52010PC0486

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 17.9.2010

COM(2010) 486 konč.

2008/0183 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1234/2007 glede razdeljevanja prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v Uniji

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

ZGODOVINA PREDLOGA

Sprejetje predloga s strani Komisije: 17. september 2008

Predložitev predloga Svetu in Evropskemu parlamentu – COM(2008) 563 konč.: 15. oktober 2008 (2008/0183(CNS)).

Mnenje Evropskega parlamenta – prva obravnava: mnenje, ki je bilo sprejeto 26. marca 2009, je bilo potrjeno z resolucijo z dne 5. maja 2010 „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (COM(2009) 0665) –„omnibus“.

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: še ni na voljo.

Na zasedanju 26. marca 2009 je Evropski parlament potrdil svojo zakonodajno resolucijo s 425 glasovi za, 71 proti in 62 vzdržanimi; poročilo g. Siekierskega je vsebovalo 20 predlogov sprememb.

OZADJE PREDLOGA

V Uredbi Sveta (EGS) št. 3730/87 so določena splošna pravila za dobavo hrane iz intervencijskih zalog imenovanim organizacijam za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti. Navedena uredba je bila pozneje razveljavljena in vključena v Uredbo o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“).

Več kot dve desetletji so bile intervencijske zaloge, ki so bile s tem programom na voljo, zanesljiv vir pomoči v hrani najbolj ogroženim. Potreba po razdeljevanju hrane narašča z vsako nadaljnjo širitvijo, s katero se v Uniji bistveno poveča populacija oseb, potrebnih pomoči. Leta 2008 je ta program koristil več kot 13 milijonom ljudem.

Cilji skupne kmetijske politike (SKP), kakor so opredeljeni v členu 39(1) Pogodbe, vključujejo stabilizacijo trgov in zagotavljanje, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. Vsa ta leta se je z načrti razdeljevanja hrane, ki so se izvajali na podlagi programa, uspešno podpiralo doseganje obeh ciljev, načrti pa so se z zmanjšanjem negotove preskrbe s hrano najbolj ogroženih oseb v Uniji izkazali za bistveno orodje zagotavljanja splošne razpoložljivosti hrane v Uniji ob hkratnem zmanjševanju intervencijskih zalog.

V zadnjih letih je bila SKP močno preoblikovana, poudarek pa se je z glavnega cilja povečanja produktivnosti prenesel na izboljšanje dolgoročne trajnosti kmetijstva. V tem smislu je bila intervencija kot regulativno orodje opuščena za nekatere proizvode, na primer oljčno olje, sladkor in rž, za preostale proizvode pa je bila vrnjena v prvotno vlogo varnostne mreže. To je bilo potrjeno z odločitvami v okviru pregleda stanja reforme SKP iz leta 2009. Posledično se je z leti program za zagotavljanje hrane vse bolj zanašal na nakupe na trgu.

Evropski parlament je v svoji izjavi z dne 4. aprila 2006 o oskrbi dobrodelnih združenj, ki so zadolžena za izvajanje evropskega programa pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam, izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti evropskega programa pomoči v hrani najbolj ogroženim ter ob priznanju potrebe po zadovoljevanju njihovih potreb po hrani pozval Komisijo in Svet, naj uveljavita evropski program pomoči v hrani kot stalen program.

Evropski parlament je 22. maja 2008 sprejel resolucijo o rastočih cenah hrane v EU in državah v razvoju, v kateri poudarja temeljno naravo pravice do hrane in potrebo po izboljšanju stalnega dostopa vseh ljudi do hrane za dejavno, zdravo življenje.

Komisija je v svojem sporočilu „Reševanje vprašanja naraščajočih cen hrane – Smernice za ukrepanje EU“ z dne 20. maja 2008 že priznala pomembnost tega programa. Predsednik Evropske komisije je v svojem govoru Parlamentu 18. junija 2008 navedel, da Komisija predvideva dvotretjinsko povečanje proračuna za to pobudo.

Javno posvetovanje o programu razdeljevanja hrane Unije, izvedeno prek interneta, je imelo velik odziv, v odgovorih pa je bila izražena ogromna podpora nadaljevanju programa razdeljevanja hrane Unije. Na rednih sestankih so bili zbrani predlogi dobrodelnih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju programa, in nacionalnih organov za upravljanje.

Predlog je spremljala ocena učinka v obliki delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2008)2436/2).

ELEMENTI PREDLOGA

V zvezi s tem je Komisija leta 2008 predlagala revizijo programa razdeljevanja hrane (COM (2008) 563 konč.) na podlagi naslednjih elementov:

– Dva vira dobave. Hrana bi se dobavila iz intervencijskih zalog ali nabavila na trgu. Slednje ne bi bilo več omejeno na primere začasne nerazpoložljivosti intervencijskih zalog. Vendar imajo prednost intervencijske zaloge, kadar so na voljo.

– Večja raznolikost hrane za razdeljevanje in jasnejše prednostne naloge. Za večjo prehransko uravnoteženost hrane, ki jo zagotavlja program, izbira razdeljene hrane ne bi bila več omejena na tiste, za katere se uporablja intervencija. Prehrambne proizvode bi izbrali organi držav članic v okviru nacionalnih programov razdeljevanja hrane, ki določajo cilje in prednostne naloge glede razdeljevanja hrane najbolj ogroženim.

– Dolgoročna perspektiva. Dejavnosti razdeljevanja hrane od zadevnih nacionalnih organov in dobrodelnih združenj zahtevajo dolgoročno načrtovanje in skrbno pripravo. Da bi povečali učinkovitost programa razdeljevanja hrane Unije, bi bil ta oblikovan za tri leta. Zneski pomoči za drugo in tretje leto bi bili zgolj okvirni in bi morali biti naknadno potrjeni. Poleg tega se predlaga zgornja meja za finančni prispevek Unije.

– Sofinanciranje. Z uvedbo sofinanciranja bi se podprla kohezijska razsežnost programa, zagotovilo ustrezno načrtovanje in okrepile sinergije. Da bi pripomogli k neovirani uvedbi in nadaljevanju velikega dotoka razpoložljivih sredstev Skupnosti, bi bili v načrtu za obdobje 2010–2012 stopnji sofinanciranja Skupnosti 75 % in 85 % v kohezijskih državah članicah. V nadaljevanju, začenši z načrtom za obdobje 2013–2015, bi bili stopnji sofinanciranja Skupnosti 50 % in 75 %.

– Krepitev spremljanja in poročanja. Obveznosti poročanja na različnih ravneh bi se okrepile in bi vključevale poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu.

MNENJE KOMISIJE O PREDLOGIH SPREMEMB, KI JIH JE PREDLAGAL EVROPSKI PARLAMENT

Komisija meni, da je primerno sprejeti nekatere spremembe besedila (predlogi sprememb 1, 2, 4 in 9), ki jih je odobril Evropski parlament, saj bi prispevale k dopolnitvi opisa različnih vidikov v okviru tega programa, čeprav je v nekaterih primerih Komisija izbrala drugačno ubeseditev.

Predlogi sprememb 8, 11, 13 in 14 vsebujejo najbistvenejše spremembe, ki jih je Komisija sprejela v tem spremenjenem predlogu, čeprav se besedilo, ki ga bo Komisija uporabila, lahko razlikuje od besedila, ki ga predlaga Evropski parlament. Predlog spremembe 8 uvaja pojem porekla hrane v Uniji, ki se v tem spremenjenem predlogu ohranja kot prioriteta, o kateri se pri izbiri vrst hrane za razdeljevanje odločajo države članice. Predlog spremembe 11 določa obveznost, da se na razdelilnih mestih jasno navede sodelovanje Unije v načrtu; spremembo je Komisija v tem spremenjenem predlogu obdržala, podrobna pravila pa bodo sprejeta naknadno. Predlog spremembe 13 navaja, da je treba prehrambne proizvode kupiti po konkurenčnem postopku, kar je sedaj izrecno navedeno v predlogu. Predlog spremembe 14 pa zahteva povračilo stroškov skladiščenja, ki jih imajo dobrodelne organizacije, kar je prav tako vključeno.

Po drugi strani pa nekateri predlogi sprememb niso sprejemljivi, saj bi spremenili vsebino predloga Komisije na način, ki ni skladen z zgoraj predstavljenimi cilji. Najpomembnejša zavrnitev zadeva zahtevo Evropskega parlamenta, da se program v celoti financira iz proračuna Unije (predlogi sprememb 5, 10, 16, 17, 18, 19). Komisija je prepričana, da bi uvedba sofinanciranja okrepila kohezijsko razsežnost programa ter zagotovila boljše načrtovanje in upravljanje, zato sofinanciranje ohranja v spremenjenem predlogu. Vendar je zaradi zaskrbljenosti, ki jo je o tem vprašanju izrazil Evropski parlament, Komisija v tem spremenjenem predlogu znatno zmanjšala stopnje nacionalnega sofinanciranja na 10 % za kohezijske države članice in na 25 % za ostale države članice; za razliko od prvotnega predloga bodo te stopnje ves čas trajanja nespremenjene.

USKLADITEV S POGODBO O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE (PDEU)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) vzpostavlja jasno razlikovanje med pristojnostjo, preneseno na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov (delegirani akti), ki dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta, kot to določa člen 290, in med pristojnostjo, dodeljeno Komisiji za sprejem izvedbenih aktov v skladu s členom 291. Dejansko so države članice odgovorne za izvajanje pravno zavezujočih aktov Evropske unije, če pa so za uporabo zakonodajnega akta potrebni enotni pogoji za izvajanje, jih mora sprejeti Komisija z izvedbenimi akti.

Uskladitev programa razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam z novimi pravili Pogodbe zajema postopek kvalifikacije, po katerem se izvedbena pravila, ki jih sprejme Komisija za zagotovitev nemotene izvedbe ukrepa, razvrstijo kot izvedbeni ali delegirani akti.

Ta spremenjeni predlog vsebuje vse bistvene elemente, splošna načela in programska pravila programa, ki jih določi zakonodajalec.

V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije zakonodajalec Komisijo pooblasti, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elemente, ki pa so za pravilno delovanje programa vseeno potrebni. Ta spremenjeni predlog določa, da Komisija z delegiranimi akti sprejme metodo izračuna skupne dodelitve sredstev, vključno z razdeljevanjem intervencijskih zalog in finančnih sredstev, določitev knjigovodske vrednosti proizvodov, sproščenih iz intervencijskih zalog, in metodo za prerazporeditev sredstev na podlagi možnih revizij načrta. Komisija bi morala sprejeti določbe, s katerimi se zahteva uporaba razpisnih postopkov za vse dejavnosti v zvezi z izvedbo načrtov, določbe o varščinah, ki jih morajo položiti vlagatelji, in pravila o sankcijah in znižanjih, ki jih uporabijo države članice v primeru nespoštovanja rokov in drugih pomanjkljivosti.

Države so v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije odgovorne za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, ki jih sprejme zakonodajalec. Vendar se zdi nujno program enotno izvajati v sodelujočih državah članicah, da se izogne kakršnemu koli tveganju za izkrivljanje ali razlikovanje. Zato v tem spremenjenem predlogu zakonodajalec Komisiji podeljuje izvedbena pooblastila za sprejem podrobnih pravil in postopkov, sprejetje in po potrebi revizijo načrtov, opredelitev dodatnih elementov, ki se vključijo v triletne načrte, postopkov in rokov, ki se uporabljajo za umike, oblike letnih poročil o izvajanju in nacionalnih programov razdeljevanja hrane, pravil za povračilo stroškov, vključno z roki in zgornjo mejo financiranja, pogojev za javni razpis in pogojev, ki se uporabljajo za prehrambne proizvode in njihovo dobavo, minimalnih zahtev nadzornih programov, enotnih pogojev glede plačilnih postopkov, vključno z nalogami nacionalnih intervencijskih agencij, in podrobnih pravil glede obveznosti navedbe sodelovanja Unije v programu tako na mestih pakiranja kot razdeljevanja.

PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlagana pravila so namenjena izvajanju novih določb za program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji. Novi program bo sofinancirala Unija; zato je potrebna sprememba člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Predlog vključuje letno zgornjo mejo financiranja v višini 500 milijonov EUR sofinanciranja programa s strani Unije.

SPREMENJENI PREDLOG

Ob upoštevanju člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije je spremenjeni predlog Komisije predstavljen v nadaljevanju.

2008/0183 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1234/2007 glede razdeljevanja prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v Uniji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega pododstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[1],

po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Uredba Sveta (EGS) št. 3730/87 z dne 10. decembra 1987 o splošnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog imenovanim organizacijam za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti[4], ki je bila pozneje razveljavljena in vključena v Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)[5], je več kot dve desetletji zagotavljala zanesljiv program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji in je pozitivno prispevala h koheziji regij EU z zmanjšanjem gospodarskih in socialnih razlik.

2. Cilji skupne kmetijske politike (SKP), kot so opredeljeni v členu 39(1) Pogodbe, vključujejo stabilizacijo trgov in zagotavljanje, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. Vsa ta leta je program razdeljevanja hrane uspešno podpiral doseganje obeh ciljev in se z zmanjšanjem negotove preskrbe s hrano najbolj ogroženih oseb v Uniji izkazal za bistveno orodje zagotavljanja splošne razpoložljivosti hrane v Evropski uniji ob hkratnem zmanjševanju intervencijskih zalog. Program EU za pomoč v hrani najbolj ogroženim osebam mora še naprej zagotavljati cilje SKP in pomagati pri doseganju kohezijskih ciljev.

3. Evropski parlament je v svoji izjavi z dne 4. aprila 2006 o oskrbi dobrodelnih združenj, ki so zadolžena za izvajanje evropskega programa pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam[6], pripomnil, da je evropski program pomoči v hrani najbolj ogroženim dokazal svojo vrednost in je življenjskega pomena za milijone oseb. Poleg tega je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti evropskega programa pomoči v hrani najbolj ogroženim in ob priznanju potrebe za zagotavljanje njihovih potreb po hrani med drugim pozval Komisijo in Svet, naj uveljavita evropski program pomoči v hrani kot stalen program.

4. Z zaporednimi širitvami Unije se je povečalo možno število upravičencev programa pomoči v hrani. Hkrati pa je naraščajoča nestanovitnost cen hrane negativno vplivala na varnost preskrbe s hrano najbolj ogroženih oseb ter v določenem obdobju zviševala stroške zagotavljanja pomoči v hrani. Posledično se je pomembnost programa, ki je bila vzpostavljena z Uredbo (EGS) št. 3730/87, z leti povečevala in je v okviru člena 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007 z leti rasla. Zato je bistveno nadaljevati program na ravni Unije in ga še naprej prilagajati razvoju dogodkov na trgu.

5. Sedanji program razdeljevanja hrane se zanaša na razdeljevanje proizvodov iz intervencijskih zalog Unije, začasno dopolnjenih z nakupi na trgu. Vendar so zaporedne reforme SKP in ugoden razvoj cen povzročili postopno zmanjšanje intervencijskih zalog ter tudi razpona razpoložljivih proizvodov. Posledično bi morali nakupi na trgu postati stalen vir dobave v okviru programa kot dopolnilo intervencijskim zalogam, kadar ustrezne intervencijske zaloge niso voljo.

6. Program Unije ne more biti edini odgovor na naraščajoče potrebe po pomoči v hrani v Uniji. Nacionalne politike, ki jih izvajajo javne uprave, in mobilizacija civilne družbe, vključno z lokalnimi pobudami, so prav tako nujne za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano najbolj ogroženih. Vendar bi bil lahko program Unije z močnim kohezijskim elementom model za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim, zlasti v manj razvitih regijah, in bi pripomogel k ustvarjanju sinergij ter spodbudil javne in zasebne pobude, namenjene povečanju varstva preskrbe s hrano ljudi v stiski. Poleg tega lahko glede na geografsko razpršenost razpoložljivih intervencijskih zalog v državah članicah program prispeva tudi k najboljšemu izkoriščanju teh zalog. Program Unije torej ne bi smel vplivati na kakršne koli nacionalne ukrepe.

7. Za zagotovitev dobrega proračunskega upravljanja je treba določiti fiksno zgornjo mejo pomoči Unije. Da se zagotovi tudi poln izkoristek kohezijske razsežnosti programa Skupnosti in se okrepijo tako ustvarjene sinergije ter se zagotovi ustrezno načrtovanje, je treba pripraviti določbe za države članice glede sofinanciranja programa razdeljevanja hrane. Določiti je treba najvišje stopnje sofinanciranja Unije in finančni prispevek Unije dodati na seznam ukrepov, ki so upravičeni do financiranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in so navedeni v členu 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 financiranju skupne kmetijske politike[7].

8. Zaradi krepitve gospodarske in socialne kohezije Unije je treba določiti stopnjo prispevka EKJS ob upoštevanju stanja držav članic, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013, kakor so navedene v Prilogi I k Odločbi Komisije 2006/596/ES[8].

9. Izkušnje kažejo, da so potrebne nekatere izboljšave pri upravljanju programa razdeljevanja hrane, zlasti da se državam članicam in imenovanim organizacijam z večletnimi načrti zagotovi dolgoročna usmeritev. Komisija mora zato vzpostaviti triletne načrte za izvajanje programa na podlagi zahtevkov držav članic, ki se bodo sporočili Komisiji, in drugih informacij, ki veljajo za pomembne. Države članice bi morale svoje zahtevke za prehrambne proizvode utemeljiti na nacionalnih programih razdeljevanja hrane ter določiti svoje cilje in prednostne naloge glede razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam, vključno s prehranskimi vidiki. V tem okviru bi bilo primerno, da se lahko država članica odloči, da daje prednost proizvodom s poreklom iz Unije. Da se zagotovi pravilno kritje stroškov, povezanih z izvajanjem načrta, pa mora biti določeno, da se lahko države članice odločijo, da v okviru sredstev, ki so na voljo z načrtom, povrnejo nekatere stroške, ki jih imajo imenovane organizacije za izvajanje ukrepov, vezanih na administracijo, prevoz in skladiščenje.

10. Za učinkovito izvajanje triletnega načrta je treba preveriti spoštovanje obveznosti na ustrezni ravni. Zato morajo države članice izvesti primerna administrativna in fizična preverjanja ter v primeru nepravilnosti določiti kazni, da se zagotovi izvajanje triletnega načrta v skladu z veljavnimi pravili.

11. Člen 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007 daje Komisiji pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedenega člena.

12. Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila Komisije za delovanje programa, določena v členu 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

13. Komisija mora imeti pristojnost sprejemanja delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elemente člena 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007. Treba je določiti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki za to pooblastilo veljajo.

14. Da se zagotovi enotna uporaba člena 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007 v vseh državah članicah, je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbe. Ukrepe, ki so potrebni za takšno enotno uporabo, mora sprejeti Komisija z izvedbenimi akti v skladu z določbami Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. XX/XXXX z dne …

15. Da se zagotovi učinkovitost in preglednost pri sprejemanju triletnih načrtov, mora Komisija z izvedbenimi akti sprejeti postopke za sprejetje in revizijo načrtov. Zaradi istega razloga je treba sprejetje in po potrebi revizijo triletnega načrta prav tako opraviti z izvedbenimi akti.

16. Da se državam članicam zagotovi koherenten in učinkovit okvir za sodelovanje v programu in njegovo izvajanje, mora Komisija sprejeti izvedbene akte za opredelitev dodatnih elementov, ki se vključijo v triletne načrte, pravil za dobavo proizvodov ter postopkov in rokov, ki se uporabljajo za umike intervencijskih proizvodov, vključno s prenosi med državami članicami.

17. Da se zagotovi primerljivost informacij, ki jih morajo predložiti sodelujoče države članice, mora Komisija z izvedbenimi akti sprejeti pravila o obliki nacionalnih programov razdeljevanja hrane in letnih poročil o izvajanju.

18. Države članice morajo imeti možnost, da v okviru programa nekatere odhodke dobrodelnih organizacij štejejo za upravičene. Da se zagotovi enotno izvajanje te možnosti v državah članicah, mora Komisija sprejeti izvedbene akte, ki določajo skupna podrobna pravila za povračilo navedenih stroškov, vključno z roki in zgornjo mejo financiranja.

19. Da se zagotovi objava javnih razpisov v skladu z enotnimi pravili v vseh državah članicah, mora Komisija sprejeti izvedbene akte o pogojih za javni razpis in pogojih, ki se uporabljajo za prehrambne proizvode in njihovo dobavo.

20. Da se zagotovi usklajena stopnja delovanja različnih elementov nadzornega sistema, mora Komisija sprejeti izvedbena pravila o obveznostih držav članic glede preverjanj.

21. Da se zagotovi, da organi držav članic enotno izvajajo načrt in se poenostavi sodelovanje med njimi, mora Komisija sprejeti izvedbena pravila o postopkih in rokih za plačila, vključno z zmanjšanji v primeru nespoštovanja, računovodske določbe in naloge nacionalnih intervencijskih organov, vključno v primeru prenosov med državami članicami.

22. Uredbi (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1234/2007 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se doda točka (g):

„(g) finančne prispevke Unije za program razdeljevanja prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v Uniji iz člena 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007.“

Člen 2

Uredba (ES) št. 1234/2007 se spremeni:

(1) Vstavi se nov člen 4 a :

„ Člen 4a

[Sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov]

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila za sprejetje delegiranih aktov, ta deluje v skladu s postopkom iz člena 196 a .

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov, ta deluje v skladu s postopkom iz člena 196 b .“

(2) Pododdelek IV oddelka II poglavja I naslova I dela II se spremeni:

(a) Člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27Program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji

1. Vzpostavi se program, s katerim lahko organizacije, ki jih imenujejo države članice, prehrambne proizvode razdelijo najbolj ogroženim osebam v Uniji. Za ta namen se dajo na voljo proizvodi iz intervencijskih zalog, če pa intervencijske zaloge, primerne za program razdeljevanja, niso na voljo, se prehrambni proizvodi kupijo na trgu.

Za namene programa iz prvega pododstavka „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, in sicer posameznike in družine ali skupine, sestavljene iz takšnih oseb, katerih stanje socialne in finančne odvisnosti je ugotovljeno ali priznano na podlagi meril o izpolnjevanju pogojev, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi, ali so tako ocenjene na podlagi meril imenovanih organizacij in ki jih potrdijo navedeni pristojni organi.

2. Države članice, ki želijo sodelovati v programu iz odstavka 1, Komisiji predložijo programe razdeljevanja hrane, ki vsebujejo:

(a) podrobnosti o njihovih glavnih značilnostih in ciljih,

(b) imenovane organizacije,

(c) zahtevke za količine prehrambnih proizvodov za razdeljevanje v triletnem obdobju ter druge ustrezne informacije.

Države članice prehrambne proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, vključno s prehransko vrednostjo in primernostjo za razdeljevanje. Za ta namen lahko države članice dajo prednost prehrambnim proizvodom s poreklom iz Unije.

3. Na podlagi zahtevkov, ki jih uradno sporočijo države članice v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, in drugih informacij, ki veljajo za pomembne, Komisija sprejme triletne načrte.V vsakem triletnem načrtu so določeni letni zneski, ki jih Unija dodeli posamezni državi članici, ter najmanjši letni finančni prispevki držav članic. Dodelitve za drugo in tretje leto programa so okvirne. Države članice, ki sodelujejo v programu, vsako leto potrdijo zahtevke iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 2. Na podlagi teh potrditev Komisija vsako naslednje leto določi dokončno dodelitev na podlagi razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstev.Kadar proizvodi, vključeni v triletni načrt, niso na voljo v intervencijskih zalogah države članice, v kateri so takšni proizvodi potrebni, je v triletnem načrtu določen njihov prenos iz države članice, v katerih so v intervencijskih zalogah na voljo.Triletni načrt se lahko revidira v primeru pomembnih dogodkov, ki vplivajo na njegovo izvajanje.

4. Organizacije, ki jih imenujejo države članice, iz odstavka 1 ne morejo biti komercialna podjetja.Prehrambni proizvodi se imenovanim organizacijam izročijo brezplačno.Prehrambni proizvodi se najbolj ogroženim osebam razdelijo:

(a) brezplačno ali

(b) po ceni, ki v nobenem primeru ne presega upravičenih stroškov, ki so nastali imenovanim organizacijam pri izvajanju dejavnosti, razen stroškov, ki so lahko zajeti v točkah (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 7.

5. Države članice, ki sodelujejo v programu:

(a) Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju programa;

(b) pravočasno obveščajo Komisijo o razvoju dogodkov, ki vplivajo na izvajanje programov razdeljevanja hrane.

6. Unija sofinancira upravičene stroške v okviru programa. Sofinanciranje:

(a) ne preseže 500 milijonov EUR na proračunsko leto skupaj; niti

(b) ne preseže 75 % upravičenih stroškov ali 90 % upravičenih stroškov v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013, kakor so navedene v Prilogi I k Odločbi Komisije 2006/596/ES*.

7. Upravičeni stroški v okviru programa so:

(a) stroški proizvodov, sproščenih iz intervencijskih zalog,

(b) stroški prehrambnih proizvodov, kupljenih na trgu, in

(c) stroški prevoza intervencijskih proizvodov med državami članicami, če je to potrebno.

V okviru finančnih sredstev, ki so na voljo za izvajanje triletnega načrta v posamezni državi članici, lahko pristojni nacionalni organi za upravičene štejejo naslednje stroške:

(a) stroške prevoza prehrambnih proizvodov v skladišča imenovanih organizacij;

(b) naslednje stroške imenovanih organizacij, če so neposredno povezani z izvajanjem načrta:

(i) administrativne stroške;

(ii) stroške prevoza med skladišči imenovanih organizacij in mesti razdeljevanja ter

(iii) stroške skladiščenja.

8. Države članice izvedejo administrativna in fizična preverjanja, da zagotovijo, da je izvajanje načrta v skladu z veljavnimi pravili, in določijo kazni za nepravilnosti.

9. Na embalaži prehrambnih proizvodov, razdeljenih v okviru načrtov, ter na mestih razdeljevanja je jasno označena navedba „Pomoč Evropske unije“ skupaj z emblemom Evropske unije.

10. Program Unije ne vpliva na kateri koli nacionalni program za razdeljevanje prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v skladu s pravom Unije.

* UL L 243, 6.9.2006, str. 47.“

(b) Dodata se naslednja člena 27 a in 27 b :

„Člen 27a

Nebistveni elementi programa razdeljevanja hrane

1. Da se zagotovi učinkovita uporaba proračuna, namenjenega za program iz člena 27, Komisija z delegiranimi akti določi metodo izračuna skupne dodelitve sredstev, vključno z razdeljevanjem intervencijskih proizvodov in finančnih sredstev za nakup prehrambnih proizvodov na trgu, med države članice. Določiti mora tudi knjigovodsko vrednost proizvodov, sproščenih iz intervencijskih zalog, in metodo za prerazporeditev sredstev na podlagi možnih revizij načrta.

2. Da se zagotovi učinkovita in uspešna uporaba proračuna, namenjenega za program iz člena 27, in se zaščitijo pravice in obveznosti izvajalcev, Komisija z delegiranimi akti sprejme določbe, s katerimi se zahteva uporaba razpisnih postopkov za vse dejavnosti v zvezi z izvedbo programov razdeljevanja hrane, določbe o varščinah, ki jih morajo položiti udeleženci v razpisih, in določbe o sankcijah, znižanjih in izključitvah, ki jih uporabijo države članice, zlasti v primeru nespoštovanja rokov za umik proizvodov iz intervencijskih zalog in v primeru resnih pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izvajanju triletnega načrta.

Člen 27b

Enotno izvajanje programa razdeljevanja hrane

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe za enotno izvajanje triletnega načrta in nacionalnih programov razdeljevanja hrane iz člena 27. Navedeni akti zadevajo:

(a) podrobna pravila in postopke za sprejetje in revizijo triletnih načrtov, vključno z veljavnimi roki;

(b) sprejetje triletnih načrtov in njihovo revizijo ter dokončne dodelitve iz tretjega pododstavka člena 27(3);

(c) določbe o dodatnih elementih, iz katerih so sestavljeni triletni načrti, pravila za dobavo prehrambnih proizvodov ter postopke in roke, ki se uporabljajo za umike intervencijskih proizvodov in prenose med državami članicami;

(d) določbe o obliki letnih poročil o izvajanju in nacionalnih programov razdeljevanja hrane;

(e) podrobna pravila za povračilo stroškov iz drugega pododstavka člena 27(7), vključno z zgornjo mejo financiranja in roki;

(f) enotne pogoje za javni razpis, vključno s pogoji za prehrambne proizvode in njihovo dobavo;

(g) določbe o fizičnih in administrativnih preverjanjih, ki jih izvedejo države članice;

(h) enotne določbe glede plačilnih postopkov in rokov ter znižanj, ki se uporabijo v primeru nespoštovanja, računovodske določbe in postopke za prenose med državami članicami, vključno z opisom nalog, ki jih morajo opraviti zadevni nacionalni intervencijski organi;

(i) enotne pogoje za izvajanje člena 27(9).“

(3) Točki (g) in (h) člena 43 se črtata.

(4) V členu 184 se doda točka (9):

„(9) najpozneje do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi programa razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji iz člena 27, skupaj s kakršnim koli ustreznim predlogom.“

(5) V delu VII poglavja I se dodata člena 196 a in 196 b :

„ Člen 196a

Delegirani akti

1. Komisiji se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe podeli za nedoločen čas.

Takoj ko sprejme delegirani akt, Komisija hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Evropski parlament ali Svet lahko prekličeta pooblastilo iz odstavka 1.

Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si o tem prizadeva obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter razloge za preklic.

Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, podrobno določena v navedeni odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, določen v navedeni odločitvi. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

3. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirane akte v dveh mesecih od datuma obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne ugovarjata delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na tam navedeni datum.

Delegirani akt se objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarjata delegiranemu aktu, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja delegiranemu aktu, svojo odločitev utemelji.

Člen 196b

Izvedbeni akti

[Se dopolni po sprejetju Uredbe o pravilih in splošnih načelih za nadzorovanje, določeno v členu 291(2) PDEU, o kateri trenutno razpravljata EP in Svet.]

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se za triletni načrt z začetkom 1. januarja 2012 ali po tem datumu.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V […]

Za Evropski parlament Za Svet

OCENA FINANČNIH POSLEDIC | Fichefin/478963rev1 (EM/tm) 6.5.2010.1 |

DATUM: 15/07/2010 |

1. | PRORAČUNSKA POSTAVKA 05 02 04 01 | ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA: Proračun 2010: 500 mio EUR Predlog proračuna 2011: 500 mio EUR |

2. | NASLOV: Spremenjeni predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. …/… o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike in Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) v zvezi z razdeljevanjem hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji |

3. | PRAVNA PODLAGA: Člen 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije |

4. | CILJI: Predlagana pravila so namenjena izvajanju novih določb za program, razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji. |

5. | FINANČNE POSLEDICE | 12-MESEČNO OBDOBJE (v milijonih EUR) | TEKOČE PRORAČUNSKO LETO (v mio EUR) | NASLEDNJE PRORAČUNSKO LETO (v mio EUR) |

5.0 | ODHODKI - V BREME PRORAČUNA EU (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) - DRŽAVNI ORGANI - DRUGO | 500 | - | - |

5.1 | PRIHODKI - LASTNA SREDSTVA EU (DAJATVE/CARINE) - DRŽAVNI | - | - | - |

2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

5.0.1 | OCENJENI ODHODKI | 500 | 500 |

5.1.1 | OCENJEN PRIHODEK | - | - | - | - |

5.2 | METODA IZRAČUNA: - |

6.0 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VPISANIH V USTREZNO POGLAVJE SEDANJEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.1 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ PRENOSA MED POGLAVJI SEDANJEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.2 | ALI BO POTREBNA DOPOLNITEV PRORAČUNA? | DA NE |

6.3 | ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VNESTI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

PRIPOMBE: Novi program bo sofinancirala Unija. Predlog vključuje letno zgornjo mejo financiranja v višini 500 milijonov EUR. |

[1] UL C […], […], str. […].

[2] XX

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL L 352, 15.12.1987, str. 1.

[5] UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

[6] UL C 293 E, 2.12.2006, str. 170.

[7] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[8] UL L 243, 6.9.2006, str. 47.