nanoški sir poteka znotraj geografskega območja, ki poteka po slovensko-italijanski meji od Sežane do Nove Gorice, po reki Soči do Mosta na Soči, po reki Idrijci od Mosta na Soči do Idrije, po cesti Idrija–Godovič–Kalce–Planina–Postojna in po cesti Postojna–Pivka–Divača–Sežana.

    Znotraj geografskega območja za prirejo mleka, se nahaja omejeno geografsko območje proizvodnje Nanoškega sira (predelave mleka v Nanoški sir), ki poteka v zgornjem delu vinorodnega okoliša Vipavske doline, in sicer na območju doline potoka Močilnik od Lozic do Vipave in doline reke Vipave od Vipave do Ajdovščine. Proizvodnja Nanoškega sira poteka v obratih, ki niso locirani višje od 500 m nadmorske višine.

    Vsa navedena naselja ležijo znotraj definiranega geografskega območja.

    4.4   Dokazilo o poreklu:

    Za zagotavljanje, da Nanoški sir izvira iz opredeljenega geografskega območja, se sledi:

    Prireja mleka – mleko mora biti proizvedeno na kmetijah na opredeljenem geografskem območju. Ustrezen pasemski sestav črede zagotavlja vodenje hlevske knjige, kmetije vodijo tudi evidence o nakupu krme oziroma krmil.

    Zbiranje mleka – zbirne poti za mleko, ki so namenjene za proizvodnjo Nanoškega sira, morajo biti neodvisne od katerih koli drugih zbirnih poti. Pri zbiranju mleka se vodi evidenca oddanih količin mleka po posameznih kmetijah ter skupna zbrana količina mleka.

    V mlekarnah se vodi evidenca o dnevni količini predelanega mleka. Toplotna obdelava mleka poteka na nizki temperaturi od 63 °C do 69 °C, kar se zagotovi z vodenjem evidence o toplotni obdelavi mleka za sir – zapis o temperaturi toplotne obdelave mleka.

    Obdelava mleka in oblikovanje sira se izvaja po zahtevah iz specifikacije, kar se zagotovi z vodenjem evidence o obdelavi mleka in oblikovanju sira. Vsaka serija se vodi pod določeno številko, dnevom in mesecem izdelave.

    Zorenje sira – Vodi se količina sira in datum začetka zorenja za vsako serijo sira. Kontrolirata se temperatura in vlaga v zorilnici. Zagotovi se vsaj 60 dnevno zorenje vsake serije. Vodi se evidenca o zorenju sira, ki izpolnjuje zahteve iz specifikacije.

    4.5   Metoda pridobivanja:

    Minimalno 80 % mleka za Nanoški sir je prirejeno iz krav rjave pasme. Krave so večinoma krmljene z voluminozno krmo iz geografskega območja, in sicer mora biti v obroku toliko voluminozne krme (paša, seno in silaža trav oziroma žitaric), da predstavlja 75 % suhe snovi obroka.

    Zagotovi se ločeno zbiranje in skladiščenje mleka, ki je namenjen za proizvodnjo Nanoškega sira. Med prvo molžo mleka in toplotno obdelavo ne sme preteči več kot 72 ur. Mleko se nato obdela na nizki temperaturi ter hladno skladišči. V sirarski posodi se mleko segreje na temperaturo sirjenja. Raztopino sirišča se vlije v mleko, meša pet minut ter počaka, da mleko koagulira. Koagulum se nareže na kvadratke ter stisne v modele premera 35 cm in višine 15 cm. Sveži sir se stiska. Med stiskanjem poteka fermentacija. Po koncu fermentacije in stiskanja se vsak kolut sira na eni strani označi s številko serije (dan in mesec).

    Sledi tridnevno soljenje Nanoškega sira v raztopini morske soli s temperaturo 12 °C in 18 °C. Vsakodnevno se kolute obrne, da se enakomerno presolijo. Po tridnevnem soljenju se kolute vzame iz slanice in zloži na odcejalne deske, da se osušijo na površini. Ko je površina sira dovolj suha, se sir odpelje v zorilnico. Nanoški sir v zorilnicah zori vsaj 60 dni oziroma dokler v siru ni dosežena najmanj 60 % suha snov in najmanj 45 % maščobe v suhi snovi. Prvih 14 dni zorenja se Nanoški sir briše in obrača vsake tri dni, kasneje se ga obrača vsaj enkrat tedensko, briše pa, če je to potrebno. Pred izdajo Nanoškega sira iz skladišča se ga opere, da se s skorje odstrani plesen. Ko je Nanoški sir star minimalno 60 dni, se pregleda zunanji izgled posameznih kolutov in izbere tiste, ki ustrezajo zahtevam. Od iste serije izbranih kolutov se izvede senzorično ocenjevanje in kemična analiza.

    Vsak kolut, ki izpolnjuje kriterije po specifikaciji, se na eni od horizontalnih površin sira označi z žigom z znakom narcise in napisom Nanoški sir tako, da je po razrezu sira na posamezne izseke kroga, na vsakem koščku del znaka narcise. Vsak predpakiran kos Nanoškega sira mora biti označen tudi s številko serije.

    4.6   Povezava:

    Na območju Vipavske doline se mešata celinsko predalpsko in sredozemsko podnebje. V Vipavski dolini so pogoste suše zaradi vetra, ki zelo hitro izsuši mokro zemljo. Slednje območje močno zaznamuje tudi burja, mrzli severni veter, ki piha z Nanosa in je zelo močan. Poletja so vroča. Naravne danosti in ostre podnebne razmere so pripeljale tudi do reje rjave pasme goveda, ki so krepke in bolj odporne. Rjava pasma govedi lahko izkorišča velike količine osnovne voluminozne krme in ima visoko vsebnosti beljakovin in maščob v mleku, kar vpliva na kakovost sirjenja, barvo, okus in aromo Nanoškega sira.

    Zorenje sira poteka v zgornjem delu vinorodnega območja Vipavske doline in sicer v zorilnicah, ki niso locirane višje od 500 m nadmorske višine, saj do te nadmorske višine še uspeva vinska trta. Zgornji del vinorodnega območja Vipavske doline ima velik vpliv na sestavo avtohtone mikroflore zraka, ki vpliva na zorenje Nanoškega sira in na njegovo značilno aromo in pikanten okus. Na sestavo avtohtone mikroflore zraka vpliva značilno podnebje, bližina morja in vinska trta.

    Sir so na planoti Nanos izdelovali že v davni preteklosti (v 16. stoletju). V urbarju vipavske graščine iz 16. stoletja so navedene najemnine za planine in podatki, da so uporabniki pašnikov plačevali grajski gospodi tudi v siru. To dokazuje, da je bilo pašništvo in sirarstvo na Nanosu razvito že tedaj. Od leta 1986 dalje se je, po tradicionalnih metodah izdelave sira na tem območju, začel izdelovati Nanoški sir iz kravjega mleka. Že od nekdaj so sirili mleko pri nizki temperaturi, z namenom, da se ohrani večina v mleku naravno prisotnih mlečnokislinskih mikroorganizmov. Sirjenje je prav tako potekalo v odprtih posodah, kjer je v sirno zrno omogočen vstop avtohtone mikroflore – predvsem kvasovkam.

    4.7   Nadzorni organ:

    Naziv:

    Bureau Veritas d.o.o.

    Naslov:

    Linhartova cesta 49a

    SI-1000 Ljubljana

    SLOVENIJA

    Tel.

    +386 14757600

    Faks

    +386 14757601

    E–naslov:

    info@si.bureauveritas.com

    4.8   Označevanje:

    Siri, ki ustrezajo zahtevam specifikacije, se označijo imenom Nanoški sir, znakom narcise, pripadajočim znakom Skupnosti ter nacionalnim simbolom kakovosti.


    (1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.


    Top