Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010PC0726

    Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o celovitosti in preglednosti energetskega trga

    /* KOM/2010/0726 končno - COD 2010/0363 */

    52010PC0726

    /* KOM/2010/0726 končno - COD 2010/0363 */ Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o celovitosti in preglednosti energetskega trga


    [pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

    Bruselj, 8.12.2010

    COM(2010) 726 konč.

    2010/0363 (COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o celovitosti in preglednosti energetskega trga

    {SEC(2010) 1510 konč.}{SEC(2010) 1511 konč.}

    OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

    1. Ozadje predloga

    Pozitiven rezultat desetletja trajajoče liberalizacije trga z električno energijo in plinom je bil razvoj energetskih borz in standardiziranih pogodb, s katerimi se trguje na prostem trgu, ki so privabile številne akterje, vključno s proizvajalci in dobavitelji, velike uporabnike energije, čiste trgovce, finančne ustanove in druge pospeševalce prodaje.

    Konkurenčni in integrirani evropski energetski trgi podpirajo inovacije in učinkovitost. Razviti in likvidni trgi s plinom in električno energijo na debelo vlivajo zaupanje podjetjem, da se lahko prožno odzovejo na spremembe tržnih pogojev – s podpiranjem naložb v nove proizvodnje in infrastrukturo, ki so potrebne kot del preoblikovanja evropske oskrbe z energijo. Cene na trgih na debelo tudi določajo stroške energije gospodinjstev in podjetij.

    Zato morajo državljani, podjetja in organi zaupati v celovitost teh energetskih trgov na debelo. Možnost nepoštenih trgovalnih praks lahko, če se je ne obravnava učinkovito, spodkoplje zaupanje javnosti, odvrača naložbe, poveča nestanovitnost cen energije in privede do višjih cen energije na splošno.

    Decembra 2007 je Komisija zaprosila za nasvet Odbor evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) in Skupino evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (ERGEG) glede vprašanj, povezanih s preglednostjo energetskega trga na debelo in zlorabo trga. Njun odgovor je bil, da bi morala Komisija razmisliti o oblikovanju in oceni predlogov o osnovnem okviru za zlorabe trga, oblikovanem po meri za zakonodajo o energetskem sektorju, ki bi se nanašal na vse električne in plinske proizvode, ki jih ne zajema Direktiva o zlorabi trga[1]. Ta nasvet je temeljil na njihovih ugotovitvah, da je obstoječa ureditev privedla do vrzeli v veljavnih predpisih in stopnji preglednosti.

    2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

    Maja 2009 je Generalni direktorat za energetiko (takrat GD TREN) organiziral delavnico, da bi zbral stališča zainteresiranih strani in da bi se razpravljalo o tem, kako najbolje razviti režim spremljanja, da bi zagotovili celovitost trga in preglednost na energetskih trgih. Druga delavnica je bila organizirana oktobra 2009 ob široki udeležbi industrije, na njej pa so bili predstavljeni osnovni gradniki ureditve celovitosti trga, značilne za posamezen sektor.

    Generalni direktorat za energetiko je predstavil osnutek dokumenta za razpravo[2] na evropskem forumu regulatorjev za področje električne energije decembra 2009 (Firenški forum), januarja 2010 pa na evropskem forumu regulatorjev za področje zemeljskega plina (Madridski forum). Zainteresirane strani so morale do februarja 2010 predložiti svoje predloge in stališča o predstavljenih političnih možnostih. Celotno javno posvetovanje je bilo organizirano od 31. maja 2010 do 23. julija 2010.

    Vse informacije o posvetovalnem postopku, dokumentih in predstavitvah, ki se uporabljajo na srečanjih zainteresiranih strani, so na voljo na spletni strani GD ENER[3].

    3. Ocena učinka

    Temu predlogu je priložena ocena učinka, ki podrobno preučuje možnosti zagotavljanja celovitosti in preglednosti energetskega trga. Poročilo o oceni učinka je na voljo na spletni strani Komisije[4].

    4. Pravni elementi predlogov

    4.1. Pravna podlaga

    Predlog temelji na členu 194(2) PDEU. Ta člen navaja, da je cilj energetske politike Unije pri vzpostavitvi in delovanju notranjega trga med drugim zagotoviti delovanje energetskega trga, zato je najprimernejša pravna podlaga za uredbo na tem področju.

    Uredba je najprimernejši pravni instrument za vzpostavitev skladnih predpisov, ki veljajo za čezmejne energetske trge, z nalogo spremljanja na evropski ravni in usklajenim uveljavljanjem v vseh državah članicah.

    4.2. Subsidiarnost in sorazmernost

    4.2.1. Načelo subsidiarnosti

    Načelo subsidiarnosti, ki je opredeljeno v členu 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, velja, če predlog ne sodi v izključno pristojnost Unije.

    Energetski trgi na debelo so ključni za blaginjo evropskih državljanov in konkurenčnost evropskih podjetij kot tudi za uspeh energetske politike EU. Finančni in energetski regulatorji so v svojem nasvetu Komisiji jasno navedli, da zaradi pomanjkanja informacij in nepopolnih predpisov ne morejo učinkovito obravnavati vprašanj, povezanih z zlorabo trga.

    Energetski trgi EU vse bolj prečkajo nacionalne meje v smislu kraja, kjer poteka trgovanje in kjer se odvijata proizvodnja in potrošnja. Posledično se cene določajo na podlagi povpraševanja in ponudbe v več državah[5]. Združevanje trgov med energetskimi borzami po celotni EU[6], do katerega bo predvidoma prišlo do leta 2015, bo to okrepilo, prav tako tudi prehod na trgovanje s plinom na vozliščih skupaj z vstopnimi/izstopnimi tarifami za prenos plina.

    Poleg tega energetski trgi na debelo zajemajo organizirane borze in posle, sklenjene na prostem trgu (OTC). Zlasti transakcije OTC se pogosto sklenejo zunaj države, na katero se posli nanašajo. Takšni posli vplivajo tudi na trgovanje na energetskih borzah. Jasno je, da zlorabe trga, do katerih prihaja na določenem trgu, ne bodo omejene na zgolj eno državo članico, temveč bodo neizogibno imele vplive na celotno Evropsko unijo, kot bi protikonkurenčno ravnanje na energetskih trgih lahko imelo vplive na trgovanje med državami članicami in bi lahko vplivalo na odjemalce na celotnem notranjem trgu[7].

    Zato so potrebni dosledni predpisi za notranji trg kot tudi mehanizem, ki bo organom zagotavljal dostop do informacij iz celotne Unije, da bodo v celoti seznanjeni z dogodki na trgu.

    Na nacionalni ravni se poizkuša izvesti spremljanje energetskih trgov[8]. Glede na organizacijo energetskih trgov bodo posamezne države članice težko dostopale do potrebnega obsega podatkov, da bi zagotovile učinkovito odkrivanje in odvračanje od zlorab trga. Brez ukrepanja na ravni EU bi lahko te pobude hitro postale preštevilne in pojavilo bi se tveganje, da bodo udeleženci na trgu izpostavljeni nasprotujočim si in neusklajenim ureditvam.

    Ker ima težava čezmejni značaj, je jasno, da so ukrepi EU ključni pri zagotavljanju celovitosti evropskih energetskih trgov. Usklajevanje v celotni EU lahko zagotovi, da se koristi notranjega energetskega trga ne bodo izgubile zaradi tržnega vedenja, ki spodkopava zaupanje državljanov in podjetij v postopek oblikovanja cen, ko do tega vedenja prihaja v tistih državah članicah, ki ne občutijo učinkov le-tega.

    Uredba bo vzpostavila okvir, ki opredeljuje predpise, ki so dosledni in prilagojeni posebnostim energetskih trgov ter oblikovani za učinkovito odkrivanje in odvračanje od zlorab trga. Predvideva, da bo Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agencija)[9] tesno sodelovala z nacionalnimi regulativnimi organi, vzpostavljenimi skladno z Direktivo 2009/72/ES in Direktivo 2009/73/ES, ter z drugimi pristojnimi organi pri spremljanju trgov z električno energijo in plinom ter z namenom zagotavljanja učinkovitih in usklajenih izvršilnih ukrepov.

    Organi držav članic nimajo le neposrednega interesa za rezultate svojih trgov, temveč v svojo pristojnost vnašajo tudi pomembno poznavanje razvoja tržnih rezultatov. Zato bo spoštovanje načela subsidiarnosti ključno za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov EU. Ta uredba bo olajšala učinkovitejše spremljanje na nacionalni ravni s tem, ko bo organom na nacionalni ravni zagotovila dostop do celovitih podatkov in zagotovila tudi, da bo Agencija v delovanje evropskih trgov z električno energijo in plinom ter takšnih sistemov uvedla ustrezno vseevropsko stališče glede trgov z električno energijo in plinom ter potrebno strokovno znanje in izkušnje.

    4.2.2. Načelo sorazmernosti

    Predlog ne presega okvira, ki je potreben za doseganje načrtovanih ciljev, v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 3(4) Pogodbe o Evropski uniji, zlasti ne glede vpliva na tiste, ki trgujejo z energetskimi proizvodi na debelo, z namenom doseganja načrtovanega cilja zagotavljanja delovanja notranjega energetskega trga z zagotavljanjem celovitosti in preglednosti energetskih trgov na debelo.

    4.3. Podrobna obrazložitev

    4.3.1. Jasna in dosledna pravila

    Uredba oblikuje pravila, ki jasno prepovedujejo zlorabo trga na trgih na debelo z električno energijo in sorodnimi proizvodi ter na trgih na debelo z zemeljskim plinom in sorodnimi proizvodi. Ta pravila zajemajo jasno prepoved trgovanja z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Ta pravila so oblikovana tako, da so skladna z Direktivo o zlorabi trga, in ne veljajo za finančne instrumente, ki jih ta direktiva že zajema.

    Posledično bodo zapolnjene vrzeli, ki sta jih ugotovila CESR in ERGEG, zloraba trga pa bo izrecno prepovedana na energetskih trgih na debelo.

    4.3.2. Prilagodljiva in združljiva pravila

    Uredba omogoča, da so ta pravila opredeljena v delegiranih aktih Komisije. Odzivi industrije na javno posvetovanje so bili naklonjeni temu pristopu, ki omogoča upoštevanje posebnosti energetskih trgov, ki se spreminjajo. V tem primeru je pomembno to, da bo sprejetje omrežnih kod skladno s tretjim zakonodajnim svežnjem o liberalizaciji energetskega trga prineslo veliko sprememb v delovanje čezmejnih trgov. Ta pristop bo finančnim regulatorjem omogočal upoštevanje takšnih podrobnih predpisov pri uporabi Direktive o zlorabi trga (MAD) za finančne instrumente, povezane z energijo.

    4.3.3. Ukrepi za učinkovito odkrivanje in odvračanje

    Spremljanje trga

    Za odkrivanje zlorabe trga je potreben nadzornik trga, ki deluje učinkovito in ima pravočasen dostop do popolnih podatkov o transakcijah. Spremljanje trga na ravni EU lahko poteka celostno, kot je potrebno za spremljanje energetskih trgov. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agencija) ima potrebno strokovno znanje o energetskih trgih kot tudi institucionalne povezave z nacionalnimi energetskimi regulatorji za ta namen.

    Uredba predpisuje, da bo Agencija zbirala, pregledovala in posredovala podatke z energetskih trgov na debelo. Organi držav članic, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, finančnimi regulatorji in organi za konkurenco, imajo neposreden interes za rezultate na svojih trgih ter uvajajo ključno poznavanje trga v svojo pristojnost. Zato je sodelovanje med Agencijo in nacionalnimi organi bistveno za predvideno spremljanje.

    Poročanje podatkov

    Uredba predpisuje, da morajo udeleženci na trgu Agenciji predložiti evidenco o svojih transakcijah z energetskimi proizvodi na debelo. Oblika, vsebina in čas predložitve informacij bodo opredeljeni v delegiranih aktih Komisije. Ti bodo temeljili na osnutku smernic, ki jih je oblikovala Agencija. V teh smernicah bo opredeljenih več načinov poročanja podatkov. S tem bo v največji možni meri zmanjšano breme udeležencev na trgu in izognilo se bo dvojni obveznosti poročanja, ki je zajeta v Direktivi o zlorabi trga.

    Preiskave in izvrševanje zakonodaje

    Vzporedno s spremljanjem trga bo potekala učinkovita preiskava primerov suma zlorabe trga, ki bo pripeljala do ustreznih sankcij, kjer je to potrebno. Uredba pri tem vodilno vlogo dodeljuje nacionalnim regulativnim organom, od držav članic pa zahteva, da jim podelijo potrebna pooblastila za preiskovanje suma zlorabe trga in določanje ustreznih pravil za kazni v primeru kršitev Uredbe.

    Uredba tudi ugotavlja, da čezmejni značaj energetskih trgov pomeni, da bo sodelovanje ključno. Pri tem ima Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) pomembno vlogo. V tesnem stiku z energetskimi regulatorji in finančnimi nadzorniki bo omogočila dosleden pristop k sumu zlorabe trga, opozorila nacionalne regulativne organe na morebitno zlorabo trga in olajšala izmenjavo informacij.

    Ta usklajevalna vloga bo pomembna zlasti, ko bo preiskava zajemala več držav članic ali ko ne bo jasno, kje je dejansko prišlo do domnevne zlorabe trga. Uredba predvideva možnost ustanovitve preiskovalne skupine, usklajene z Agencijo, vendar sestavljene iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov.

    5. Proračunske posledice

    Pregled posledic tega predloga je predstavljen v priloženi oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

    2010/xxxx (COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o celovitosti in preglednosti energetskega trga

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije[10],

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

    ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

    po rednem zakonodajnem postopku,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1) Pomembno je zagotoviti, da lahko potrošniki zaupajo v celovitost trgov z električno energijo in plinom ter da cene, določene na energetskih trgih na debelo, odražajo pošteno medsebojno delovanje med ponudbo in povpraševanjem.

    (2) Nasvet Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev in Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin je potrdil možnost, da obseg obstoječe zakonodaje ne obravnava ustrezno vprašanj celovitosti trga v zvezi s trgi za električno energijo in plin, in priporočil razmislek o ustreznem zakonodajnem okviru v energetskem sektorju, ki bi preprečeval zlorabo trga.

    (3) Energetski trgi so vse bolj medsebojno povezani v Uniji. Zloraba trga v eni državi članici vpliva na veleprodajne cene električne energije in plina prek nacionalnih meja. Zato zagotavljanje celovitosti trgov ne more zadevati samo posameznih držav članic.

    (4) Energetski trgi na debelo zajemajo tako blagovne borze kot trge izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer je oblikovanje cen v obeh sektorjih medsebojno povezano.

    (5) Današnje prakse spremljanja energetskega trga so značilne za posamezne države članice in sektorje. Odvisno od celotnega tržnega okvira in regulativnih razmer lahko to povzroči, da sodijo dejavnosti trgovanja pod več pristojnosti, spremljanje pa izvaja več različnih organov, lahko tudi iz različnih držav članic. To lahko povzroči, da ni jasno, kdo je odgovoren, in celo pripelje do razmer, ko takšno spremljanje sploh ne obstaja.

    (6) Vedenje, ki ogroža celovitost energetskega trga, trenutno ni jasno prepovedano na nekaterih najpomembnejših energetskih trgih.

    (7) Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in trgovanje z blagom se skupaj uporabljata na energetskih trgih na debelo. Zato je pomembno, da so opredelitve zlorab trga, ki zajemajo trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo, združljive med različnimi trgi izvedenih finančnih instrumentov in blagovnimi borzami.

    (8) Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije[13] in Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina[14] ugotavljata, da je za to, da lahko vsi udeleženci na trgu ocenijo splošno stanje glede povpraševanja in ponudbe ter prepoznajo razloge za gibanje veleprodajnih cen, potreben enak dostop do informacij, kar zadeva fizično stanje in učinkovitost sistema.

    (9) Jasno je treba prepovedati uporabo ali poskus uporabe notranjih informacij za trgovanje bodisi za lasten račun ali za račun tretje osebe. Uporaba notranjih informacij se lahko pojavi tudi pri trgovanju z energetskimi proizvodi na debelo, ki ga izvajajo osebe, ki vedo ali bi morale vedeti, da so informacije, ki jih imajo, notranje informacije.

    (10) Manipulacija energetskih trgov na debelo zajema umetno raven cen, ki je ne opravičujejo dejanska razpoložljivost in stroški proizvodnje, zmogljivost skladiščenja ali prenosa in povpraševanje.

    (11) Specifikacija opredelitve notranjih informacij in tržne manipulacije je nujna, da se upoštevajo posebnosti energetskih trgov na debelo, ki so dinamični in se spreminjajo. Komisijo je treba v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov glede takšnih podrobnih pravil.

    (12) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega sveta in Parlamenta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev[15] podpira cilje iz člena 194 Pogodbe. Če bi bil ta člen v veljavi, ko je bila sprejeta Uredba (ES) št. 713, bi bil pravna podlaga za ustanovitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agencija).

    (13) Učinkovito spremljanje trga je ključno za odkrivanje in odvračanje od zlorabe trga na energetskih trgih na debelo. Agencija je najprimernejša za izvajanje takšnega spremljanja, saj ima pregled nad trgi z električno energijo in plinom v celotni Uniji ter potrebno strokovno znanje in izkušnje s področja delovanja trgov z električno energijo in plinom ter tovrstnih sistemov v Uniji. Nacionalni regulativni organi s pomembnim poznavanjem dogodkov na energetskih trgih v svojih državah članicah bi morali imeti pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega spremljanja trgov.

    (14) Učinkovito spremljanje trgov zahteva reden dostop do evidenc o transakcijah. Zato bi morali biti udeleženci na trgu, ki trgujejo z energetskimi proizvodi na debelo, obvezani zagotoviti te informacije Agenciji. (15) Da bi zagotovili potrebno prožnost pri zbiranju informacij o transakcijah z energetskimi proizvodi na debelo, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo obliko in vsebino ter čas predložitve informacij, ki jih morajo zagotoviti udeleženci na trgu. Obveznosti poročanja ne smejo povzročiti nepotrebnih stroškov za udeležence na trgu. Zato v okviru te uredbe osebam, ki pristojnemu organu poročajo o transakcijah v skladu z določbami Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov[16] ter repozitorijem sklenjenih poslov in pristojnim organom v skladu z določbami Uredbe ../.. Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, ne smejo biti naložene dodatne obveznosti poročanja.

    (16) Da bi olajšala učinkovito spremljanje vseh vidikov trgovanja z energetskimi proizvodi na debelo, mora Agencija vzpostaviti mehanizme za dostop drugih zadevnih organov do informacij, ki jih prejme o transakcijah na energetskih trgih na debelo, zlasti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) ---/---- Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za vrednostne papirje in trge [Uredba ESMA – predlog Komisije 2009/0144 (COD)], nacionalnih regulativnih organov, pristojnih finančnih organov držav članic, organov za konkurenco držav članic in drugih zadevnih organov.

    (17) Agencija mora zagotoviti operativno varnost podatkov, ki jih prejme, preprečiti nepooblaščen dostop do informacij, ki jih hrani, in oblikovati postopke, ki zagotavljajo, da podatkov, ki jih zbere, ne zlorabijo osebe, pooblaščene za dostop do njih. Agencija se mora tudi prepričati, da bodo lahko organi, ki imajo dostop do podatkov, ki jih hrani Agencija, zagotovili enako visoko stopnjo varnosti.

    (18) Če informacije niso poslovno občutljive, mora biti Agencija zmožna omogočiti dostop do teh informacij udeležencem na trgu in širši javnosti. Takšna preglednost lahko pomaga vzpostaviti zaupanje v trg in pripomore k razvoju znanja o delovanju energetskih trgov na debelo.

    (19) Nacionalni regulativni organi morajo biti odgovorni, da se ta uredba uveljavi v državah članicah. V ta namen morajo imeti potrebna preiskovalna pooblastila, ki jim omogočajo, da to nalogo izvedejo učinkovito.

    (20) Agencija mora zagotoviti, da se ta uredba v celotni Uniji uporablja usklajeno in skladno z uporabo Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)[17]. Ker zloraba trga na energetskih trgih na debelo pogosto vpliva na več držav članic, mora imeti Agencija pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovite in skladne izvedbe preiskav. V ta namen mora biti zmožna usklajevati delovanje preiskovalnih skupin, sestavljenih iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov in po potrebi drugih organov.

    (21) Nacionalni regulativni organi in pristojni finančni organi morajo sodelovati, da zagotovijo usklajen pristop k obravnavi zlorab trga na energetskih trgih na debelo, ki zajema tako blagovne borze kot trge izvedenih finančnih instrumentov.

    (22) Pomembno je, da obveznost poklicne skrivnosti velja za tiste, ki prejmejo zaupne informacije skladno z določbami te uredbe.

    (23) Pomembno je, da so kazni za kršitev te uredbe sorazmerne in odvračilne ter da odražajo resnost kršitev in možne dobičke iz trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije. Ob priznavanju vzajemnega delovanja med trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti za električno energijo in plin ter trgovanjem z dejansko električno energijo in plinom morajo biti kazni za kršitev te uredbe skladne s kaznimi, ki so jih sprejele države članice pri izvajanju Direktive 2003/6/ES.

    (24) Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve usklajenega okvira za zagotovitev preglednosti in celovitosti energetskega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je opredeljeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Predmet urejanja, področje uporabe in razmerje do druge zakonodaje Unije

    Ta uredba vzpostavlja pravila, ki preprečujejo zlorabe na energetskih trgih na debelo, skladna s pravili, ki veljajo na finančnih trgih. Predpisuje spremljanje energetskih trgov na debelo s strani Agencije.

    Ta uredba velja za trgovanje z energetskimi proizvodi na debelo. Določbe členov 3 in 4 ne bodo veljale za energetske proizvode na debelo, ki so finančni instrumenti in za katere veljajo določbe člena 9 Direktive 2003/6/ES. Ta uredba ne posega v direktivi 2003/6/ES in 2004/39/ES ter v uporabo določb evropskega konkurenčnega prava za prakse, ki jih zajema ta uredba.

    Agencija, nacionalni regionalni organi in pristojni finančni organi bodo sodelovali, da bi zagotovili usklajen pristop k uveljavljanju zadevnih pravil, kjer se ukrepi nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov, za katere veljajo določbe člena 9 Direktive 2003/6/ES, in tudi enega ali več energetskih proizvodov na debelo, za katere veljajo določbe členov 3 in 4.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    1. „notranja informacija“ je informacija natančne narave, ki ni bila dana v javnost in ki se posredno ali neposredno nanaša na enega ali več energetskih proizvodov na debelo in ki bi lahko v primeru razkritja javnosti pomembno učinkovala na cene takšnih energetskih proizvodov na debelo;

    Za namen uporabe prvega pododstavka je notranja informacija tista informacija, ki bi jo udeleženec na trgu verjetno uporabil v sklopu podlage za svojo odločitev, da sklene transakcijo v zvezi z energetskih proizvodom na debelo, ki bi v primeru razkritja javnosti verjetno pomembno učinkovala na cene takšnih energetskih proizvodov na debelo. Takšne informacije zajemajo informacije glede zmogljivosti obratov za proizvodnjo, shranjevanje ali prenos električne energije ali zemeljskega plina kot tudi informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z zakonskimi ali podzakonskimi predpisi na ravni Unije ali nacionalni ravni, pravili trga in pogodbami ali običaji na zadevnem energetskem trgu na debelo.

    Na primer, informacije, ki jih je treba razkriti javnosti skladno z določbami Uredbe (ES) št. 714/2009 ali Uredbe (ES) št. 715/2009, vključno s smernicami in omrežnimi kodami, sprejetimi skladno s tema uredbama, lahko predstavljajo notranje informacije.

    2. Tržna manipulacija pomeni:

    1. vstop v posle ali izdaja naročila za trgovanje z energetskimi proizvodi na debelo, ki:

    2. dajejo ali utegnejo dati napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe, povpraševanja ali cene energetskih proizvodov; ali

    3. zagotavljajo ali poskušajo zagotoviti nenormalno ali umetno raven cene enega ali več energetskih proizvodov na debelo s strani ene ali s sodelovanjem več oseb, razen če oseba, ki je vstopila v posle ali izdala naročila za trgovanje, dokaže, da ima pravno utemeljene razloge za tako ravnanje in da so ti posli ali naročila za trgovanje skladni s sprejeto tržno prakso na zadevnem energetskem trgu na debelo; ali

    4. uporabljajo ali poskušajo uporabiti fiktivna sredstva ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače;

    5. razširjanje informacij preko sredstev javnega obveščanja, kar da ali bo verjetno dalo napačne ali zavajajoče signale glede energetskih proizvodov na debelo, vključno z razširjanjem govoric in napačnih ali zavajajočih novic, kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče. Za novinarje, kadar delujejo v svoji poklicni vlogi, je treba takšno razširjanje informacij oceniti ob upoštevanju pravil, ki veljajo za njihov poklic, razen če imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij.

    Na primer, tržna manipulacija je prikazati razpoložljivost zmogljivosti za proizvajanje električne energije ali plina ali razpoložljivost prenosne zmogljivosti drugačno kot dejansko fizično razpoložljivo zmogljivost.

    3. „poskus manipulacije trga“ pomeni:

    6. vstop v posle ali izdajo naročila za trgovanje ali kateri koli drug ukrep, povezan z energetskim proizvodom na debelo, z namenom:

    7. dati napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe, povpraševanja ali cene energetskih proizvodov na debelo;

    8. zagotoviti nenormalno ali umetno raven cene enega ali več energetskih proizvodov na debelo; ali

    9. uporabiti fiktivna sredstva ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače v zvezi z energetskim proizvodom na debelo;

    10. razširjanje informacij prek medijev, vključno z internetom, ali s kakršnimi koli drugimi sredstvi z namenom dati napačne ali zavajajoče signale o energetskih proizvodih na debelo.

    4. „energetski proizvodi na debelo“ pomenijo naslednje pogodbe in izvedene finančne instrumente, ne glede na to, kje in kako se trguje z njimi:

    11. pogodbe o dobavi zemeljskega plina ali električne energije;

    12. izvedeni finančni instrumenti za plin ali električno energijo;

    13. pogodbe o prenosu zemeljskega plina ali električne energije;

    14. izvedeni finančni instrumenti za prenos zemeljskega plina ali električne energije.

    Pogodbe o dobavi zemeljskega plina ali električne energije za uporabo končnega porabnika niso energetski proizvodi na debelo.

    5. „energetski trg na debelo“ pomeni kateri koli trg v Uniji, na katerem se trguje z energetskimi proizvodi na debelo;

    6. „pristojni finančni organ“ pomeni pristojni organ, imenovan v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 11 Direktive 2003/6/ES;

    7. „nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 35(1) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta[18] ali členom 39(1) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta[19];

    8. „upravljavec prenosnega omrežja“ ima pomen, določen v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES in členu 2(4) Direktive 2009/73/ES.

    Člen 3

    Prepoved trgovanja na osnovi notranjih informacij in obveznost objave notranjih informacij

    1. Osebe, ki imajo notranje informacije o energetskem proizvodu na debelo, ne smejo:

    15. uporabiti bodisi posredno ali neposredno teh informacij tako, da pridobijo ali odtujijo oziroma poskušajo pridobiti ali odtujiti energetske proizvode na debelo, na katere se te informacije nanašajo, za svoj račun ali za račun tretje osebe;

    16. razkrivati teh informacij kateri koli drugi osebi, razen če se informacija razkrije med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti. V tem primeru morajo to informacijo javnosti razkriti v celoti in učinkovito. Pri namernem razkritju morajo informacijo razkriti istočasno vsem osebam. Pri nenamernem razkritju morajo informacijo razkriti vsem osebam čim hitreje po nenamernem razkritju. Ta točka se ne uporablja, če je oseba, ki informacije dobi, zavezana po dolžnosti k zaupnosti, ne glede na to, ali ta dolžnost temelji na zakonu, predpisih, statutu ali pogodbi;

    17. na podlagi notranje informacije priporočati drugi osebi ali jo napeljati k pridobitvi ali odtujitvi energetskih proizvodov na debelo, na katere se ta informacija nanaša.

    2. Prepoved iz odstavka 1 velja za naslednje osebe, ki imajo notranje informacije o energetskem proizvodu na debelo:

    18. člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja;

    19. osebe, ki imajo delež v kapitalu podjetja;

    20. osebe, ki imajo dostop do takih informacij preko opravljanja redne službe, poklica ali dolžnosti;

    21. osebe, ki so pridobile take informacije s kaznivim dejanjem;

    22. osebe, ki vedo ali bi morale vedeti, da so to notranje informacije.

    3. Kadar je oseba, ki ima notranje informacije o energetskem proizvodu na debelo, pravna oseba, se prepoved iz odstavka 1 uporablja tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o izvedbi transakcije za račun te pravne osebe.

    4. Udeleženci na trgu morajo razkriti javnosti notranje informacije o podjetju ali obratih, ki so v celoti ali delno v lasti ali pod nadzorom zadevnega udeleženca ali za delovanje katerih je udeleženec odgovoren. Takšne informacije zajemajo informacije glede zmogljivosti obratov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina.

    Udeleženec na trgu lahko na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, da ne bi škodoval svojim pravno upravičenim interesom, pod pogojem, da takšna opustitev ne bi zavajala javnosti, in pod pogojem, da je udeleženec na trgu sposoben zagotoviti zaupnost takih informacij in ne sprejema odločitev o trgovanju z energetskimi proizvodi na debelo na podlagi teh informacij. V takšnih razmerah udeleženec na trgu posreduje te informacije Agenciji in ustreznemu nacionalnemu regulativnemu organu, upoštevajoč določbe člena 7(4).

    Prvi in drugi pododstavek ne posegata v obveznosti udeležencev na trgu skladno z določbami Direktive 2009/72/ES, Direktive 2009/73/ES, Uredbe (ES) št. 714/2009 in Uredbe (ES) št. 715/2009, vključno s smernicami in omrežnimi kodami, sprejetimi skladno s tema direktivama in uredbama, zlasti glede časa in načina razkritja informacij javnosti.

    5. Ta člen se ne uporablja za transakcije, ki se izvajajo pri izpolnitvi obveznosti, ki nastanejo zaradi pridobitve ali odtujitve energetskih proizvodov na debelo, kadar so te obveznosti posledica dogovora, ki je bil sklenjen, preden je ta oseba imela notranjo informacijo.

    Člen 1(a) in (c) se ne uporablja za upravljavce prenosnega omrežja, ki kupujejo plin ali električno energijo, da bi zagotovili varno in zagotovljeno delovanje sistema skladno z njihovo obveznostjo iz člena 12(d) in (e) Direktive 2009/72/ES ali člena 13(1)(a) in (c) Direktive 2009/73/ES.

    Člen 4

    Prepoved tržne manipulacije

    Prepovedano je izvajati ali poskušati izvajati tržno manipulacijo na energetskih trgih na debelo.

    Člen 5

    Specifikacija opredelitve notranjih informacij in tržne manipulacije

    1. Da bi upoštevala prihodnji razvoj na energetskih trgih na debelo, bo Komisija sprejela delegirane akte skladno s členom 15 in pod pogoji iz členov 16 in 17, ki podrobno navajajo opredelitve, določene v členu 2(1) do (5).

    2. Delegirani akti iz odstavka 1 upoštevajo vsaj:

    23. značilno delovanje energetskih trgov na debelo in vzajemno delovanje med blagovnimi borzami in trgi izvedenih finančnih instrumentov;

    24. možen vpliv dejanske ali načrtovane proizvodnje, porabe, uporabe prenosa ali skladiščnih zmogljivosti na cene na energetskih trgih na debelo;

    25. omrežne kode in okvirne smernice, sprejete skladno z določbami Uredbe (ES) št. 714/2009 in Uredbe (ES) št. 715/2009.

    Člen 6

    Spremljanje trga

    1. Agencija spremlja trgovanje z energetskimi proizvodi na debelo, da bi odkrila in preprečila trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržno manipulacijo. Podatke za ocenjevanje in spremljanje energetskih trgov na debelo zbira skladno s členom 7.

    2. Nacionalni regulativni organi sodelujejo z Agencijo pri izvajanju spremljanja energetskih trgov na debelo, omenjenega v odstavku 1. Za ta namen imajo nacionalni regulativni organi v skladu z določbami člena 8(2) dostop do zadevnih informacij Agencije, ki jih je slednja zbrala skladno z odstavkom 1.

    3. Agencija najmanj enkrat na leto predloži poročilo Komisiji o svojih dejavnostih po tej uredbi. V teh poročilih Komisijo opozori na pomanjkljivosti v tržnih pravilih, standardih in postopkih, ki bi lahko pospešili trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržno manipulacijo ali ogrozili notranji trg. Poročila so lahko združena s poročilom iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 713/2009.

    Agencija lahko posreduje priporočila glede evidence o transakcijah, vključno z nalogi za trgovanje, ki so po njenem mnenju nujna za učinkovito in smotrno spremljanje energetskih trgov na debelo. Pred posredovanjem takšnih priporočil se Agencija posvetuje z zainteresiranimi stranmi v skladu z določbami člena 10 Uredbe (ES) št. 713/2009. Agencija se posvetuje zlasti z ESMA, nacionalnimi regulativnimi organi in pristojnimi finančnimi organi v državah članicah.

    Člen 7

    Zbiranje podatkov

    1. Agenciji se predloži evidenca o transakcijah, povezanih z energetskimi trgi na debelo, vključno z nalogi za trgovanje. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 15 in pod pogoji iz členov 16 in 17, ki opredeljujejo čas poročanja, obliko in vsebino poročanih informacij in po potrebi določajo prage za poročanje transakcij kot tudi opredeljujejo vrste pogodb, za katere je transakcije treba poročati.

    2. Delegirani akti iz odstavka 1 zagotavljajo, da za udeležence na trgu iz odstavka 3(a), (b) in (c), ki so poročali transakcije v skladu z Direktivo 2004/39/ES[20] ali Uredbo (ES)---/---- Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov Evropskega parlamenta in Sveta [Uredba o infrastrukturi evropskega trga – 2010/0250(COD)], ne veljajo obveznosti dvojnega poročanja.

    Brez poseganja v prvi pododstavek lahko delegirani akti iz odstavka 1 vzpostavijo nezavezujočo mrežo in s tem omogočijo organiziranim trgom in sistemom trgovanja ali poročanja, da Agenciji zagotovijo evidenco energetskih transakcij na debelo.

    3. Za namene odstavka 1 informacije posreduje:

    26. udeleženec na trgu;

    27. tretja oseba v imenu udeleženca na trgu;

    28. organizirani trg, sistem povezovanja ponudbe in povpraševanja ali sistem poročanja o trgovanju;

    29. repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani skladno z Uredbo (ES)---/---- Evropskega parlamenta in Sveta [Uredba o infrastrukturi evropskega trga – 2010/0250(COD)];

    30. pristojni organ, ki je prejel informacije v skladu z določbami člena 25(3) Direktive 2004/39/ES ali člena 6(2) Uredbe (ES)---/---- [Uredba o infrastrukturi evropskega trga – 2010/0250(COD)].

    4. Udeleženci na trgu posredujejo Agenciji in nacionalnim regulativnim organom informacije, povezane z zmogljivostjo obratov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina za namen spremljanja trgovanja na energetskih trgih na debelo.

    Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 15 in pod pogoji iz členov 16 in 17, ki opredeljujejo čas poročanja, obliko in vsebino poročanih informacij.

    Člen 8

    Izmenjava informacij med Agencijo in drugimi organi

    1. Agencija vzpostavi mehanizme za izmenjavo informacij, ki jih prejme skladno s členom 6(1) in členom 7, z nacionalnimi regulativnimi organi, pristojnimi finančnimi organi držav članic, organi za konkurenco držav članic in drugimi zadevnimi organi. Agencija dostop do mehanizmov iz odstavka 1 omogoči samo organom, ki imajo vzpostavljene sisteme, ki Agenciji omogočajo izpolnjevanje zahtev iz člena 9(1).

    2. Repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani ali priznani skladno z Uredbo (ES)---/---- [Uredba o infrastrukturi evropskega trga – 2010/0250(COD)], omogočijo Agenciji dostop do vseh informacij, ki so jih zbrali o energetskih proizvodih na debelo.

    Pristojni finančni organi pošljejo Agenciji poročila o transakcijah z energetskimi proizvodi na debelo, ki jih prejmejo skladno s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES in členom 6(2) Uredbe (EC)---/--- [Uredba o infrastrukturi evropskega trga – 2010/0250(COD)].

    Člen 9

    Varstvo podatkov in zanesljivost delovanja

    1. Agencija zagotavlja zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih skladno s členom 7. Agencija sprejme ukrepe za preprečevanje vsake zlorabe informacij, ki jih hrani v svojih sistemih.

    Kjer je to primerno, Agencija ravna skladno z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[21].

    Agencija ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov.

    2. Agencija se lahko odloči, da nekatere dele informacij, ki jih hrani, da na razpolago javnosti, pod pogojem, da se ne objavijo poslovno občutljive informacije o posameznih udeležencih na trgu ali posameznih transakcijah.

    Člen 10

    Izvajanje prepovedi zlorabe trga

    1. Nacionalni regulativni organi zagotavljajo, da se uporabljajo prepovedi, določene v členih 3 in 4.

    Vsaka država članica zagotovi, da imajo nacionalni regulativni organi vsa preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje te funkcije. Ta pooblastila se izvajajo sorazmerno. Ta pooblastila se lahko izvajajo:

    31. neposredno;

    32. v sodelovanju z drugimi organi ali s tržnimi podjetji;

    33. z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

    2. Preiskovalna pooblastila iz odstavka 1 zajemajo pravico:

    34. do dostopa do katerega koli zadevnega dokumenta v kakršni koli obliki in do prejetja njegove kopije;

    35. zahtevati informacije od vsake osebe, vključno tistih, ki so se naknadno pridružili prenosu naročil ali izvajanju zadevnih transakcij, kot tudi od njihovih naročnikov, po potrebi pa to osebo tudi zaslišati ali pozvati za pričanje;

    36. opravljanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

    37. zahtevati obstoječe evidence o telefonskih pogovorih in podatkovnem prometu;

    38. zahtevati prenehanje vsake prakse, ki je v nasprotju s to uredbo ali njenimi delegiranimi akti;

    39. zahtevati od sodišča, da zamrzne ali zaseže sredstva;

    40. zahtevati začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti.

    3. Vsaka oseba, ki v okviru svojega poklica sklepa transakcije z energetskimi proizvodi na debelo in ki upravičeno sumi, da bi transakcija lahko pomenila kršitev določb členov 3 ali 4, o tem nemudoma obvesti nacionalni regulativni organ.

    Osebe, ki v okviru svojega poklica sklepajo transakcije z energetskimi proizvodi na debelo, sklenejo in ohranjajo veljavne dogovore in postopke za ugotavljanje kršitev določb členov 3 ali 4.

    Člen 11

    Sodelovanje na ravni Unije

    1. Agencija zagotavlja, da nacionalni regulativni organi usklajeno izpolnjujejo svoje naloge po tej uredbi.

    Nacionalni regulativni organi sodelujejo z Agencijo in drug z drugim za namen izvajanja svojih dolžnosti skladno s to uredbo.

    2. Če ima nacionalni regulativni organ utemeljene razloge za sum, da v njegovi ali drugi državi članici prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj, ki so v nasprotju z določbami te uredbe, o tem na čim bolj specifičen način obvesti Agencijo.

    Če nacionalni regulativni organ sumi, da v drugi državi članici prihaja do dejanj, ki vplivajo na energetske trge na debelo ali na ceno energetskih proizvodov na debelo v njegovi državi članici, lahko Agencijo zaprosi, da uvede ukrepe skladno z odstavkom 4.

    3. Da zagotovijo usklajen pristop k obravnavi zlorab trga na energetskih trgih na debelo:

    41. nacionalni regulativni organi obvestijo pristojni finančni organ svoje države članice in Agencijo, če imajo utemeljene razloge za sum, da na energetskih trgih na debelo prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj, ki predstavljajo zlorabo trga v smislu Direktive 2006/3/ES in ki vplivajo na finančne instrumente, za katere veljajo določbe člena 9 te direktive;

    42. Agencija obvesti ESMA in ustrezni pristojni finančni organ, če ima utemeljene razloge za sum, da na energetskih trgih na debelo prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj, ki predstavljajo zlorabo trga v smislu Direktive 2006/3/ES in ki vplivajo na finančne instrumente, za katere veljajo določbe člena 9 te direktive;

    43. pristojni finančni organ države članice obvesti ESMA in Agencijo, če ima utemeljene razloge za sum, da na energetskih trgih na debelo v drugi državi članici prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj, ki so v nasprotju z določbami členov 3 in 4.

    4. Da bi izpolnila svoje funkcije skladno z odstavkom 1, je Agencija, če sumi, da je prišlo do kršitve določb te uredbe, pooblaščena, da:

    44. od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da predložijo vse informacije, povezane z domnevno kršitvijo;

    45. od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da sprožijo preiskavo domnevne kršitve in primerno ukrepajo, da bi jo odpravili;

    46. v primeru, da meni, da možna kršitev ima ali je imela čezmejni vpliv, skliče preiskovalno skupino, sestavljeno iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov, ki razišče, ali so bile kršene določbe te uredbe in v kateri državi je prišlo do kršitve; po potrebi lahko Agencija zahteva tudi, da v preiskovalni skupini sodelujejo predstavniki pristojnega finančnega organa ali drugega zadevnega organa ene ali več držav članic.

    5. Nacionalni regulativni organi izpolnijo zahtevo Agencije, podano skladno z določbami odstavka 4.

    Če nacionalni regulativni organi prejmejo zahtevo za informacije skladno z odstavkom 4(a) ali zahtevo za sprožitev preiskave domnevne kršitve skladno z odstavkom 4(b), takoj sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev te zahteve. Če nacionalni regulativni organ ne more dati zahtevanih informacij takoj, Agenciji sporoči razloge.

    Nacionalni regulativni organi sodelujejo v preiskovalni skupini, sklicani skladno z odstavkom 4(c), in zagotavljajo vso potrebno pomoč. Preiskovalno skupino usklajuje Agencija.

    6. Zadnji stavek člena 15(1) Uredbe (ES) št. 713/2009 se ne uporablja za Agencijo, ko ta izvaja svoje naloge v okviru te uredbe.

    Člen 12

    Poslovna skrivnost

    1. Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poslovne skrivnosti, določeni v odstavkih 2, 3 in 4.

    2. Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za:

    47. osebe, ki delajo ali so delale pri Agenciji;

    48. revizorje in strokovnjake, ki jim je Agencija dala navodila;

    49. osebe, ki delajo ali so delale pri nacionalnih regulativnih organih;

    50. revizorje in strokovnjake, ki so jim nacionalni regulativni organi dali navodila in ki prejmejo zaupne informacije skladno z določbami te uredbe.

    3. Zaupne informacije, ki jo prejmejo osebe iz odstavka 2 pri opravljanju svojih dolžnosti, se ne sme biti razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posameznih udeležencev na trgu ali trgov ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo ali druge določbe te uredbe ali druga zadevna zakonodaja Unije. Brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo, lahko Agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi, ESMA, organi ali fizične ali pravne osebe, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za izvajanje svojih funkcij.

    4. Brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo, lahko Agencija, nacionalni regulativni organi, ESMA, telesa ali fizične ali pravne osebe, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to direktivo, te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za izvajanje svojih funkcij. Drugi organi, telesa, fizične ali pravne osebe lahko uporabijo te informacije za namen, za katerega so jim bile posredovane, ali v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki se specifično nanašajo na izvajanje teh funkcij. Če Agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi, ESMA, organi ali fizične ali pravne osebe, ki sporočajo informacije, pristanejo, jih lahko organ, ki informacije prejme, uporabi za druge namene.

    Člen 13

    Kazni

    Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice navedene določbe sporočijo Komisiji najpozneje do[22] ... in jo nemudoma obvestijo tudi o vseh nadaljnjih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

    Člen 14

    Odnosi s tretjimi državami

    Brez poseganja v pristojnosti institucij Unije, vključno z Evropsko službo za zunanje delovanje, lahko Agencija vzpostavi stike z nadzornimi organi iz tretjih držav. Sklepa lahko upravne dogovore z mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav.

    Člen 15

    Izvajanje pooblastila

    1. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5 in 7 se za nedoločen čas podelijo Komisiji.

    2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

    3. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov se podelijo Komisiji pod pogoji iz členov 16 in 17.

    Člen 16

    Preklic pooblastila

    1. Pooblastilo iz členov 5 in 7 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

    2. Institucija, ki je začela notranji postopek sprejema odločitve o preklicu pooblastila, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter možne razloge za preklic.

    3. Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, določena v navedeni odločitvi. Odločitev začne veljati takoj ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

    Člen 17

    Nasprotovanje delegiranim aktom

    1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

    2. Če do konca navedenega obdobja ne Evropski parlament ne Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, določen v delegiranem aktu. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet oba obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

    3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

    Člen 18

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, [... ]

    Za Evropski parlament Za Svet

    Predsednik Predsednik […] […]

    ¸OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

    6. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

    6.1. Naslov predloga/pobude

    Uredba (ES) št. xxx Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti energetskega trga

    6.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB [23]

    Področje: Energetika

    Dejavnost: Notranji trg z energijo

    6.3. Vrsta predloga/pobude

    ( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep .

    ( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[24] .

    ( Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa .

    ( Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo .

    6.4. Cilji

    6.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

    Zagotavljanje razvitih, likvidnih in integriranih energetskih trgov sodi v strategijo Evropa 2020 za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi. Za ta cilj so med drugim pomembni „dobro povezani trgi, kjer konkurenca in dostop potrošnikov spodbujata rast in inovacije“[25]. Oblikovanje ustreznega okvira za celovitost in preglednost evropskih energetskih trgov, kjer poteka trgovanje, bo spodbujalo želeno povezovanje trgov in okrepilo splošne cilje evropske politike.

    6.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

    ACER naj bi učinkovito odkrivala in preprečevala kršitve, ki imajo blagovni in čezmejni značaj, na energetskih trgih na debelo. Od nje se pričakuje tudi, da bo odvračala od poskusov izkrivljanja trga.

    6.4.3. Pričakovani izid in učinki

    Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

    Redno in pravočasno spremljanje energetskih trgov na debelo, vključno s podrobnostmi transakcij na debelo in delovanjem energetskih sredstev (razčlenjeni podatki o proizvodnji, izpadih delovanja, podatki o pretoku, delovanju skladišča itn.), bo ACER omogočalo učinkovito odkrivanje in odvračanje od zlorab trga. To bo pri udeležencih na trgu zbudilo zaupanje in okrepilo zaupanje javnosti v ustrezno delovanje trgov. Poleg tega naj bi zmanjšanje premij za tveganje privedlo do nižjih cen energije za vse uporabnike energije.

    6.4.4. Kazalniki izida in učinkov

    Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

    - Število zbranih in spremljanih transakcij

    - Število odkritih zlorab

    - Oblikovanje razponov med nakupno in prodajno ceno (kot pooblaščenec za premije za tržna tveganja)

    6.5. Utemeljitev predloga/pobude

    6.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

    Cilj „Uredbe o celovitosti in preglednosti energetskega trga“ (REMIT) je ustvariti učinkovit in smotrn okvir, ki zagotavlja ustrezno delovanje evropskih energetskih trgov, kjer poteka trgovanje, tj. da njihovih rezultatov ne izkrivljajo zlorabe trga, temveč da v resnici odražajo osnove trga. Osrednji element tega okvira je vzpostavitev funkcije spremljanja trga na evropski ravni. To funkcijo bo izvajala pred kratkim ustanovljena Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev[26] (ACER).

    ACER bo morala za izpolnitev svojih ciljev vzpostaviti namensko enoto, sestavljeno iz strokovnjakov z obsežnimi izkušnjami tako na energetskih kot finančnih trgih, kjer poteka trgovanje. Morala bo tudi razviti infrastrukturo IT, ki bo zmožna obdelave mnogih podatkov, in posebno programsko opremo za samodejno analizo podatkov.

    6.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

    Redno spremljanje transakcij na debelo skupaj z osnovnimi tržnimi informacijami je nujna funkcija za celovitost in regulativno preglednost energetskih trgov, na katerih se trguje.

    Ker so trgi z električno energijo in plinom, na katerih se trguje, tesno povezani, bi vsaka manipulacija na enem trgu samodejno vplivala na drugega. Ker se s tem blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti za to blago pogosto trguje vzporedno v različnih državah članicah prek različnih trgovalnih poti, je mogoče vsako manipulacijo, ki zajema kombinacijo različnih blagovnih transakcij in/ali platform, učinkovito zaznati samo, če se spremljanje organizira centralno. Ocena učinka te pobude je pokazala, da centralne funkcije spremljanja ne bo zagotovil trg, temveč jo je mogoče najbolje organizirati na evropski ravni v okviru obstoječe Agencije z energetskim profilom. Umestitev funkcije spremljanja trga v ACER bi omogočila uporabo neprecenljivega strokovnega znanja in izkušenj kadrov Agencije s področja energije in omogočila delovanje ob najmanjših možnih stroških z delitvijo nekaterih že načrtovanih splošnih stroškov ACER.

    6.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih projektov v preteklosti

    Ni podobnih izkušenj

    6.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

    Pravila, ki prepovedujejo kršitve trga, so skladna s primerljivimi pravili v veljavnih finančnih predpisih, predvsem Direktivo o zlorabi trga. Poleg tega bo predlog uvedel pravo funkcijo spremljanja energetskih transakcij na debelo na evropski ravni.

    6.6. Trajanje ukrepa in finančni učinek

    ( Časovno neomejen predlog/pobuda:

    Finančni učinek za leti 2012 in 2013 se doda že predvidenim sredstvom v obstoječem večletnem finančnem programu.

    6.7. Načrtovani načini upravljanja [27]

    Sredstva upravlja Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev

    7. UKREPI UPRAVLJANJA

    7.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

    Navedite pogostost in pogoje.

    ACER redno poroča Komisiji o svojih dejavnostih na področju spremljanja transakcij na debelo in o zlorabah trga, ki jih je ugotovila, ter rezultatih preiskav, ki so jih opravili organi pregona.

    7.2. Sistem upravljanja in nadzora

    7.2.1. Ugotovljena tveganja

    Tveganje neustreznega ravnanja s podatki

    7.2.2. Načrtovani načini nadzora

    Pravni predlog vsebuje številne ukrepe o varstvu podatkov in operativni odgovornosti. Tudi pristojna pravila ACER predvidevajo dodatne nadzorne ukrepe. Glej tudi člen 34 Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev.

    7.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

    Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

    Upravljanje sredstev, ki so dodeljena Agenciji, nadzorujejo Računsko sodišče (člen 21), Evropski parlament (člen 21) in Evropski urad za boj proti goljufijam (člen 23).

    8. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

    8.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske postavke

    - Obstoječe odhodkovne proračunske postavke

    Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi postavkami.

    Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska postavka | Vrsta odhodkov | Prispevek |

    Številka [Opis………………………...……….] | DS/NS ([28]) | držav EFTE[29] | držav kandidatk[30] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

    1 A | 32.04.10. – Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev | DS | DA | NE | NE | DA |

    8.2. Ocenjeni učinek na odhodke

    8.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

    v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Razdelek večletnega finančnega okvira | Številka | [Razdelek …1 A …………...……………………………………………………………….] |

    Prvo polletje 2012 | 0 | 0 |

    Drugo polletje 2012 | +5 | 3 | 2 |

    Prvo polletje 2013 | +5 | 6 | 4 |

    Drugo polletje 2013 | +5 | 9 | 6 |

    - Pri izračunu smo upoštevali, da bodo dodatne človeške vire v 60 % zagotovili začasni uslužbenci (127 000 EUR letno) in 40 % nacionalni strokovnjaki (74 000 EUR letno). To odraža mešanico, ki uporablja obstoječe strokovno znanje in izkušnje o energetskih trgih skupaj z nacionalnimi energetskimi regulatorji (NRO) in strokovnjaki, ki so pridobili posebno znanje o trgovanju z blagom in/ali izvedenimi finančnimi instrumenti na debelo. Takšni strokovnjaki so redkejši pri NRO in jih je zato treba zaposliti iz vrst začasnih uslužbencev.

    Leto 2012 | Leto 2013 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

    ( Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) |

    Začasni uslužbenci pri ACER | 0,191 | 0,952 |

    ( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[31] |

    ONS, povezani z ACER | 0,074 | 0,370 |

    SKUPAJ | 0,265 | 1,323 |

    Agencija bo zaprosila za dodatno osebje v okviru postopka za predlog proračuna za zadevno leto prek MASPP in proračunskega finančnega izkaza.

    8.2.3. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

    - (Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

    8.2.4. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

    - V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

    - V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

    Odobritve v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) | Skupaj |

    Navedite organ sofinanciranja | | | | | | | | | |Sofinancirane odobritve SKUPAJ | | | | | | | | | |

    8.3. Ocenjeni učinek na prihodke

    - (Predlog/pobuda nima finančnega učinka na prihodke.

    [1] Nasvet CESR in ERGEG Evropski komisiji v smislu tretjega energetskega svežnja, trije ločeni dokumenti (ref: CESR/08-527, CESR/08-998, CESR/08-739), predloženi Komisiji med oktobrom 2008 in januarjem 2009.

    [2] http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/forum_electricity_florence_en.htm

    [3] http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/consultations/2010_07_23_energy_markets_en.htm

    [4] http://ec.europa.eu/governance/impact/index_en.htm

    [5] V prid temu govori velika korelacija med cenami sosednjih držav, na primer nizozemsko-nemška korelacija cen električne energije za dan vnaprej se je v letih 2008 in 2009 povečala z 0,57 (2004) in 0,67 (2005) na 0,85 in 0,91. To je podrobneje analizirano v poročilu o oceni učinka.

    [6] Predstavitev na Firenškem forumu „Target Model for Interregional Congestion Management“, 10. december 2009, http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/forum_electricity_florence_en.htm

    [7] Vpogled v delovanje trgov s plinom in električno energijo leta 2005, skladno s členom 17 Uredbe 1/2003 ES - http://ec.europa.eu/competition/sectors/energy/inquiry/index.html#final Glej: Odločba Komisije z dne 28. novembra 2008 v zvezi z zadevama COMP/39.388 – Nemški veleprodajni trg električne energije in COMP/39.389 – Nemški izravnalni trg električne energije.

    [8] Francoski energetski regulator (CRE) ima široka pooblastila za nadzor trgov na debelo (vključno s promptnimi posli in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na prostem trgu) in je začel od tržnih udeležencev po celotni Evropi zahtevati podatke o transakcijah, povezanih s francoskimi trgi. Nemška Monopolkommission je zahtevala vzpostavitev neodvisnega tržnega nadzornika v Nemčiji, ki bi imel dostop do borznih in zunaj borznih transakcij za dobavo Nemčiji. Marca 2009 je Ofgem, energetski regulator v Združenem kraljestvu, izdal dokument o preprečevanju zlorab trga.

    [9] Agencija je bila ustanovljena skladno z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega sveta in Parlamenta o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki je takrat pravno temeljila na členu 95 Pogodbe. Agencija spodbuja cilje iz člena 194 Pogodbe. Če bi bil ta člen v veljavi, ko je bila sprejeta Uredba (ES) št. 713, bi bil pravna podlaga za ustanovitev Agencije.

    [10] UL C , , str. .

    [11] UL C , , str. .

    [12] UL C , , str. .

    [13] UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

    [14] UL L 211, 14.8.2009, str. 36.

    [15] UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

    [16] UL 145, 30.4.2004, str. 0001–0044.

    [17] UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

    [18] UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

    [19] UL L 211, 14.8.2009, str. 94.

    [20] UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

    [21] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

    [22] UL vstavi datum eno leto po sprejetju te uredbe.

    [23] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

    [24] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

    [25] COM(2010) 2020 z dne 3. marca 2010: „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, stran 19.

    [26] Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, UL Zvezek 52, 14. avgust 2009

    [27] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

    [28] DS = diferencirana sredstva / NS = nediferencirana sredstva

    [29] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

    [30] Države kandidatke in, kjer je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

    [31] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec („Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji („Jeune Expert en Délégation“); LU= lokalni uslužbenec; ONS = odposlani nacionalni strokovnjak;

    Top