52010PC0473

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 20.9.2010

COM(2010) 473 konč.

2010/0246 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive

(Besedilo velja za EGP)

SEC(2010) 1041 SEC(2010) 1040

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Predlagana uredba obravnava težavo zlorabe določenih kemikalij, ki so predhodne sestavine za doma narejene eksplozive in so na trgu v večji meri dostopne splošni javnosti. Doma narejeni eksplozivi pa so največkrat izbrano orodje teroristov in drugih storilcev kaznivih dejanj, ki so odgovorni za napade. Glavni namen predlaganih ukrepov je zmanjšanje tveganja s preprečevanjem dostopa do izbranih kemikalij visokih koncentracij splošni javnosti. |

120 | Splošno ozadje Doma narejeni eksplozivi iz določenih lahko dostopnih predhodnih kemičnih sestavin so največkrat izbrano orodje odgovornih za teroristične napade, ki ne prizanašajo EU, kot izhaja iz Europolovih poročil TE-SAT. Trenutno splošna javnost relativno brez težav dostopa do teh kemikalij, celo v količinah, ki zadoščajo za proizvodnjo močnih eksplozivnih naprav. Težava je še večja zaradi tega, ker je trg kemikalij v EU velik in raznolik, končni uporabniki pa so številni. Dobavna veriga za predhodne sestavine in zlasti njen zadnji člen (prodaja končnim uporabnikom) se na splošno premalo zavedata tveganj, ki jih predstavljajo posamezniki, vpleteni v huda kazniva dejanja in terorizem, ki skušajo pridobiti predhodne sestavine. Nekateri akterji dobavne verige, zlasti na njenem koncu, so prodali predhodne sestavine teroristom ali drugim storilcem kaznivih dejanj, in sicer v količinah, ki bi morale biti sumljive. Čeprav se na mednarodni ravni, ravni EU in nacionalni ravni izvaja več zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, pa se ti ne osredotočajo izrecno na varnostna tveganja v zvezi z določenimi kemikalijami ali pa ne zajemajo celotne EU. Posledično se lahko predhodne sestavine, prodaja katerih je lahko omejena ali nadzorovana v eni državi, zlahka kupijo v drugi državi. To ne povzroča le varnostnih težav, ampak tudi težave za nemoteno delovanje notranjega trga. |

130 | Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog Uredba (ES) št. 1907/2006[1] (REACH) – zajema kemikalije z varnostnega vidika z eno izjemo – ne obravnava varnostnih pomislekov v zvezi s predhodnimi kemičnimi sestavinami za eksplozive. Priloga XVII Uredbe REACH[2] vključuje prepoved prodaje amonijevega nitrata (ene od zadevnih predhodnih sestavin) z vsebnostjo 16 ali več odstotkov dušika splošni javnosti. Vendar pa ta pravni akt ne ureja sistemov izdaje dovoljenj ali poročanja o sumljivih pravnih poslih, ampak le eno od predhodnih sestavin, opredeljeno kot zelo nevarno v akcijskem načrtu za okrepitev varovanja eksplozivov. Direktiva Sveta 91/414/EGS[3] – ta postopno izloča iz prodaje uničevalce plevela z vsebnostjo kloratov, obravnava pa le eno vrsto uporabe teh kemikalij in le eno skupino zadevnih predhodnih kemičnih sestavin za eksplozive. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlog je v skladu s cilji politik iz Strategije Evropske unije za boj proti terorizmu[4], akcijskega načrta za okrepitev varovanja eksplozivov[5] in stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje[6]. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašanih Predlagana politika temelji na delu in priporočilih stalnega odbora izvedencev za predhodne sestavine. Ta odbor je ad hoc svetovalni odbor izvedencev iz organov držav članic in predstavnikov zasebnega sektorja, ki mu predseduje Komisija. Do zdaj se je sestal desetkrat, da bi svetoval Komisiji glede snovi iz te uredbe in drugih ukrepov v zvezi s predhodnimi sestavinami za eksplozive. Stalni odbor za predhodne sestavine je 13. februarja 2009 sprejel letno poročilo za leto 2008, ki je vsebovalo konkretna priporočila za okrepitev varnosti predhodnih sestavin. Ta priporočila so bila izhodišče za študijo ocene učinka. Stalni odbor za predhodne sestavine je tesno sodeloval pri razvoju te študije – Komisija se je redno posvetovala z njegovimi člani (iz javnega in zasebnega sektorja). Poleg tega so bile v potrditev ocene možnosti politik, predlaganih v osnutku študije, izvedene spletna poslovna raziskava in dve delavnici za zainteresirane strani. Del posvetovanj v času razvoja pripravljalne študije je bilo tudi posvetovanje z nekaterimi MSP (zlasti proizvajalci heksamina), ki bi jih morebitni ukrepi v zvezi s predhodnimi sestavinami najbolj prizadeli. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Posledica tega postopka posvetovanja z zunanjimi in notranjimi zainteresiranimi stranmi sta bila visoka raven soglasja o najprimernejši možnosti politike ter praktično in dejansko ravnovesje med varnostnimi pomisleki na eni strani ter pomisleki industrije, trgovcev na drobno in pomisleki v zvezi z blagostanjem potrošnikov na drugi strani. Pomisleki industrije in najbolj prizadetih MSP (zlasti proizvajalcev gorilnih tablet heksamina) so bili upoštevani v končnem besedilu predloga. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna znanstvena/strokovna področja Predlog temelji na obsežni varnostni raziskavi in preskusih, ki so jih izvedle nekatere države članice EU. Izvedenska mnenja o trgu kemikalij in uporabi kemičnih proizvodov so zagotovili predstavniki industrije. |

222 | Uporabljena metodologija Rezultati varnostne raziskave in preskusov so bili odraženi v razvoju priporočil stalnega odbora za predhodne sestavine Evropski komisiji in vključeni v ocene učinka in vrednotenje posamezne možnosti politike, medtem ko je zunanji izvajalec izvajal študijo ocene učinka. |

223 | Glavne organizacije / strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja Svet evropske kemijske industrije (CEFIC), Evropska organizacija distributerjev kemičnih sestavin (FECC), izvedenci pristojnih organov držav članic in svetovalna podjetja – GHK, Rand Europe, Comstratos. |

2249 | Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj |

225 | Tveganja morebitne zlorabe določenih kemičnih predhodnih sestavin za izdelavo doma narejenih eksplozivov sicer ni mogoče popolnoma izključiti, lahko pa se znatno zmanjša z omejevanjem dostopa splošni javnosti do takšnih kemikalij nad določeno mejno vrednostjo koncentracije. Predlagane mejne vrednosti koncentracije temeljijo na varnostni raziskavi in rezultatih preskusa ter na analizi uporabe zadevnih kemičnih snovi s strani splošne javnosti. |

226 | Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj „Pripravljalno študijo za utemeljitev ocene učinka morebitnih zakonodajnih in nezakonodajnih omejitev predhodnih kemičnih sestavin za eksplozive“ so prejeli člani stalnega odbora za predhodne sestavine (ki so jo posredovali organom držav članic in zainteresiranim stranem v industriji), na podlagi zaprosila pa je na voljo pri Komisiji. |

230 | Ocena učinka Med proučenimi možnostmi so bili prostovoljni ukrepi zasebnega sektorja (industrije in trgovine na drobno), zakonodajni ukrepi vsake posamezne države članice, zakonodajni ukrepi na ravni Evropske unije in kombinacija navedenega. Prostovoljni ukrepi industrije in sektorja trgovine na drobno bi obsegali poročanje o sumljivih pravnih poslih, kampanje osveščanja zaposlenih o varnostnih tveganjih v zvezi z zadevnimi kemikalijami in krepitev varnosti celotne dobavne verige teh kemikalij. Prizadevanja Evropske komisije v sodelovanju z različnimi združenji na evropski ravni leta 2008 kažejo, da takšni ukrepi, čeprav so primerni, sami ne morejo doseči zaželenega cilja večje varnosti, ker ni mogoče zagotoviti enotnega izvajanja in doseči vseh ustreznih zainteresiranih strani v EU. Nekatere države članice so že sprejele bodisi prostovoljne bodisi zakonodajne ukrepe za omejitev dostopnosti predhodnih kemičnih sestavin za eksplozive bodisi obe vrsti ukrepov. Nekatere države članice proučujejo takšne ukrepe, vendar čakajo na EU, da bo zagotovila vodenje. Ta raznolikost kaže, da je zaželen usklajen pristop na ravni EU z namenom preprečiti različne ravni urejanja, posledica česar so varnostne vrzeli na notranjem trgu s prostim pretokom blaga in oseb. Za več možnosti politike za zakonodajno ukrepanje na ravni EU sta bila izvedena ocena učinka in postopek posvetovanja. Najprimernejša možnost politike dokazano ne vpliva negativno na okolje, pozitivno vpliva na področje varnosti, delno pa negativno vpliva na gospodarstvo, zlasti na sektor prodaje na drobno, in na organe javne uprave držav članic na področju stroškov izvajanja. Vendar pa sta ta gospodarski vpliv in negativen vpliv na potrošnike relativno manj pomembna, saj nestrokovna poraba predhodnih sestavin obsega le 1,5 % celotne EU porabe zadevnih kemikalij in v večini primerov so na voljo tudi nadomestki. Nakup kemikalij nad mejno vrednostjo koncentracije bo še vedno mogoč, čeprav ob predložitvi dovoljenja. Stroški usklajevanja bodo tako najbolj prizadeli organizacije na področju industrije in trgovine na drobno, ki prodajajo splošni javnosti, in organe javne uprave, pristojne za sistem izdaje dovoljenj. |

231 | Komisija je opravila oceno učinka, navedeno v delovnem programu. Poročilo o oceni učinka je dostopno na: http://ec.europa.eu/governance/impact/ia_carried_out/cia_2010_en.htm#homaf. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Ključni namen predlaganih ukrepov je omejiti dostop splošne javnosti do posebej nevarnih kemikalij z ravnjo koncentracije, zaradi katere je te kemikalije mogoče brez težav zlorabiti za izdelavo doma narejenih eksplozivov. To bo omogočeno s prepovedjo prodaje določenih kemikalij nad mejnimi vrednostmi koncentracije splošni javnosti. Kemikalije višjih koncentracij bi bilo dovoljeno prodajati le uporabnikom, ki lahko izkažejo legitimno potrebo po uporabi kemikalij – ti uporabniki lahko pridobijo dovoljenje za nakup kemikalij. O sumljivih pravnih poslih bo treba poročati tudi na področju prodaje teh kemikalij in njihovih zmesi ter prodaje proizvodov, ki vsebujejo zadevne kemikalije, za katere mejnih vrednosti koncentracije ni mogoče določiti. Predlagani zakonodajni ukrep bo spremljalo prostovoljno ukrepanje industrije in sektorja prodaje na drobno z namenom okrepiti varnost in osveščenost v celotni dobavni verigi. |

310 | Pravna podlaga Člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Evropske unije. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

321 | Čeprav se na mednarodni ravni, ravni EU in nacionalni ravni izvaja več zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, pa se ti ne osredotočajo izrecno na varnostna tveganja v zvezi z določenimi kemikalijami ali pa ne zajemajo celotne EU. Posledično se lahko predhodne sestavine, prodaja katerih je lahko omejena ali nadzorovana v eni državi, zlahka kupijo v drugi državi. Poleg posledic na področju varnosti lahko takšne razmere vplivajo na porast nepravilnosti na trgu, ki preprečujejo enake tržne pogoje v EU na tem področju. |

323 | Kaže, da teroristične skupine proučujejo različne pristope za različne države članice. To je najbolj nedvomno v primerih v zvezi z organizacijo ETA, ki je skrila velike količine predhodnih sestavin za eksplozive zunaj Španije, zlasti v Franciji in na Portugalskem. Obenem pa zaenkrat ni pravih dokazov, da so teroristi spremenili svoje nabavno vedenje zaradi razlik v predpisih različnih držav članic. Kazalcev morda ni tudi zato, ker so trenutno te kemikalije še vedno lahko dostopne v večini držav članic. |

Ukrepi EU bodo učinkoviteje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov. |

324 | Trenutne razlike v režimih, ki veljajo za predhodne kemične sestavine za eksplozive, nimajo le negativnega učinka na varnost, ampak tudi ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Negativno vplivajo na čezmejno trgovino in druge gospodarske dejavnosti proizvajalcev ter drugih zainteresiranih strani v dobavni verigi, ki so dejavni v več kot eni državi. Ukrepanje na ravni EU bi pomagalo odpraviti te negativne učinke. Nedavni napadi in spodleteli ali preprečeni napadi kažejo, da terorizem prehaja meje držav članic, v katerih so teroristični napadi nekaj običajnega (npr. Španije, Združenega kraljestva in Francije), in se širi v druge države članice. Narava teh napadov tudi kaže, da se lahko teroristi v eni državi pripravljajo na napad v drugi državi. Evropska unija je lahko varna le toliko kot njen najšibkejši člen. Zato so potrebne dejavnosti na ravni EU in usklajen pristop EU, ki bodo koristili vsem pomembnim zainteresiranim stranem. Države članice so po svojih predstavnikih v stalnem odboru za predhodne sestavine nakazale, da jim pri tem vprašanju bolj ustreza pristop na ravni EU zaradi ustvarjanja enakih tržnih pogojev. Ta pristop podpirajo tudi združenja EU, ki predstavljajo kemično industrijo, s katerimi se je stalni odbor za predhodne sestavine velikokrat posvetoval pri svojem delu in pri delu v zvezi z oceno učinka. Nekatere države članice so nakazale, da še niso ukrepale, ker čakajo na pobudo EU. |

325 | Posledica teh ukrepov bo bolj usklajeno varnostno okolje za kemikalije, uporabljene za izdelavo doma narejenih eksplozivov. |

327 | Področje uporabe predloga je omejeno na kratek seznam kemičnih snovi in njihovih zmesi ter na njihovo prodajo splošni javnosti (ne pa npr. poklicnim uporabnikom ali v poslih med podjetji). Poleg tega je dostopnost splošne javnosti do nekaterih snovi omejena le, če njihova koncentracija presega določene mejne vrednosti, njihov nakup pa je možen ob predložitvi dovoljenja organa javne uprave (ki izkazuje zakonito uporabo). Snovi in mejne vrednosti koncentracije so jasno določeni v Prilogi k Uredbi. Trenutno stanje kaže, da je posledica nacionalnih predpisov na tem področju raznolikost in ne zbliževanje, kar škodi varnosti. Takšna raznolikost predpisov omogoča nakup zadevnih kemikalij v eni državi članici ter lahek prenos v drugo državo in njihovo morebitno zlorabo za izdelavo doma narejenih eksplozivov v njej. |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Področje uporabe predlaganega zakonodajnega akta je jasno razmejeno. Države članice imajo veliko manevrskega prostora za razvoj sistema izdaje dovoljenj potrošnikom v skladu s svojimi obstoječimi strukturami in za uvedbo ustreznih kazni. Za vse gospodarske subjekte bi veljala enaka pravila. Zakonodajni akt je mogoče prožno prilagoditi razvoju groženj in znanja o kemičnih snoveh (npr. glede rezultatov raziskav) z dodajanjem ali odvzemom snovi iz prilog po postopku za delegirano zakonodajo. Oblika uredbe je bila izbrana zato, da ukrepi za prenos v nacionalne sisteme 27 držav članic ne bi bili potrebni z vsako morebitno spremembo prilog. |

332 | Finančno breme Evropske unije in državnih uprav bo do skrajnosti zmanjšano z uporabo obstoječih struktur za izvajanje uredbe. Poleg tega je področje uporabe uredbe omejeno na določene predhodne kemične sestavine, ki so najbolj zaskrbljujoče, za večino katerih obstajajo nadomestni proizvodi, ki lahko zadovoljijo potrebe potrošnika. Zato bo vlog za izdajo dovoljenja verjetno bolj malo. Da bi dosegli praktično ravnovesje med varnostnimi pomisleki in zmogljivostmi industrije, sektorja trgovine na drobno in pregona na področju poročanja o sumljivih pravnih poslih, bodo ob sodelovanju navedenih zainteresiranih strani razvite smernice. Negativni gospodarski učinki na industrijo in sektor trgovine na drobno bodo do skrajnosti zmanjšani zaradi na splošno nizke porabe zadevnih kemikalij nad navedenimi mejnimi vrednostmi koncentracije (1,5 % celotne porabe EU zadevnih kemikalij), možnosti nakupa teh kemikalij ob predložitvi dovoljenja in ker bo splošna javnost verjetno bolj uporabljala nadomestne kemikalije. Da bi preprečili prekomerno začetno breme organov javne uprave in dobavne verige za zadevne kemikalije, Uredba predvideva prehodno obdobje izvajanja. To je potrebno tudi zato, da bodo lahko podjetja in potrošniki še naprej uporabljali stare zaloge zadevnih kemikalij in bo tako njihova gospodarska izguba čim manjša, nacionalnim organom pa bo omogočilo uvedbo sistema izdaje dovoljenj kot del najprimernejše možnosti politike. Učinek na temeljne pravice Ta predlog je bil skrbno proučen, da bi bile njegove določbe popolnoma usklajene s temeljnimi pravicami in načeli, in sicer predvsem s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do premoženja in načelom nediskriminacije. Za poročanje o sumljivih pravnih poslih in delovanje sistema izdaje dovoljenj, ki ju določa Uredba, je potrebna obdelava osebnih podatkov. To pomeni resen poseg v zasebnost in pravico do varstva osebnih podatkov. Da bi bil ta poseg zakonit, mora upoštevati merila prava EU: to pomeni, da mora biti usklajen s pravom in da si mora prizadevati za doseganje zakonitega javnega interesa v demokratični družbi; poleg tega mora biti poseg tudi nujen za doseganje tega cilja in sorazmeren glede na cilj, tj. cilja ni mogoče doseči z manj omejevalnimi ukrepi. Predlog jasno določa, da je treba osebne podatke iz te uredbe vedno obdelovati v skladu s predpisi EU o varstvu podatkov, in sicer z Direktivo 95/46/ES[7] in z nacionalnimi predpisi o varstvu podatkov za izvajanje te direktive. Kar zadeva svobodo gospodarske pobude in pravico do premoženja, predlog pomeni sorazmeren odziv na zastavljene cilje, zlasti glede na druge možnosti politike, proučene v oceni učinka, kot je na primer popolna prepoved prodaje kemikalij splošni javnosti ne glede na ravni koncentracije. Druge možnosti politike, ki naj bi manj posegale v temeljne pravice, so manj učinkovite. Uredba določa področje uporabe sistemov izdaje dovoljenj s seznamom zadevnih kemikalij v Prilogi I in z jasnim navajanjem mejnih vrednosti koncentracij zadevnih kemikalij, ob nakupu katerih je treba predložiti dovoljenje. Poročanje o sumljivih pravnih poslih velja tudi za kemikalije na seznamih iz prilog in bo temeljilo na oceni tveganja, ki jo izvedejo gospodarski subjekti. Predlog predvideva pripravo konkretnih in jasnih usmeritev v pomoč gospodarskim subjektom pri ocenjevanju sumljivosti pravnega posla. Te usmeritve bodo preprečile preširoko razlaganje pojma, tako da bodo čim bolj zmanjšale obseg prenosa osebnih podatkov organom pregona in preprečile kakršne koli morebitne samovoljne ali diskriminatorne prakse. Obenem bosta sistem izdaje dovoljenj in obveznost poročanja o sumljivih pravnih poslih gospodarskim subjektom omogočila nadaljnje trgovanje z vsemi predhodnimi sestavinami in tako omejila negativni učinek na svobodo gospodarske pobude. Pravica do premoženja ne bo prizadeta, saj bodo lahko podjetja in splošna javnost še naprej uporabljali svoje zakonito pridobljene predhodne sestavine. Poleg tega je predvidena razumna dolžina prehodnih obdobij, da se splošni javnosti in gospodarskim subjektom omogoči prilagoditev novim zahtevam in tako še bolj omeji učinek na pravico do premoženja in svobodo gospodarske pobude. |

Izbira pravnega akta |

341 | Predlagani pravni akt: uredba. |

342 | Drugi pravni akti ne bi bili primerni iz naslednjih razlogov: člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je najustreznejša pravna podlaga glede na področje ukrepanja, daje na izbiro uredbo in direktivo. Za doseganje največje možne usklajenosti za kemikalije iz pravnega akta in tudi po potrebi za koncentracije teh kemikalij je uredba primernejši pravni akt. Usklajeni pristop je zaželen ne le z varnostnega vidika, ampak tudi z vidika enotnih pravil za gospodarske subjekte. Poleg tega zaradi oblike uredbe ukrepi za prenos v nacionalno zakonodajo ne bodo potrebni ob vsaki spremembi seznama kemičnih snovi v prilogah (v skladu z razvojem tveganja). |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije. |

DODATNE INFORMACIJE |

Simulacija, pilotna faza in prehodno obdobje |

507 | Za predlagani pravni akt bo veljalo prehodno obdobje. |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

531 | Predlog vključuje klavzulo ponovnega pregleda. |

560 | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva EGP in ga je treba zato razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

2010/0246 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[10],

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Akcijski načrt EU za okrepitev varovanja eksplozivov, ki ga je Svet sprejel 18. aprila 2008[11], je Komisijo pozval, naj ustanovi stalni odbor za predhodne sestavine, ki bo proučil ukrepe in pripravil priporočila v zvezi z ureditvijo predhodnih sestavin za eksplozive, ki so na voljo na trgu, in sicer ob upoštevanju analize stroškovne učinkovitosti.

2. Stalni odbor za predhodne sestavine, ki ga je Komisija ustanovila leta 2008, je opredelil različne predhodne sestavine za eksplozive, pogosto uporabljene v terorističnih napadih, in priporočil ustrezno ukrepanje na ravni Unije.

3. Nekatere države članice so že sprejele zakone in druge predpise v zvezi z dajanjem v promet, omogočanjem dostopnosti do določenih kemičnih snovi in zmesi, ki se lahko uporabijo kot predhodne sestavine za eksplozive, ter njihovim posedovanjem.

4. Te zakone in druge predpise, ki so raznoliki in lahko povzročijo trgovinske ovire v Evropski uniji, bi bilo treba uskladiti, da se zagotovi prosti pretok kemičnih snovi in zmesi na notranjem trgu, pri čemer se zagotavlja visoka raven zaščite zdravja in varnosti splošne javnosti.

5. Ker bi bili za vsako spremembo direktive in njenih prilog potrebni ukrepi za prenos v 27 državah članicah in ker bi morala za vse gospodarske subjekte veljati enaka pravila, je ustrezneje uporabiti uredbo kot pravni akt za urejanje trženja in uporabe predhodnih sestavin za eksplozive.

6. Zanesljivost in moč doma narejenih eksplozivov bi bilo treba zmanjšati z določanjem mejnih vrednosti koncentracij za določene snovi. Splošna javnost bi lahko uporabila navedene snovi v koncentracijah, ki presegajo mejne vrednosti, le ob predložitvi dovoljenja za to. Takšne snovi bi morali dobavljati le imetnikom navedenih dovoljenj.

7. Ker bi bilo nesorazmerno prepovedati uporabo predhodnih sestavin za eksplozive v poklicnih dejavnostih, bi morali ukrepi v zvezi z uvozom, trženjem in uporabo teh predhodnih sestavin za eksplozive veljati le za splošno javnost.

8. Mejnih vrednosti koncentracije heksamina v gorivnih tabletah tehnično ni mogoče določiti. Treba bi bilo sprejeti ukrepe za lažje poročanje o sumljivih pravnih poslih v trgovini na drobno z gorivnimi tabletami heksamina in drugimi predhodnimi sestavinami, ki nimajo varnih in ustreznih nadomestkov.

9. Ker je lahko posledica trgovanja s predhodnimi sestavinami za eksplozive nezakonita proizvodnja improviziranih eksplozivnih naprav, bi morale države članice sprejeti pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

10. Zaradi poenostavitve bi morale biti veljavne določbe v zvezi z amonijevim nitratom del te uredbe, odstavka 2 in 3 točke 58 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[12] pa bi bilo treba črtati.

11. Ta uredba zahteva obdelavo osebnih podatkov in njihovo nadaljnje razkritje tretjim osebam v primerih sumljivih pravnih poslov. Ta obdelava pomeni resen poseg v temeljne pravice do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[13] ureja obdelavo osebnih podatkov v okviru uporabe te uredbe. V skladu s tem bi bilo treba zagotoviti, da se temeljne pravice do varstva osebnih podatkov posameznikov, ki se obdelujejo pri uporabi določb te uredbe, ustrezno varujejo, zlasti pri obdelavi osebnih podatkov, ki bi morala biti del postopka izdaje dovoljenja in poročanja o sumljivih pravnih poslih.

12. Ker se lahko kemične snovi, ki jih uporabljajo teroristi in drugi storilci kaznivih dejanj za izdelavo doma narejenih eksplozivov, hitro spremenijo, bi moralo biti mogoče tudi za druge snovi uveljaviti režim iz te uredbe, včasih po nujnem postopku.

13. Komisija bi morala biti zato zaradi spreminjanja prilog k tej uredbi pristojna za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

14. Ker cilja te uredbe, in sicer omejitve dostopa splošne javnosti do kemikalij, ki se lahko uporabijo za izdelavo doma narejenih eksplozivov, države članice ne morejo doseči v zadostni meri in ga je zato zaradi obsega ukrepov lažje doseči na ravni Unije, lahko Evropska unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

15. Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, predvsem iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do premoženja in načelo nediskriminacije. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa usklajena pravila v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu za snovi ali zmesi, ki se jih lahko zlorabi za nezakonito izdelavo eksplozivov, in sicer zaradi omejevanja njihove dostopnosti splošni javnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba velja za vse snovi na seznamih v prilogah in zmesi iz takšnih snovi.

2. Ta uredba ne velja za:

(a) izdelke, kot so določeni v členu 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[14];

(b) pirotehnične izdelke, kot so opredeljeni v Direktivi 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta[15], pirotehnične izdelke, namenjene za nekomercialno uporabo v skladu z nacionalnim pravom, s strani oboroženih sil, organov pregona ali gasilske službe, opremo s področja uporabe Direktive Sveta 96/98/ES[16], pirotehnične izdelke, namenjene za uporabo v letalski industriji in udarne kapice, namenjene za igrače;

(c) snovi na seznamih v prilogah in zmesi iz takšnih snovi, ki jih uporabljajo oborožene sile ali organi pregona.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

16. „omogočanje dostopnosti“ pomeni dobavo, plačljivo ali brezplačno;

17. „uporaba“ pomeni predelavo, formulacijo, skladiščenje, obdelavo, mešanje, izdelavo izdelka ali katero koli drugo uporabo;

18. „splošni uporabnik“ pomeni fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;

19. „sumljiv pravni posel“ pomeni pravni posel v zvezi s snovmi na seznamih v prilogah ali zmesmi iz takšnih snovi, če obstaja utemeljen sum, da je snov ali zmes namenjena za izdelavo doma narejenih eksplozivov;

20. „snov, ki ni na seznamu“ pomeni snov, ki ni na seznamih v prilogah, je pa prepoznana kot že uporabljena pri izdelavi doma narejenih eksplozivov;

21. „gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo ali osebo javnega prava ali skupino takšnih oseb in/ali organov, ki na trgu zagotavlja delo, blago ali storitve;

22. „kmet“ je fizična ali pravna oseba oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na ozemlju Unije, kot je navedeno v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji, in ki opravlja kmetijsko dejavnost;

23. „kmetijska dejavnost“ pomeni proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali, ali ohranjanje zemljišča po dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003[17].

Člen 4

Uvoz, omogočanje dostopnosti, posedovanje in uporaba

1. Za snovi na seznamu v Prilogi I ali zmesi iz takšnih snovi se splošnim uporabnikom onemogoča dostop, posedovanje ali uporaba, razen če je koncentracija snovi v obliki, v kateri je dostopna, nižja ali enaka mejni vrednosti, določeni v Prilogi I.

2. Ne glede na odstavek 1 so splošnim uporabnikom omogočeni dostop, posedovanje in uporaba snovi na seznamu v Prilogi I ali zmesi iz takšnih snovi, če ti splošni uporabniki predložijo dovoljenje za pridobitev snovi ali zmesi iz snovi, ki ga je izdal pristojni organ države članice.

3. Če namerava splošni uporabnik uvoziti snovi na seznamu v Prilogi I ali zmesi iz takšnih snovi na carinsko območje Evropske unije in koncentracija snovi ali zmesi v obliki, v kateri je uvožena, presega mejno vrednost, določeno v Prilogi I, mora ta oseba carinskemu uradu ob vstopu predložiti dovoljenje iz odstavka 2. V primeru dvomov o pristnosti ali pravilnosti dovoljenja, izdanega v skladu z odstavkom 2, in kadar so potrebna dodatna navodila, carinski organi vzpostavijo stik s pristojnimi organi, ki jih je za izdajo dovoljenj določila država članica v skladu s členom 5.

4. Ne glede na odstavek 1 se lahko dostop do amonijevega nitrata in zmesi z amonijevim nitratom ter njuno posedovanje omogoči kmetom za uporabo v gnojilih v kmetijski dejavnosti, in sicer v koncentracijah, ki presegajo mejno vrednost na seznamu v Prilogi I.

5. Gospodarski subjekt, ki omogoči dostop do snovi ali zmesi splošnemu uporabniku z dovoljenjem v skladu z odstavkom 2, preveri dovoljenje in vodi evidenco pravnih poslov.

6. Gospodarski subjekt, ki namerava omogočiti dostop do snovi na seznamu v Prilogi I ali zmesi iz takšnih snovi splošni javnosti, pa je koncentracija snovi v obliki, v kateri je dostopna, višja od mejne vrednosti, določene v Prilogi I, mora na embalaži jasno označiti, da je za nakup, posedovanje ali uporabo navedene snovi ali zmesi potrebno dovoljenje iz odstavka 2.

Člen 5

Dovoljenja

1. Vsaka država članica določi pravila za izdajo dovoljenja iz člena 4(2). Pri presoji vloge za izdajo dovoljenja pristojni organ države članice upošteva zlasti zakonitost nameravane uporabe snovi. Vloga za izdajo dovoljenja se zavrne, če obstaja utemeljeni sum o nezakonitosti nameravane uporabe.

2. Pristojni organ lahko omeji veljavnost dovoljenja na obdobje, ki ni daljše od treh let, ali imetniku dovoljenja naloži, da v rednih časovnih razmikih, ki niso daljši od treh let, dokaže, da še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano. V dovoljenju so navedene zadevne snovi.

3. Pristojni organi lahko od vlagateljev vloge za izdajo dovoljenja zahtevajo plačilo taks za izdajo dovoljenja. Takšne takse ne presegajo stroškov obravnave vloge.

4. Pristojni organ lahko dovoljenje začasno odvzame ali prekliče, če obstaja utemeljeni sum, da pogoji, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, niso več izpolnjeni.

5. Pritožbe zoper katero koli odločitev pristojnega organa in spore glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenje obravnava ustrezni organ, ki je po nacionalni zakonodaji za to pristojen.

6. Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ ene države članice, velja v vseh državah članicah. Komisija lahko po posvetovanju s stalnim odborom za predhodne sestavine pripravi usmeritve glede tehničnih podrobnosti dovoljenja v pomoč pri vzajemnem priznavanju.

Člen 6

Poročanje o sumljivih pravnih poslih in tatvinah

1. O sumljivih pravnih poslih s snovmi na seznamih v prilogah ali zmesmi iz teh snovi se poroča v skladu s tem členom.

2. Vsaka država članica za poročanje o sumljivih pravnih poslih vzpostavi nacionalno kontaktno točko z jasno določeno telefonsko številko in naslovom elektronske pošte.

3. Gospodarski subjekti, ki utemeljeno sumijo, da je predlagani pravni posel v zvezi z eno ali več snovi na seznamih v prilogah ali zmesmi iz teh snovi sumljivi pravni posel, o tem (po možnosti tudi o identiteti stranke) brez odlašanja poročajo nacionalni kontaktni točki države članice, v kateri je bila dana ponudba za sklenitev pravnega posla.

4. Gospodarski subjekti poročajo o katerem koli drugem sumljivem pravnem poslu v zvezi s snovjo, ki ni na seznamu, in zmesmi iz takšnih snovi.

5. Gospodarski subjekti poročajo tudi o opaznih krajah snovi na seznamih v prilogah in zmesi iz teh snovi, in sicer nacionalni kontaktni točki države članice, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje tatvine.

6. Komisija za lažje sodelovanje med pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti, zlasti glede snovi, ki jih ni na seznamu, po posvetovanju s stalnim odborom za predhodne sestavine pripravi in posodablja usmeritve v pomoč dobavni verigi za kemikalije. V usmeritvah se zagotovijo zlasti:

(a) informacije, kako prepoznati sumljive pravne posle in o njih poročati;

(b) redno dopolnjeni popis snovi, ki jih ni na seznamu, s čimer se dobavni verigi omogoča, da prostovoljno spremlja trgovanje s takimi snovmi;

(c) druge informacije, ki bi se lahko štele za koristne.

7. Pristojni organi držav članic zagotovijo, da se usmeritve iz odstavka 6 in popis snovi, ki jih ni na seznamu, redno razpošiljajo na način, ki se pristojnim organom zdi primeren v skladu s cilji usmeritev.

Člen 7

Varstvo podatkov

Vsaka država članica zagotovi, da je obdelava osebnih podatkov pri izvajanju te uredbe v skladu z Direktivo 95/46/ES[18]. Vsaka država članica zlasti zagotovi, da se obdelava osebnih podatkov, potrebnih za izdajo dovoljenja v skladu s členoma 4 in 5 te uredbe, in poročanje o sumljivih pravnih poslih v skladu s členom 6 te Uredbe izvajata v skladu z Direktivo 95/46/ES.

Člen 8

Kazni

Vsaka država članica predpiše kazni, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 9

Sprememba prilog

Komisija lahko zaradi upoštevanja dogajanja na področju zlorabe kemičnih snovi kot predhodnih sestavin za eksplozive ali na podlagi raziskav in preskušanj sprejme spremembe prilog z delegiranimi akti v skladu s členi 10, 11 in 12. V nujnih primerih, zlasti pri nenadni spremembi ocene tveganja glede zlorabe kemičnih snovi za izdelavo doma narejenih eksplozivov, se uporabi člen 13.

Člen 10

Izvajanje prenosa

1. Komisiji se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9 podeli za nedoločen čas.

2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov se podelijo Komisiji pod pogoji iz členov 11 in 12.

Člen 11

Preklic prenosa

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 9.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si o tem prizadeva obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter razloge za preklic.

3. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedenem sklepu. Sklep začne veljati nemudoma ali na dan, ki je naveden v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 12

Ugovori zoper delegirane akte

1. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirane akte v dveh mesecih od datuma obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

2. Če po izteku tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

3. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

4. Če Evropski parlament ali Svet vloži ugovor zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, svojo odločitev utemelji.

Člen 13

Nujni postopek

1. Delegirani akt, sprejet po nujnem postopku, začne veljati nemudoma in velja do vložitve ugovora v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2. Evropski parlament in Svet lahko zoper delegirani akt ugovarjata v šestih tednih od dne uradnega obvestila. V navedenem primeru se akt preneha uporabljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, svojo odločitev utemelji.

Člen 14

Sprememba Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006

V Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006[19] se v stolpcu 2 točke 58 razpredelnice z oznakami snovi, skupin snovi in pripravkov ter s pogoji omejitve črtata odstavka 2 in 3.

Člen 15

Prehodne določbe

Splošni uporabniki lahko posedujejo in uporabljajo snovi na seznamu v Prilogi I ali zmesi navedenih snovi nad mejnimi vrednostmi koncentracije, določenimi v Prilogi I, do [ 36 mesecev po sprejetju ].

Člen 16

Pregled

Pregled te uredbe se izvede [ 5 let od sprejetja ].

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [ v 18 mesecih od sprejetja ].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V […], […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

[pic] |

PRILOGA 1

Snovi, ki niso na voljo splošni javnosti v samostojni obliki ali v zmeseh, razen v koncentraciji, ki je enaka ali nižja od spodaj določenih mejnih vrednosti

Ime snovi in karakteristična številka po mednarodnem seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS RN) | Najnižja možna vrednost | Oznaka kombinirane nomenklature (KN) za posamezno kemijsko določeno zmes, ki izpolnjuje pogoje iz opombe 1 Poglavja 28 oziroma 29 KN (glej Uredbo (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL L 287, 31.10.2009)) | Oznaka kombinirane nomenklature (KN) za zmes ali pripravek brez sestavin (npr. živo srebro, dragocene ali redke kovine ali radioaktivne snovi), ki bi pomenile klasifikacijo na podlagi druge oznake KN (glej Uredbo (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL L 287, 31.10.2009)) |

vodikov peroksid (CAS RN 7722-84-1) | 12 % w/w | 2847 00 00 | 3824 90 97 |

nitrometan (CAS RN 75-52-5) | 30 % w/w | 2904 20 00 | 3824 90 97 |

dušikova kislina (CAS RN 7697-37-2) | 3 % w/w | 2808 00 00 | 3824 90 97 |

kalijev klorat (CAS RN 3811-04-9) | 40 % w/w | 2829 19 00 | 3824 90 97 |

kalijev perklorat (CAS RN 7778-74-7) | 40 % w/w | 2829 90 10 | 3824 90 97 |

natrijev klorat (CAS RN 7775-09-9) | 40 % w/w | 2829 11 00 | 3824 90 97 |

natrijev perklorat (CAS RN 7601-89-0) | 40 % w/w | 2829 90 10 | 3824 90 97 |

amonijev nitrat (CAS RN 6484-52-2) | 16 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata | 3102 30 10 (v vodni raztopini) 3102 30 90 (drugo) | 3824 90 97 |

PRILOGA II

Samostojne snovi ali snovi v zmeseh, o sumljivih poslih s katerimi se poroča

Ime snovi in karakteristična številka po mednarodnem seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS RN) | Oznaka kombinirane nomenklature (KN) za posamezno kemijsko določeno zmes, ki izpolnjuje pogoje iz opombe 1 Poglavja 28, opombe 1 Poglavja 29 ali opombe 1(b) Poglavja 31 KN (glej Uredbo (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL L 287, 31.10.2009)) | Oznaka kombinirane nomenklature (KN) za zmes ali pripravek brez sestavin (npr. živo srebro, dragocene ali redke kovine ali radioaktivne snovi), ki bi pomenile klasifikacijo na podlagi druge oznake KN (glej Uredbo (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL L 287, 31.10.2009)) |

heksamin (CAS RN 100-97-0) | 2921 29 00 | 3824 90 97 |

žveplova kislina (CAS RN 7664-93-9) | 2807 00 10 | 3824 90 97 |

aceton (CAS RN 67-64-1) | 2914 11 00 | 3824 90 97 |

kalijev nitrat (CAS RN 7757-79-1) | 2834 21 00 | 3824 90 97 |

natrijev nitrat (CAS RN 7631-99-4) | 3102 50 10 (naravni) 3102 50 90 (razen naravnega) | 3824 90 97 3824 90 97 |

kalcijev nitrat (CAS RN 10124-37-5) | 2834 29 80 | 3824 90 97 |

kalcijev amonijev nitrat (CAS RN 15245-12-2) | 3102 60 00 | 3824 90 97 |

[1] UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

[2] Kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2009, UL L 164, 26.6.2009, str. 7.

[3] UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

[4] 14469/3/05 REV 3.

[5] 8109/08.

[6] UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[7] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] Mnenje z dne …..UL C …..

[11] 8311/08.

[12] UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

[13] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[14] UL L 396, 30.12.2006.

[15] UL L 154, 14.6. 2007.

[16] UL L 46, 17.2.1997.

[17] UL L 270, 21.10.2003.

[18] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[19] UL L 396, 30.12.2006.