52010PC0526

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 29.9.2010

COM(2010) 526 konč.

2010/0280 (COD)

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Svetovna gospodarska in finančna kriza je razkrila in povečala potrebo po večjem sodelovanju in okrepljenem nadzoru gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU). Obstoječi instrumenti in metode usklajevanja in nadzora so omogočili EU, da prebrodi težave, ki se jim nobena država članica ne bi mogla zoperstaviti sama. Evropske institucije in države članice so se hitro odzvale in še naprej sodelujejo, da bi premagale krizo, kakršne naša generacija še ni doživela.

Te zadnje izkušnje pa so tudi razkrile preostale vrzeli in šibke točke sedanjega sistema usklajevanja ter obstoječih postopkov nadzora. Obstaja široko soglasje, da je treba okvir EMU nujno okrepiti, da bi se utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ, ki sta predpogoj za trajnostno proizvodnjo in rast zaposlovanja.

Kriza je močno poslabšala ugodne gospodarske in finančne razmere, ki so prevladovale do leta 2007, in še enkrat jasno pokazala, da izredni prihodki, ki so se nabrali v času gospodarskega vzpona, niso bili v zadostni meri uporabljeni za ustvarjanje manevrskega prostora za obdobje recesije. V večini držav članic bo potrebna obsežna konsolidacija, da bi se javni dolg začel spet zmanjševati. To je še toliko nujnejše, ker se evropske družbe in gospodarstva soočajo z učinki starajočega se prebivalstva, kar bo povzročilo še večji pritisk na ponudbo delovne sile in javne proračune. Zmanjšanje ravni dolga je izredno pomembno za večino držav, saj s čedalje višjimi davki in premijami za tveganje negativno vplivajo na gospodarske spodbude in rast.

Glavni instrument usklajevanja in nadzora fiskalne politike je Pakt za stabilnost in rast (PSR), ki izvaja tiste določbe iz Pogodbe, ki se nanašajo na proračunsko disciplino. Okrepitev Pakta je pomembna tako za povečanje verodostojnosti sprejete fiskalne izhodne strategije, kot za izogibanje ponavljanju preteklih napak. Cilj niza predlogov, ki so zdaj predstavljeni, je okrepiti Pakt z: (i) izboljšanjem njegovih določb na podlagi izkušenj in nenazadnje tudi krize; (ii) vključevanjem učinkovitejših izvršilnih instrumentov v Pakt; in (iii) z dopolnitvijo Pakta z določbami o nacionalnih fiskalnih okvirih. Ta niz predlogov je del širše reforme gospodarskega upravljanja, ki se izvaja pod okriljem strategije Evropa 2020 in ki vključuje predloge za reševanje makroekonomskih neravnovesij z okrepljenim nadzorom, vključno z mehanizmi opozarjanja in sankcioniranja. Različne oblike usklajevanja gospodarske politike, vključno z nadzorom strukturnih reform, je treba vključiti v nov ciklus nadzora, tj. evropski semester, ki bo združil obstoječe procese, ki potekajo v okviru PSR in širših smernic gospodarske politike, vključno s sočasno predložitvijo programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter nacionalnih programov reform.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Komisija je kratek pregled sedanjih predlogov objavila v dveh sporočilih: Sporočilu o okrepitvi usklajevanja gospodarskih politik z dne 12. maja 2010 in Sporočilu o usklajevanju gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU z dne 30. junija 2010. Z uradnim sporočilom je Komisija želela pokazati svojo zavezo spodbujanju dialoga z državami članicami, Evropskim parlamentom in vsemi zainteresiranimi stranmi ter obenem predstaviti dejanske predloge za ukrepanje.

Evropski svet se je junija 2010 dogovoril, da je treba nujno okrepiti usklajevanje naših gospodarskih politik. Dogovor je vključeval prve usmeritve, kar zadeva PSR in proračunski nadzor. Evropski svet je zlasti sklenil, da je treba: (i) okrepiti preventivni in korektivni del PSR, vključno s sankcijami, ob upoštevanju posebnih razmer v državah članicah euroobmočja; (ii) pri proračunskem nadzoru bolj upoštevati ravni in razvoj dolga ter splošno vzdržnost; (iii) zagotoviti, da vse države članice določijo nacionalna proračunska pravila in srednjeročne proračunske okvire v skladu s PSR; (iv) zagotoviti kakovost statističnih podatkov.

Evropski svet je pozval projektno skupino za gospodarsko upravljanje, ki ji predseduje predsednik Evropskega sveta in je bila ustanovljena marca 2010, ter Komisijo, naj te usmeritve hitro nadalje razvijeta in jih usposobita za delovanje. Med Komisijo in projektno skupino za gospodarsko upravljanje se je razvil konstruktiven odnos. Komisija je prispevala k delu projektne skupine z zgoraj navedenima sporočiloma in drugimi občasnimi prispevki.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga PSR je določena v členih 121 in 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pakt za stabilnost in rast vsebuje: Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (t.i. preventivni del); Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (t.i. korektivni del) ter Resolucijo Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast. Te uredbe so bile leta 2005 spremenjene z uredbama (ES) št. 1055/2005 in (ES) št. 1056/2005 ter dopolnjene s Poročilom Sveta z dne 20. marca 2005 z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta stabilnosti in rasti“. Cilj sedanjih predlogov so nadaljnje spremembe uredb št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97. Dodatni izvedbeni instrumenti so predlagani v novi uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju, in sicer na podlagi člena 136 Pogodbe v povezavi s členom 121(6) Pogodbe. Zahteve za proračunske okvire držav članic so predmet nove direktive Sveta na podlagi člena 126(14): namen direktive je predvsem opredeliti obveznosti nacionalnih organov glede izpolnjevanja določb iz člena 3 Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama.

Namen preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast je zagotoviti, da bodo države članice sprejemale preudarne fiskalne politike, da ne bi bilo treba sprejemati strožjih oblik usklajevanja, s čimer bi se izognile tveganjem za vzdržnost javnih financ, kar bi imelo potencialne negativne posledice za EMU kot celoto. Zato se od držav članic zahteva, da predstavijo programe za stabilnost in konvergenčne programe, v katerih bodo opisani načrti za doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev (SPC), ki so v strukturnem smislu opredeljeni kot odstotek BDP (tj. prilagoditev cikličnemu učinku brez enkratnih in začasnih ukrepov) in ki se po državah razlikujejo glede na stanje skoraj uravnoteženega proračuna, da bi lahko prikazali raven javnega dolga in obveznosti, povezane s staranjem prebivalstva. Od držav članic, ki svojega srednjeročnega proračunskega cilja niso izpolnile, se pričakuje, da se bodo v strukturnem smislu temu cilju približale z 0,5 % BDP na leto.

Vendar pa je bil napredek pri izpolnjevanju srednjeročnih proračunskih ciljev na splošno premajhen, zaradi česar so bile javne finance močno izpostavljene gospodarskemu nazadovanju. Poleg tega se je v praksi pokazalo, da je strukturno ravnovesje nezadosten pokazatelj osnovnega fiskalnega stanja države, in sicer zaradi težav pri ocenjevanju cikličnega stanja gospodarstva v realnem času ter nezadostnega upoštevanja izrednih prihodkov in njihovih upadov, ki niso neposredno povezani z gospodarskim ciklusom (predvsem razvoj stanovanjskega in finančnega trga). Zaradi tega je v številnih državah tudi na videz zdravo proračunsko stanje v času pred krizo prikrilo močno odvisnost od izrednih prihodkov za financiranje porabe, preobrat tega stanja pa je nato prispeval k hitro rastočim proračunskim primanjkljajem.

Da bi se odzvala na te pomanjkljivosti, predlagana reforma preventivnega dela ob ohranitvi sedanjih srednjeročnih proračunskih ciljev in zahteve po letni konvergenci v višini 0,5 % BDP prispeva k temu, da bodo ti cilji delovali na podlagi novega načela oblikovanja preudarne fiskalne politike. To načelo pomeni, da rast letne porabe ne sme preseči razumne srednjeročne stopnje rasti BDP – in če se srednjeročni proračunski cilj ne izpolni, potem mora seveda ostati pod njo –, razen če je bil SPC v veliki meri presežen ali če je presežek rasti porabe nad razumno srednjeročno stopnjo izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Glavni cilj je zagotoviti, da se izredni prihodki ne bodo porabili, temveč se bodo namenili za zmanjševanje dolga. Novo načelo bo zagotovilo merilo, na podlagi katerega bodo pregledani fiskalni načrti države v programu za stabilnost in konvergenčnem programu. Če ne bo mogoče doseči dogovorjene stopnje rasti porabe in bo to povezano z določenimi ukrepi na področju prihodkov, potem bodo poleg tega za zadevne države članice veljala opozorila Komisije in, če bo stanje trajno in/ali posebej resno, priporočilo Sveta za sprejetje popravljalnih ukrepov na podlagi člena 121 Pogodbe. Takšno priporočilo, ki se izda v okviru preventivnega dela, bi prvič in samo za države euroobmočja slonelo na izvedbenem mehanizmu iz člena 136 Pogodbe, in sicer v obliki obrestnega depozita v višini največ 0,2 % BDP. Za uvedbo obrestnega depozita se sprejme postopek mehanizma „obratnega glasovanja“: na podlagi priporočila bi bilo treba depozit položiti v skladu s predlogom Komisije, razen če bi Svet s kvalificirano večino v desetih dneh sprejel nasprotno odločitev. Svet bi lahko zmanjšal znesek depozita samo soglasno ali na podlagi predloga Komisije in utemeljene prošnje zadevne države članice. Depozit se povrne z obračunanimi obrestmi, ko Svet ugotovi, da so okoliščine, zaradi katerih je bil depozit potreben, odpravljene.

Korektivni del Pakta za stabilnost in rast je namenjen izogibanju velikih napak v proračunskih politikah, ki bi lahko povzročile tveganje za vzdržnost javnih financ in potencialno ogrozile EMU. To pomeni, da so se države članice obvezane izogniti čezmernim državnim primanjkljajem, ki so opredeljeni glede na številčni prag primanjkljaja (3 % BDP) in dolga (60 % BDP ali delež, ki se v zadostni meri zmanjšuje proti temu pragu). V okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, s katerim se izvaja prepoved čezmernih primanjkljajev, je opredeljeno zaporedje korakov, ki za države euroobmočja pomenijo morebitno uvedbo finančnih sankcij.

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem se redno uporablja v skladu z ustreznimi določbami, tudi v izjemnih okoliščinah finančne krize, s tem pa prispeva k utrditvi pričakovanj glede njenega pravilnega reševanja. Vendar pa so se pojavile tudi nekatere pomanjkljivosti. Medtem ko sta primanjkljaj in merilo dolga načeloma enakovredna, vztrajno visoke ravni dolga pa dokazljivo predstavljajo resnejše tveganje za vzdržnost javnih financ kot samo občasno visoki primanjkljaji, je bil v praksi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem skoraj izključno osredotočen na „3 % BDP“, dolg pa je do zdaj igral zgolj stransko vlogo. To je posledica manj neposredne narave praga dolga v primerjavi s primanjkljajem, vključno z dvoumnostjo pojma dovolj hitrega zmanjševanja in večjega vpliva spremenljivk izven nadzora držav, predvsem inflacije, na delež dolga. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem načeloma sloni na trdnem izvedbenem mehanizmu, saj se finančne sankcije lahko in morajo uvesti v primeru nenehnega neuspeha pri zmanjšanju čezmernega primanjkljaja. Vendar se takšne sankcije dokazljivo uporabijo prepozno v procesu, da bi lahko učinkovito odvračale od velikih napak v fiskalni politiki, nenazadnje tudi zato, ker so se finančne razmere v zadevni državi lahko poslabšale do te mere, da bi lahko tveganje globe postalo manj verodostojno prav v času, ko bi moralo biti realno. Najnovejša kriza je tudi jasno pokazala, da če bo obveznost zmanjšanja čezmernega primanjkljaja prispevala k utrditvi pričakovanja, da bo solventnost države ohranjena, bosta morala časovni okvir zmanjšanja in profil prilagoditve upoštevati razmisleke na ravni celotne EMU.

Da bi se te pomanjkljivosti popravile, so bili predstavljeni naslednji ključni predlogi reforme korektivnega dela.

Merilo dolga v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem mora postati operativno, in sicer s sprejetjem numeričnega merila, ki bi izmerilo, ali se delež dolga v zadostni meri zmanjšuje proti pragu 60 % BDP. Delež dolga v BDP, ki presega 60 %, se dovolj hitro približuje pragu, če se je njegova oddaljenost od 60-odstotne referenčne vrednosti v predhodnih treh letih zmanjševala za eno dvajsetino na leto. Vendar ni nujno, da bo zaradi neupoštevanja tega numeričnega merila zadevna država končala s čezmernim primanjkljajem, saj bi bilo treba pri tej odločitvi upoštevati vse dejavnike, ki so pomembni predvsem za ocenjevanje razvoja dolga, kot na primer, ali zelo nizka nominalna rast ovira zmanjševanje dolga, skupaj z dejavniki tveganja, povezanimi s strukturo dolga, zadolženostjo zasebnega sektorja in posrednimi obveznostmi, povezanimi s staranjem prebivalstva. V skladu z večjim poudarkom na dolgu bi bilo treba v primeru neupoštevanja merila primanjkljaja, če je dolg nižji od praga 60 % BDP, večjo pozornost nameniti zadevnim dejavnikom.

Bolj prilagodljiv pristop, ki je bil predstavljen ob upoštevanju ustreznih dejavnikov v postopku ugotavljanja obstoja čezmernega primanjkljaja, bi lahko koristil tudi državam, ki izvajajo sistemske pokojninske reforme, in sicer tudi v času, ki bo sledil trenutno predvidenemu petletnemu prehodnemu obdobju. Posebne določbe Pakta za stabilnost in rast za sistemske pokojninske reforme v zvezi z merilom primanjkljaja sedaj veljajo tudi za merilo dolga; določi se namreč isto petletno prehodno obdobje za upoštevanje neto stroškov takšnih reform pri ocenjevanju upoštevanja merila dolga. Enako se obravnavata tudi delni ali celotni preobrat predhodno izvršenih sistemskih pokojninskih reform, in sicer tako v času začetka kot v času ukinitve postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Izvrševanje podpira uvedba novega sklopa finančnih sankcij za države članice euroobmočja, ki bi se v skladu s postopnim pristopom lahko v procesu uporabile veliko prej. Predvsem bi se brezobrestni depozit v višini 0,2 % BDP uporabil po odločitvi, da se v državi ustvari čezmeren primanjkljaj, kar bi se pretvorilo v denarno kazen v primeru neupoštevanja prvotnega priporočila o zmanjšanju primanjkljaja. Znesek je enak nespremenljivemu delu sankcij, ki so že opredeljene v zadnjem koraku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Prav tako je povezan s proračunom EU, kar bi moralo olajšati predviden premik k sistemu izvrševanja, ki temelji na proračunu EU, kot je opisano v zgoraj navedenem Sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010. Nadaljnje neupoštevanje bo pripeljalo do pospešitve sankcij, kar je v skladu z že obstoječimi določbami Pakta za stabilnost in rast. Da bi se zmanjšala diskrecija pri izvrševanju, je predviden mehanizem „obratnega glasovanja“ za predpisovanje novih sankcij v zvezi z zaporednimi koraki postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Komisija bo posebej na vsakem koraku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem podala predlog za ustrezne sankcije, ki bo veljal za sprejetega, v kolikor Svet s kvalificirano večino v desetih dneh ne bo sprejel nasprotne odločitve. Znesek brezobrestnega depozita ali globe lahko zmanjša ali prekliče samo Svet, in sicer soglasno ali po posebnem predlogu Komisije v izjemnih gospodarskih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice.

Poleg tega se merila za oceno skladnosti s priporočili na vsakem koraku, vključno z možnostjo podaljšanja rokov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, pojasnijo tako, da se po analogiji s pristopom, predlaganim za preventivni del, očiten poudarek nameni fiskalnim spremenljivkam, za katere je mogoče predpostaviti, da so pod neposrednim nadzorom vlade, tj. predvsem poraba. Poleg teh okoliščin, značilnih za posamezne države, je sprejeta tudi možnost podaljšanja rokov, in sicer tudi v primeru splošne gospodarske krize.

Učinkovito izvrševanje okvira EMU za proračunsko usklajevanje ne more izhajati samo iz določb, določenih na ravni EU. Posebna decentralizirana narava sprejemanja fiskalne politike na ravni EU ter splošna potreba po nacionalnem lastništvu pravil EU pomeni, da je temeljnega pomena, da se cilji okvira proračunskega usklajevanja EMU odražajo v okvirih nacionalnih proračunov. Nacionalni proračunski okvir je sklop elementov, ki tvorijo podlago nacionalnega fiskalnega upravljanja, tj. državni institucionalni okvir politike, ki določa oblikovanje fiskalne politike na nacionalni ravni. To vključuje javne računovodske sisteme, statistiko, prakse napovedovanja, numerična fiskalna pravila, proračunske postopke, ki urejajo vse ravni proračunskega procesa in predvsem srednjeročne proračunske okvire, kakor tudi fiskalne odnose med državnimi podsektorji. Medtem ko je treba spoštovati posebne potrebe in prednosti držav članic, se kaže potreba po upoštevanju nekaterih meril, ki so potrebna za zagotavljanje minimalne kakovosti in skladnosti s proračunskim okvirom EU: to so teme Direktive o nacionalnih proračunskih okvirih, za katero je bilo predlagano, da naj dopolni reformo Pakta za stabilnost in rast. Takšne lastnosti najprej zahtevajo, da morajo najosnovnejši elementi nacionalnih proračunskih okvirov, in sicer računovodska in statistična vprašanja ter prakse napovedovanja, biti skladni z minimalnimi evropskimi standardi, da bi se omogočila preglednost in spremljanje fiskalnega razvoja. Domači proračunski okviri morajo tudi sprejeti večletno perspektivo fiskalnega načrtovanja, da bi zagotovili, da izpolnjevanje srednjeročnih ciljev poteka na ravni EU. Poleg tega morajo države članice izvajati numerična fiskalna pravila, ki spodbujajo skladnost s pragi primanjkljaja in dolga. Države članice morajo zagotoviti, da se bodo te lastnosti uporabljale v vseh splošnih državnih podsektorjih. Nacionalni organi morajo tudi zagotoviti preglednost proračunskega procesa z zagotovitvijo podrobnih informacij o obstoječih izvenproračunskih sredstvih, davčnih izdatkih in pogojnih obveznostih.

2010/0280 (COD)

Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnemu parlamentu,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Usklajevanje gospodarskih politik držav članic, kot je določeno v Pogodbi, bi moralo vključevati skladnost z vodilnimi načeli stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2) Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[2] in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast[3]. Uredbi (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97 sta bili leta 2005 spremenjeni z uredbama (ES) št. 1055/2005 oziroma (ES) št. 1056/2005. Poleg tega je bilo sprejeto poročilo Sveta z dne 20. marca 2005 o izboljšanju izvajanja Pakta za stabilnost in rast.

(3) Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki jo podpira finančna stabilnost in ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(4) Preventivni del Pakta za stabilnost in rast zahteva, da države članice dosežejo in vzdržujejo srednjeročne proračunske cilje ter v ta namen predložijo programe za stabilnost in konvergenčne programe.

(5) Vsebino programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter merila za njihovo ocenjevanje bi bilo treba dodatno prilagoditi glede na izkušnje, zbrane pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast.

(6) Skladnost s srednjeročnim proračunskim ciljem za proračunska stanja mora državam članicam zagotoviti varnostno mejo ob upoštevanju referenčne vrednosti v višini 3 % BDP, da bi se zagotovila hiter napredek pri vzdržnosti in proračunski manevrski prostor, predvsem ob upoštevanju potreb po javnih naložbah.

(7) Treba je začeti izvajati obveznost doseganja in ohranjanja srednjeročnega proračunskega cilja z natančno določitvijo načel oblikovanja preudarne fiskalne politike.

(8) Obveznost doseganja in ohranjanja srednjeročnega cilja bi morala prav tako veljati za sodelujoče države članice in države članice z odstopanjem.

(9) Oblikovanje preudarne fiskalne politike predpostavlja, da stopnja rasti državne porabe v običajnih okoliščinah ne presega razumne srednjeročne stopnje rasti BDP; presežki te norme se izravnavajo z diskrecijskim povečanjem državnih prihodkov, diskrecijsko zmanjšanje prihodkov pa se nadomesti z zmanjšanjem porabe.

(10) Začasen odklon od preudarnega oblikovanja fiskalne politike je treba dovoliti v primeru resnega splošnega gospodarskega upada, da se omogoči oživitev gospodarstva.

(11) V primeru znatnega odstopanja od preudarnega oblikovanja fiskalne politike bi bilo treba zadevni državi članici poslati opozorilo, če pa znatno odstopanje vztraja ali je še zlasti zaskrbljujoče, bi bilo treba zadevni državi članici poslati priporočilo, naj sprejme potrebne popravljalne ukrepe.

(12) Za zagotovitev, da sodelujoče države članice upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, bi bilo treba vzpostaviti poseben izvedbeni mehanizem na podlagi člena 136 Pogodbe za primere, v katerih še naprej obstaja vztrajno in znatno odstopanje od preudarnega oblikovanja fiskalne politike.

(13) Pri sklicevanjih v Uredbi (ES) št. 1466/97 bi bilo treba upoštevati novo številčenje členov v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(14) Uredbo (ES) št. 1466/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1466/97 se spremeni:

1. Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

V smislu te uredbe so „sodelujoče države članice” tiste države članice, katerih valuta je euro, in „države članice z odstopanjem” vse države članice razen tistih, katerih valuta je euro.“

2. Člen 3 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka sodelujoča država članica predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe, v obliki programa za stabilnost, ki predstavlja bistveno podlago za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki je pogoj za ustvarjanje delovnih mest.“

(b) odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) srednjeročni proračunski cilj in prilagoditveno pot splošnega javnofinančnega salda kot deleža BDP za doseganje tega cilja, predvideni potek splošnega javnega zadolževanja, predvideni potek rasti državne porabe, predvideni potek rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter količinsko opredelitev načrtovanih diskrecijskih ukrepov glede prihodkov;“

(ii) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti;“

(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta.“

3. Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1. Programi za stabilnost se predložijo letno med 1. in 30. aprilom. Država članica, ki uvede euro, predloži program za stabilnost v šestih mesecih po tem, ko Svet sprejme sklep o njenem sodelovanju pri euru.

2. Države članice svoje programe za stabilnost objavijo.“

4. Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1. Na podlagi ocene Komisije ter Ekonomsko-finančnega odbora Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla.

Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za ustrezno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Za države članice z višjo ravnjo dolga ali čezmernimi makroekonomskimi neravnovesji ali obojim Svet preuči, ali je letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, višje od 0,5 % BDP. Svet upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša.

Da se zagotovi učinkovito doseganje in ohranjanje srednjeročnega proračunskega cilja, bo Svet preveril, ali je potek rasti državne porabe skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali načrtovanih na strani prihodkov.

Oblikovanje fiskalne politike velja za preudarno in s tem primerno za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja ter njegovo trajno ohranjanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže razumne srednjeročne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov;

(b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe na preseže stopnje pod razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg izrednega upada stopnje rasti državne porabe v primerjavi z razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja;

(c) diskrecijska zmanjšanja postavk državnih prihodkov se izravnajo bodisi z zmanjšanji odhodkov bodisi z diskrecijskimi povečanji drugih postavk državnih prihodkov ali z obojim.

Razumna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo.

Svet pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upošteva izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja.

Svet poleg tega preveri, ali vsebine programa za stabilnost prispevajo k doseganju trajnostne konvergence v euroobmočju in k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije.

V obdobjih resnega splošnega gospodarskega upada se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje preudarne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku.

2. Svet preveri program za stabilnost v največ treh mesecih od predložitve. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi izda mnenje o programu. Če Svet v skladu s členom 121 Pogodbe meni, da bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na oblikovanje preudarne fiskalne politike, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program.“

5. Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) Pogodbe na temelju poslanih podatkov sodelujočih držav članic ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremlja uresničevanje programov za stabilnost, še zlasti pa ugotavlja, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike.

2. V primeru znatnih odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 5(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, lahko Komisija v skladu s členom 121(4) Pogodbe zadevni državi članici pošlje opozorilo.

Odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih.

Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica znatno presegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju.

Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva v primeru resnega splošnega gospodarskega upada.

3. Če je znatno odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.“

6. Člen 7 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica z odstopanjem predloži Svetu in Komisiji podatke, potrebne za izvajanje rednega večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe, v obliki konvergenčnega programa, ki je bistvena podlaga za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki je pogoj za ustvarjanje delovnih mest.“

(b) odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) srednjeročni proračunski cilj in prilagoditveno pot splošnega javnofinančnega salda kot deleža BDP za doseganje tega cilja, predvideni potek splošnega javnega zadolževanja, predvideni potek rasti državne porabe, predvideni potek rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter količinsko opredelitev načrtovanih diskrecijskih ukrepov glede prihodkov, srednjeročne cilje monetarne politike, razmerje med temi cilji ter stabilnostjo cen in menjalnih tečajev in dosego trajnostne konvergence;“

(ii) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov gospodarske politike, ki so bili sprejeti ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti;“

(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Podatki o prilagajanju splošnega javnofinančnega salda in javnega zadolževanja, rasti državne porabe in predvidenem poteku rasti državnih prihodkov ob nespremenjeni politiki ter načrtovani diskrecijski ukrepi glede prihodkov in temeljne ekonomske predpostavke iz odstavkov 2(a) in (b) so prikazani na letni osnovi za minulo in tekoče leto ter še za prihodnja tri leta.“

7. Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1. Konvergenčni programi se predložijo letno med 1. in 30. aprilom.

2. Države članice svoje konvergenčne programe objavijo.“

8. Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1. Na podlagi ocene Komisije ter Ekonomsko-finančnega odbora Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 121 Pogodbe preuči srednjeročne proračunske cilje, ki jih predstavijo zadevne države članice, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla in za dosego trajnostne konvergence.

Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja upošteva, ali so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Za države članice z višjo ravnjo dolga ali čezmernimi makroekonomskimi neravnovesji ali obojim Svet preuči, ali je letno izboljšanje proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov, višje od 0,5 % BDP. Svet za države članice MMT2 preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za primerno letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP.

Da se zagotovi učinkovito doseganje in ohranjanje srednjeročnega proračunskega cilja, bo Svet preveril, ali je potek rasti državne porabe, ob sočasnem upoštevanju učinka ukrepov, sprejetih ali predlaganih na strani prihodkov, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike.

Oblikovanje fiskalne politike velja za preudarno in s tem primerno za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja ter njegovo trajno ohranjanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) za države članice, ki so dosegle srednjeročni proračunski cilj, letna rast porabe ne preseže razumne srednjeročne stopnje rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov;

(b) za države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, letna rast porabe na preseže stopnje pod razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP, razen če je presežek izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Obseg izrednega upada stopnje rasti državne porabe v primerjavi z razumno srednjeročno stopnjo rasti BDP je določen tako, da se zagotovi ustrezna prilagoditev v smeri srednjeročnega proračunskega cilja;

(c) diskrecijska zmanjšanja postavk državnih prihodkov se izravnajo bodisi z zmanjšanji odhodkov bodisi z diskrecijskimi povečanji drugih postavk državnih prihodkov ali z obojim.

Razumna srednjeročna stopnja rasti se oceni na osnovi napovedi za desetletno obdobje, ki se redno posodabljajo.

Svet pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upošteva izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja.

Svet poleg tega preveri, ali vsebine konvergenčnega programa prispevajo k tesnejšemu usklajevanju gospodarskih politik ter ali je gospodarska politika zadevne države članice skladna s temeljnimi smernicami gospodarske politike držav članic in Unije. Poleg tega Sveta za države MMT2 preveri, ali vsebina konvergenčnega programa zagotavlja nemoteno sodelovanje v mehanizmu za določanje menjalnih tečajev.

V obdobjih resnega splošnega gospodarskega upada se lahko državam članicam dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti, ki jo predvideva oblikovanje preudarne fiskalne politike, kot je opredeljeno v četrtem pododstavku.

2. Svet preveri konvergenčni program v največ treh mesecih od predložitve. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom po potrebi izda mnenje o programu. Če Svet v skladu s členom 121 Pogodbe meni, da bi bilo treba cilje in vsebine programa okrepiti s posebnim sklicevanjem na oblikovanje preudarne fiskalne politike, v svojem mnenju državo članico pozove, naj prilagodi svoj program.“

9. Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1. Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) Pogodbe na temelju poslanih podatkov držav članic z odstopanjem ter ocen Komisije in Ekonomsko-finančnega odbora, spremlja uresničevanje konvergenčnih programov, še zlasti pa ugotavlja, ali se proračunsko stanje znatno odmika ali se utegne odmakniti od srednjeročnega proračunskega cilja ali ustreznih prilagoditvenih poti za njegovo dosego zaradi odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike.

Poleg tega Svet glede na cilje posameznih konvergenčnih programov spremlja tudi gospodarske politike držav članic z odstopanjem predvsem za zagotovitev, da te politike stremijo k stabilnosti, s čimer se je mogoče izogniti izkrivljanju realnih menjalnih tečajev in prekomernemu nihanju nominalnih menjalnih tečajev.

2. V primeru znatnih odstopanj od oblikovanja preudarne fiskalne politike, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 9(1) te uredbe, in da bi preprečili nastanek čezmernega primanjkljaja, lahko Komisija v skladu s členom 121(4) Pogodbe zadevni državi članici pošlje opozorilo.

Odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike se šteje za znatno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: presežek rasti porabe, skladen z oblikovanjem preudarne fiskalne politike, ki ni izravnan z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov, ali diskrecijski ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke in niso izravnani z zmanjšanji porabe, ter skupni učinek odstopanja na državni saldo v višini najmanj 0,5 % BDP v posameznem letu ali najmanj 0,25 % BDP na povprečni letni ravni v dveh zaporednih letih.

Odstopanje se ne upošteva, če je zadevna država članica znatno presegla srednjeročni proračunski cilj, ob upoštevanju prisotnosti čezmernih makroekonomskih neravnovesij, in če proračunski načrti, predstavljeni v programu za stabilnost, ne ogrožajo tega cilja v programskem obdobju.

Odstopanje se prav tako lahko ne upošteva v primeru resnega splošnega gospodarskega upada.

3. Če je znatno odstopanje od oblikovanja preudarne fiskalne politike vztrajno ali je še zlasti zaskrbljujoče, Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici pošlje priporočilo, naj sprejme potrebne prilagoditvene ukrepe. Svet na predlog Komisije priporočilo objavi.“

10. Vsa sklicevanja na „člen 99“ se povsod v uredbi nadomestijo s sklicevanji na „člen 121“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

1.2. Zadevna področja ABM/ABB [4]

Gospodarske in finančne zadeve

1.3. Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[5]

( Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa

( Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo

1.4. Cilji

1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki jih obravnava predlog/pobuda

Spodbujanje rasti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostnega razvoja v EU

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Posebni cilji : Št. 1 in 3.

– Zagotavljanje učinkovitega usklajevanja politik in splošne skladnosti politik pri razvoju odziva EU na gospodarsko krizo v okviru doseganja ciljev agende EU 2020 in trajnostnega razvoja ter za povečanje potenciala držav članic za rast in konkurenčnosti EU;

– spodbujanje prizadevanj držav članic za zdravo proračunsko stanje ter javne finance, ki so vzdržne in visokokakovostne v smislu njihovega prispevka k rasti.

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

Ekonomska in monetarna unija

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Sporočilo Komisije COM(2010) 367 je poudarilo potrebo po dobro opredeljenem pristopu politike EU za (i) okrepitev oživitve gospodarstva, (ii) ponovno vzpostavitev zdravih javnih financ in (iii) aktivno spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Predlagana sprememba uredbe, ki je preventivni del Pakta za stabilnost in rast, je del uradnih zakonodajnih predlogov, napovedanih v zgoraj navedenem sporočilu. Te spremembe so namenjene krepitvi usklajevanja gospodarskih politik, zlasti z obravnavanjem potrebe po učinkovitem izvrševanju gospodarskega nadzora fiskalnih politik držav članic z ustreznimi spodbudami in sankcijami ter z večjo osredotočenostjo na javni dolg in fiskalno vzdržnost.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Dosega splošnega cilja Komisije za spodbujanje rasti v EU, ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj se meri z naslednjimi kazalniki učinkov:

– stopnja, na kateri države članice beležijo proračunske rezultate v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

– potencialna rast / realizacija.

Dosega zgoraj navedenega posebnega cilja št. 3 se meri z naslednjim kazalnikom izida: odstotek posameznih priporočil Komisije v zvezi s Paktom za stabilnost in rast, ki jih izvedejo države članice (pod pogojem, da jih je sprejel Svet).

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti, kratkoročno ali dolgoročno

Zakonodajni predlog je del ukrepov, ki jih je Komisija napovedala v Sporočilu (2010) 367 z dne 30. junija 2010, s katerim se nadalje razvijajo ideje politike, zastavljene v Sporočilu Komisije COM(2010) 250 z dne 12. maja 2010, in ki temelji na smernicah, o katerih se je 17. junija 2010 sporazumel Evropski svet.

1.5.2. Dodana vrednost posredovanja EU

Usklajevanje gospodarskih politik držav članic je sestavni del pristojnosti EU, kot so vključene v naslov VIII (o ekonomski in monetarni politiki) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih projektov v preteklosti

Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba izboljšati usklajevanje gospodarskih politik ter predvsem okrepiti preventivni in korektivni del Pakta za stabilnost in rast.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Zakonodajni predlog je del enega od elementov celovitega paketa gospodarskih reform, predstavljenega v COM(2010) 367 z dne 30. junija 2010.

1.6. Trajanje ukrepa in finančne posledice

( Časovno omejen predlog/pobuda

- ( Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL

- ( Finančne posledice med letoma LLLL in LLLL

( Časovno neomejen predlog/pobuda

- Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

- ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Predviden(i) režim(i) upravljanja [6]

( Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

- ( izvajalske agencije

- ( organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[7]

- ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

- ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe

( Deljeno upravljanje z državami članicami

( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami ( navedite )

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Ni relevantno

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1. Ugotovljena tveganja

Ni relevantno

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Ni relevantno

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Ni relevantno

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zakonodajni predlog ne zahteva uporabe dodatnih človeških ali finančnih virov.

- Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

Številka [Opis…..................................................….] | dif./nedif. ([8]) | držav EFTA[9] | držav kandidatk[10] | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

[XX.YY.YY.YY] | dif./nedif. | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |

- Zahtevane nove proračunske vrstice: jih ni

Po vrsti , v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

Številka [Razdelek………………………………...….] | dif./ nedif. | držav Efte | držav kandidatk | tretjih držav | v smislu člena 18(1)(a) finančne uredbe |

[XX.YY.YY.YY] | DA/NE | DA/NE | DA/NE | DA/NE |

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira | Številka | [Razdelek…………………………………………………………...….] |

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

- 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

- ( Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | …vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

( Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence) |

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) |

XX 01 01 02 (delegacije) |

XX 01 05 01 (posredne raziskave) |

10 01 05 01 (neposredne raziskave) |

( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[18] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) |

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ |

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci |

Zunanji sodelavci |

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- ( Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembo večletnega finančnega okvira[21].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- ( V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

- ( V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | …vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) | Stroški |

Leto N | Leto N+1 | Leto N+2 | Leto N+3 | …vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) |

Člen …. | | | | | | | | | |Za razne namenske prejemke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[2] UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

[3] UL C 236, 2.8.1997, str. 1.

[4] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[5] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[6] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[7] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[8] dif = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[9] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[10] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[11] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[12] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), neposredne raziskave, posredne raziskave.

[13] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[14] Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest…).

[15] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Posebni cilji“.

[16] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[17] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), neposredne raziskave, posredne raziskave.

[18] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[19] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[20] V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[21] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[22] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.