52010PC0462

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 6.9.2010

COM(2010) 462 konč.

2010/0242 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu aktivnega staranja (2012)

(Besedilo velja za EGP)

SEC(2010) 1002

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Evropska unija se sooča s procesom staranja prebivalstva, kot je poudarila Komisija leta 2008 v drugem demografskem poročilu o „ zadovoljevanju socialnih potreb starajoče družbe “. Po zadnjih napovedih Eurostata iz leta 2008 bosta v Evropski uniji do leta 2060 za vsako osebo, starejšo od 65 let, le dve za delo sposobni osebi (15–64 let), danes pa je tovrstno razmerje 1 : 4. Predvideva se, da bo do največje obremenitve v tej smeri prišlo med letoma 2015 in 2035, ko se bodo upokojili predstavniki generacije „baby boom“. Ta prehod bo nastal zaradi kombinacije nizke rodnosti in daljše pričakovane življenjske dobe. Evropejci danes res živimo dlje in smo bolj zdravi kot kadar koli prej. Od leta 1960 se je pričakovana življenjska doba podaljšala za osem let, demografske napovedi pa v naslednjih štiridesetih letih predvidevajo še nadaljnje 5-letno podaljšanje. To je zgodovinski dosežek, ki ga je treba proslaviti.

Prebivalstvena piramida EU jasno kaže povečanje velikosti kohorte takoj po koncu druge svetovne vojne, kar je začetek generacije „baby boom“. Glede na scenarij, ki upošteva verjetno povečanje priseljevanja in rojstev[1], se bo od leta 2012 obseg evropskega aktivnega prebivalstva začel krčiti, obseg prebivalstva, starejšega od 60 let, pa se bo še naprej povečeval za približno dva milijona ljudi na leto.

Te demografske spremembe prinašajo izzive in priložnosti. Staranje prebivalstva lahko dodatno obremeni javne proračune in pokojninske sisteme ter tudi zaposlovanje na področju storitev socialnega varstva in nege za starejše ljudi. Pogosto se starost še vedno povezuje z boleznijo in odvisnostjo, starejši ljudje pa se lahko počutijo izključene iz zaposlovanja ter družinskega in družbenega življenja. Obstaja strah, da bi starejše generacije postale pretežko breme za mlajše, aktivne ljudi ter da bi to lahko povzročilo napetosti med generacijami.

Vendar ta vidik ne upošteva, da lahko starejši ljudje, zlasti generacije „baby boom“, znatno dejansko in potencialno prispevajo k družbi. Ključna priložnost za obvladovanje izziva demografskega staranja in ohranjanje medgeneracijske solidarnosti zato vključuje zagotavljanje tega, da so generacije „baby boom“ dlje na trgu dela ter da čim dlje ostanejo zdrave, aktivne in neodvisne.

V okviru strategije zaposlovanja so države članice začele spreminjati trend zgodnjega upokojevanja, tako da se je stopnja zaposlenosti v EU-27 za ljudi med 55 in 64 letom povečala s 36,9 % v letu 2000 na 46 % v letu 2009. Spodbujanje starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela, zahteva zlasti izboljšanje delovnih pogojev in prilagajanje zdravstvenemu stanju in potrebam starejših delavcev, osvežitev njihovih znanj in spretnosti z zagotavljanjem boljšega dostopa do vseživljenjskega učenja ter pregled davčnih sistemov in sistemov socialnih dajatev, da se zagotovijo učinkovite pobude za daljše delovno življenje.

Aktivno staranje je tudi učinkovito sredstvo za boj proti revščini starejših ljudi. Leta 2008 je stopnja tveganja revščine za ljudi v Evropski uniji, starejše od 65 let, znašala 19 %. Številni starejši ljudje starost doživljajo kot marginalizacijo. Boljše zaposlitvene možnosti za starejše ljudi bi lahko pripomogle k odpravi nekaterih vzrokov za revščino v tej starostni skupini, aktivna udeležba v prostovoljnih dejavnostih pa bi lahko zmanjšala njihovo izolacijo. Ogromen potencial za družbo, ki ga imajo starejši ljudje kot prostovoljci ali skrbniki, se lahko bolje uporabi z odpravo obstoječih ovir za neplačano delo in z zagotavljanjem pravega okvira.

Sporočilo Komisije „ Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast “ določa načine za izhod iz krize in pripravo gospodarstva EU za naslednje desetletje. V tem kontekstu vključujoče rasti Komisija poudarja pomembnost spodbujanja zdravja in aktivnosti starejšega prebivalstva, da se med drugim doseže visoka stopnja zaposlenosti, investira v znanje in spretnosti ter zmanjša revščino.

Predlagano evropsko leto aktivnega staranja bi spodbujalo in podpiralo prizadevanja držav članic, njihovih regionalnih in lokalnih organov, socialnih partnerjev in civilne družbe pri promociji aktivnega staranja in boljši uporabi potenciala generacij „baby boom“.

Evropsko leto mora biti vrhunec pobud v letih 2011–2014, v katerih bo EU oblikovala velik del svojih programov in politik v zvezi s temo aktivnega staranja in uvedla okvir za promoviranje in razširjanje novih pobud in partnerstev, ki podpirajo aktivno staranje na vseh ravneh (nacionalna, regionalna, lokalna, socialni partnerji, civilna družba).

V letu 2011 bi se javni organi, socialni partnerji in organizacije civilne družbe na vseh ravneh spodbudili k doseganju posebnih ciljev v zvezi z aktivnim staranjem. Poudarek bi bil na dosežkih med evropskim letom. Cilji bi bili navedeni na spletni strani, ki bi nato postala spletna stran evropskega leta, namenjena pa bi bila tudi spremljanju in ovrednotenju.

Leta 2012 bi bilo evropsko leto osredotočeno na začetek izvajanja zavez iz leta 2011, ozaveščanje splošne javnosti, seznanitev javnosti s temi pobudami prek medijev ter vključevanje drugih multiplikatorjev. Predstavljeni bi bili rezultati projektov aktivnega staranja, ki se financirajo iz obstoječih proračunskih vrstic in programov.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PREDVIDEN UČINEK

2.1. Posvetovanja

Komisija je v skladu s svojo zavezo za vključujoč pristop k razvijanju in izvajanju politik EU zainteresirane strani prosila za stališča o temi aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti ter o obliki morebitnega evropskega leta, da bi pridobila prispevke za svoj uradni predlog, okrepila transparentnost in spodbudila zgodnje usklajevanje.

Zgodnja posvetovanja so bila opravljena v obliki spletnega vprašalnika, v katerem so lahko svoja stališča izrazili države članice, socialni partnerji, nevladne organizacije, druge zainteresirane strani in strokovnjaki. Vprašalnik je bil na voljo na spletni strani „Vaš glas v Evropi“, ki je bila več kot dva meseca enotna vstopna točka Evropske komisije za številna posvetovanja. Vprašalnik je bil osredotočen na naslednje teme: nevarnosti in priložnosti staranja v povezavi z medgeneracijsko solidarnostjo, priporočeni ukrepi politike, posebna vloga EU pri spodbujanju pravih odzivov politike, teme in dejavnosti za evropsko leto ter sodelovanje zainteresiranih strani.

Sodelujoči so na splošno podprli evropsko leto na temo aktivnega staranja. Pozdravili so tudi vidik ozaveščanja, s čimer bi se okrepila prisotnost ključnih tem v agendah politike in javne politike. Menili so tudi, da je treba prepoznati in podpirati ljudi, ki so že dejavni na teh področjih, podpirati izmenjavo dobrih praks ter razviti inovativne pristope in nove sinergije med obstoječimi akterji. Sodelujoči so prav tako izrazili željo po dolgoročnem učinku evropskega leta, na primer z razvijanjem dolgoročnih pobud. Vsi vprašani (organizacije civilne družbe, javni organi, socialni partnerji itd.) so pokazali izjemno pripravljenost za sodelovanje v evropskem letu ter navedli dejavnosti, ki jih nameravajo izvesti in za katere menijo, da sodijo v evropsko leto, ter predlagali dodatne projekte.

2.2. Predvideni učinek

Odzivi politike na aktivno staranje so običajno v pristojnosti držav članic, ki stopnjujejo svoja prizadevanja za razvijanje potenciala starejših ljudi. Vendar so bili odzivi nacionalnih organov držav članic prepričljivo v prid ideji ne samo ukrepanja na ravni Unije, temveč zlasti evropskega leta. Menili so, da bi Evropska unija lahko podprla njihova prizadevanja z oblikovanjem spodbudnejšega okolja, s čimer bi se povečala ozaveščenost oblikovalcev politike in splošne javnosti, pomagalo mobilizirati oblikovalce politike in zainteresirane strani na vseh ravneh, podpiralo vzajemno učenje po vsej Evropi, spremljal napredek ter pomagalo opredeliti skupne cilje.

Za obstoječe dejavnosti na ravni EU se zdi, da niso primerno prilagojene potrebam, ki vključujejo (1) ozaveščanje splošne javnosti, oblikovalcev politike in drugih zainteresiranih strani o pomembnosti aktivnega staranja ter o potrebi po večjem prizadevanju za razvoj potenciala generacije „baby boom“, (2) spodbujanje izmenjave informacij in izkušenj med državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter (3) omogočanje državam članicam in zainteresiranim stranem, da oblikujejo politike s pomočjo posebnih dejavnosti in zavezanosti posebnim ciljem.

Treba bo zagotovit široko podporo na vseh ravneh družbe in številnih zainteresiranih strani. Ključni izziv je mobilizirati zainteresirane strani na način, ki bo pripomogel k razvoju pomembnih ukrepov na nacionalni, regionalni, lokalni in poslovni ravni po vsej EU. Z večjim političnim zagonom in prepoznavnostjo politik aktivnega staranja se lahko oblikovalce politike spodbudi k bolj ambicioznim pobudam.

Komisija bi lahko z dejavnostmi v evropskem letu, ki bi bile koordinirane na ravni EU, zagotovila združljivost posebnih dejavnosti evropskega leta z drugimi pobudami in programi EU.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Člen 151 Podobe o delovanju Evropske unije navaja, da si Evropska unija in države članice „prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev, ustrezno socialno zaščito, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti.“ Z namenom doseči te cilje Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic glede delovnih pogojev, vključevanja oseb, ki so izključene s trga dela, ter boja proti socialni izključenosti (člen 153(1) PDEU).

Cilji iz člena 151 podpirajo predlog sklepa o evropskem letu aktivnega staranja (2012), katerega cilj je spodbujanje in podpiranje prizadevanj držav članic, njihovih regionalnih in lokalnih organov, socialnih partnerjev in civilne družbe za promocijo aktivnega staranja.

Glavni namen predloga je v okviru člena 153(1), saj skuša povečati splošno ozaveščenost, spodbuditi razpravo in vzajemno učenje med državami članicami in zainteresiranimi stranmi, da bi se izboljšale priložnosti in delovni pogoji ter okrepil boj proti socialni izključenosti, kar bi olajšalo udeležbo starejših delavcev na trgu dela.

Prvotni namen je spodbujanje aktivnega staranja v zaposlovanju, in sicer z oblikovanjem boljših priložnosti za udeležbo starejših delavcev, ter v družbi, in sicer z bojem proti socialni izključenosti prek prostovoljnega dela, zdravega staranja in samostojnega življenja.

Pravni temelj predloga sklepa je člen 153(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog sklepa je v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji, saj se ciljev predlaganega evropskega leta ne more v celoti doseči na ravni držav članic zaradi potrebe po nadnacionalni izmenjavi informacij in razširjanju dobre prakse po vsej EU, zato se lahko zaradi obsega predlaganih ukrepov bolje dosežejo na ravni EU.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za evropsko leto dodatno financiranje ni potrebno. Prožnost letnega in večletnega določanja prednostnih nalog na podlagi proračunskih vrstic in programov Generalnega direktorata za zaposlovanje ter drugih ustreznih programov zagotavlja finančno kritje, ki zadostuje za izvedbo evropskega leta v obsegu, podobnemu prejšnjim evropskim letom. Upravni viri lahko izhajajo tudi iz obstoječih upravnih proračunov.

2010/0242 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu aktivnega staranja (2012)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Unija v skladu s členom 147 Pogodbe prispeva k visoki stopnji zaposlenosti s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami in s podpiranjem, po potrebi tudi dopolnjevanjem, njihovega delovanja.

2. Unija v skladu s členom 153(1) Pogodbe podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic glede delovnih pogojev, vključevanja oseb, ki so izključene iz trga dela, ter boja proti socialni izključenosti.

3. Unija v skladu s členom 25 Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.

4. Evropski svet je na več zaporednih sejah priznal potrebo po obvladovanju vpliva starajočega se prebivalstva na evropske socialne modele. Ključni odziv na te hitre spremembe v starostni strukturi vključuje spodbujanje aktivnega staranja ter tako zagotavlja, da imajo generacije „baby boom“, ki so na splošno bolj zdrave in bolj izobražene kot katere koli tovrstne generacije pred njimi, dobre možnosti za zaposlitev in aktivno udeležbo v družbi.

5. Vedno večji delež starejših ljudi v Evropi pomeni, da je spodbujanje zdravega staranja še pomembnejše kot kdaj koli doslej. Zdravo staranje lahko poveča udeležbo starejših ljudi na trgu dela, jim omogoči, da dlje ostanejo aktivni v družbi, izboljša njihovo kakovost življenja in omeji obremenitve sistemov zdravstvenega in socialnega varstva.

6. Komisija je v poročilih „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ z dne 12. oktobra 2006 in „Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU“ z dne 21. aprila 2009 predstavila svoja stališča na demografske izzive, s katerimi se sooča EU, in priložnosti za njihovo obvladovanje.

7. Svet je 22. februarja 2007 sprejel resolucijo o „možnostih in izzivih, ki jih prinašajo demografske spremembe v Evropi: prispevek starejših h gospodarskemu in družbenemu razvoju“, ki je poudarila potrebo po več priložnostih za aktivno udeležbo starejših ljudi, novih gospodarskih priložnostih („srebrno gospodarstvo“) zaradi večjega povpraševanja starejših ljudi po nekaterih vrstah blaga in storitev ter po pomembnosti pozitivne javne podobe starejših.

8. Svet je 8. junija 2009 sprejel sklepe o „enakih možnostih za ženske in moške: aktivno in dostojno staranje“, v katerih je bilo ugotovljeno, da se starejši moški in ženske, ki si prizadevajo za aktivno življenje in dostojno staranje, po vsej EU soočajo z resnimi izzivi, ter državam članicam in Komisiji predlaga številne ukrepe.

9. Svet je 20. novembra 2009 sprejel sklepe o „zdravem in dostojnem staranju“, v katerih je povabil Komisijo, da med drugim „oblikuje dejavnosti za boljšo ozaveščenost glede spodbujanja aktivnega staranja, vključno z možnim evropskim letom aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti v letu 2012“.

10. Komisija je v svojem poročilu „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ poudarila, kako pomembno je, da Evropska unija spodbuja zdravo in aktivno staranje prebivalstva zaradi socialne kohezije in večje produktivnosti. Predlagala je vodilno pobudo „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“, po kateri morajo države članice zlasti spodbujati politike aktivnega staranja, ter vodilno pobudo „Evropska platforma za boj proti revščini“. Doseganje teh ciljev politike zahteva ukrepanje na vseh ravneh upravljanja in različnih nevladnih zainteresiranih strani, te pa so lahko na ravni EU podprte z dejavnostmi evropskega leta, ki so namenjene ozaveščanju in spodbujanju izmenjave dobre prakse. Nacionalni koordinatorji morajo poskrbeti, da so nacionalni ukrepi usklajeni in združljivi s splošnimi cilji evropskega leta. Prav tako se načrtuje udeležba drugih institucij in zainteresiranih strani.

11. Svet je 7. junija 2010 sprejel sklepe o „aktivnem staranju“ in povabil Komisijo, da „nadaljuje priprave na evropsko leto aktivnega staranja leta 2012, ko bo mogoče opozoriti na prednosti aktivnega staranja in njegov prispevek k solidarnosti med generacijami ter seznaniti javnost z obetavnimi pobudami za spodbujanje aktivnega staranja na vseh ravneh“.

12. Komisija v svojem predlogu Sklepa Sveta „o smernicah za politike zaposlovanja držav članic“ z dne 27. aprila 2010 v okviru smernic 7 in 8 za države članice predlaga povečanje udeležbe delovne sile s politikami za spodbujanje aktivnega staranja, dvigovanje stopenj zaposlenosti starejših delavcev z inovacijami pri organizaciji dela ter povečanje zaposljivosti starejših delavcev z dodatnim izobraževanjem in sodelovanjem v shemah vseživljenjskega učenja. Smernica 10 poudarja potrebo po okrepitvi sistemov socialnega varstva, vseživljenjskega učenja in politik dejavnega vključevanja, da se za ljudi ustvarijo priložnosti na različnih stopnjah njihovega življenja in da se zaščitijo pred tveganjem izključitve.

13. Komisija je v svojem sporočilu „Evropska digitalna agenda“, ki je prva vodilna pobuda EU2020, sprejeta 19. maja 2010, poudarila pomembnost IKT za prijetno staranje ter predlagala zlasti okrepitev skupnega programa za pomoč okolice pri samostojnem življenju. Evropska digitalna agenda je prav tako predlagala usklajene ukrepe za izboljšanje digitalne pismenosti vseh Evropejcev, vključno s starejšimi, ki prekomerno zastopajo skupino s 150 milijoni državljanov, oz. okoli 30 % vseh, ki niso nikoli uporabili interneta.

14. Komisija izvaja evropski akcijski načrt za invalide, ki vključuje ustrezne ukrepe za starejše ljudi glede povezave med invalidnostjo in staranjem. Relevantni so zlasti ukrepi v zvezi z dostopnostjo na podlagi pristopov, namenjenih vsem uporabnikom. Poleg tega so EU in države članice podpisale Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki vsebuje ustrezne določbe za starejše ljudi.

15. Aktivnemu staranju je namenjenih nekaj programov Unije, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, program PROGRESS, program vseživljenjskega učenja, program javnega zdravja, posebni programi o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah ter o družbeno-ekonomskih in humanističnih ved v sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj, akcijski načrt „Prijetno staranje v informacijski družbi“, skupni program za raziskave in inovacije za pomoč okolice pri samostojnem življenju, program za konkurenčnost in inovacije s pilotnimi projekti razporejanja o IKT za prijetno staranje ter akcijski načrt za mobilnost v mestih. Sofinanciranje dejavnosti evropskega leta s strani Unije bo v skladu s prednostnimi nalogami in predpisi, ki se na letni in večletni podlagi uporabljajo za obstoječe programe in samostojne proračunske vrstice na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakih možnosti. Kadar je primerno, lahko evropsko leto podpirajo programi in politike z drugih področij, kot so izobraževanje, kultura, zdravstvo, raziskave, informacijska družba, regionalna politika in prometna politika.

16. Ciljev za predlagano evropsko leto aktivnega staranja zaradi potrebe po nadnacionalni izmenjavi informacij in razširjanju dobrih praks v vsej Uniji ni mogoče v celoti doseči na ravni držav članic, ampak se lahko zaradi obsega predlaganih ukrepov bolje dosežejo na ravni Unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1 Zadeva

Leto 2012 se razglasi za „evropsko leto aktivnega staranja“ (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto).

Člen 2Cilji

Splošni cilj evropskega leta je spodbujati in podpirati prizadevanja držav članic, njihovih regionalnih in lokalnih organov, socialnih partnerjev in civilne družbe pri spodbujanju aktivnega staranja ter boljšem razvoju potenciala prebivalstva v poznih 50 letih in starejšega, katerega število hitro narašča, ter tako ohranjati medgeneracijsko solidarnost. Aktivno staranje pomeni oblikovanje boljših možnosti in delovnih pogojev za starejše delavce, da se jim omogoči udeležba na trgu dela, boj proti socialni izključenosti s spodbujanjem aktivne udeležbe v družbi ter spodbujanje zdravega staranja. V skladu s tem med cilje sodi:

17. povečanje splošne ozaveščenosti o pomenu aktivnega staranja, da se poudari uporabni prispevek starejših ljudi k družbi in gospodarstvu, spodbuja aktivno staranje ter mobilizira potencial starejših ljudi;

18. pospeševanje razprav in razvoj vzajemnega učenja med državami članicami in zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh, da se spodbujajo politike aktivnega staranja, opredelijo in razširijo dobre praske ter izboljšajo sodelovanje in sinergije;

19. oblikovanje okvira za zaveze in konkretne ukrepe, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem na vseh ravneh omogočil, da s posebnimi dejavnostmi razvijejo politike ter da se zavežejo k posebnim ciljem v zvezi z aktivnim staranjem.

Člen 3Vsebina ukrepov

20. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev iz člena 2, vključujejo naslednje dejavnosti na ravni Unije ter nacionalni, regionalni ali lokalni ravni:

21. konference, prireditve in pobude za spodbujanje razprav, večjo ozaveščenost in sprejemanje posebnih zavez;

22. informacijske, promocijske in izobraževalne kampanje;

23. izmenjava informacij, izkušenj in dobrih praks;

24. raziskave in ankete na ravni Unije ali nacionalni ravni ter razširjanje rezultatov.

25. Komisija ali države članice lahko opredelijo druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta, ter dovolijo, da se ime evropskega leta uporablja pri promociji navedenih dejavnosti, če prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

26. Komisija in države članice pri izvajanju evropskega leta upoštevajo vključevanje načela enakosti spolov.

Člen 4Koordinacija z državami članicami

Vsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja, ki je odgovoren za sodelovanje zadevne države članice v evropskem letu. Nacionalni koordinatorji tudi poskrbijo, da so nacionalne dejavnosti ustrezno koordinirane.

Člen 5Koordinacija na ravni Unije

Komisija sklicuje sestanke nacionalnih koordinatorjev z namenom koordiniranja na ravni Unije in izmenjave informacij, vključno z zavezami in njihovim izvajanjem v državah članicah.

Koordinacija na ravni EU je prav tako v pristojnosti obstoječih odborov za politike in svetovalnih skupin.

Komisija tudi sklicuje sestanke predstavnikov evropskih organizacij ali organov, ki delujejo na področju aktivnega staranja, z namenom, da ji pomagajo pri vodenju evropskega leta.

V dejavnosti bodo vključeni Evropski parlament, države članice, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij.

Člen 6Doslednost in dopolnjevanje

Komisija in države članice zagotovijo, da so ukrepi iz tega sklepa skladni z drugimi programi in pobudami Unije ter nacionalnimi in regionalnimi programi in pobudami, ki prispevajo k uresničevanju ciljev evropskega leta.

Člen 7Vrednotenje

Komisija do 30. junija 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni pobud iz tega sklepa.

Člen 8Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 9

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] Drugo demografsko poročilo: Zadovoljevanje socialnih potreb v starajoči se družbi. SEC(2008) 2911http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=502&newsId=419&furtherNews=yes.

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].