52010PC0368

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 12.7.2010

COM(2010)368 konč.

2010/0207 (COD)

Predlog

DIREKTIVE …/…/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sistemih zajamčenih vlog [prenova]

COM(2010) 369SEC(2010)835 SEC(2010)834

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

Nobena banka, pa naj bo trdna ali šibka, ne upravlja z dovolj likvidnimi sredstvi, da bi lahko takoj izplačala vse ali vsaj velik del svojih vlog. Zaradi tega so banke dovzetne za tveganje množičnega dvigovanja bančnih vlog, kadar vlagatelji menijo, da njihove vloge niso varne in jih želijo dvigniti vsi hkrati. Takšen razvoj lahko resno vpliva na celotno gospodarstvo. Če je neko banko kljub nadzoru skrbnega poslovanja treba zapreti, se iz ustreznega sistema zajamčenih vlog vlagateljem povrnejo sredstva do določene zgornje meje („stopnje kritja“), s čimer se zadosti potrebam vlagateljev. Zaradi sistemov zajamčenih vlog vlagateljem tudi ni treba sodelovati v dolgotrajnih postopkih v primerih plačilne nesposobnosti, ki po navadi vodijo do insolvenčnih dividend, te pa predstavljajo zgolj del prvotnega zahtevka.

Po Sporočilu Komisije iz leta 2006 o reviziji Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog[1] so dogodki v letih 2007 in 2008 pokazali, da z obstoječim sistemom zajamčenih vlog, ki je precej razdrobljen, ni bilo mogoče uresničiti ciljev iz Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog v smislu ohranjanja zaupanja vlagateljev in finančne stabilnosti v obdobju gospodarskih težav. V EU je trenutno približno 40 sistemov zajamčenih vlog, ki krijejo različne skupine vlagateljev ali vlog do različnih stopenj kritja, nalagajo bankam različne finančne obveznosti in torej omejujejo koristi notranjega trga za banke in vlagatelje. Poleg tega se je pokazalo, da so sistemi v času finančnih pretresov premalo financirani.

Svet Evropske unije je 7. oktobra 2008 sklenil, da je treba obnoviti zaupanje v finančni sektor, Komisijo pa je spodbudil, naj predstavi ustrezen predlog za konvergenco sistemov zajamčenih vlog. Kot rezultat je bila sprejeta Direktiva 2009/14/ES[2]. Ker zaradi potrebe po hitrih pogajanjih ni bilo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj, je bila ta direktiva zgolj nujni ukrep za ohranitev zaupanja vlagateljev, pri čemer je bila zlasti dvignjena stopnja kritja z 20 000 EUR na 100 000 EUR do konca leta 2010. Direktiva 2009/14/ES zato vsebuje določbo o obširni reviziji vseh vidikov sistemov zajamčenih vlog. Komisija je tudi v svojem sporočilu Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva [3] z dne 4. marca 2009 ponovila, da je sisteme zajamčenih vlog treba okrepiti s primernimi zakonodajnimi predlogi.

Glavne sestavine tega predloga so:

- poenostavitev in uskladitev, zlasti kar zadeva obseg kritja in možnosti izplačil;

- dodatno skrajšanje roka za izplačila vlagateljem in boljši dostop sistemov zajamčenih vlog do podatkov o njihovih članicah (tj. bankah);

- solidni in zaupanja vredni sistemi zajamčenih vlog, ki so ustrezno financirani;

- medsebojna posojila med sistemi zajamčenih vlog, tj. kreditne možnosti v določenih okoliščinah.

Elementi revizije, ki po mnenju Komisije (še) niso primerni za vključitev v zakonodajo, so predstavljeni v poročilu, ki je priloženo k temu predlogu. Poročilo in predlog sta del paketa jamstvenih sistemov v finančnem sektorju, ki obsega tudi revizijo odškodninskih sistemov za vlagatelje (Direktiva 97/9/ES) in belo knjigo o sistemih jamstev za zavarovanja.

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN ZUNANJIMI STROKOVNJAKI

Od 29. maja do 27. julija 2009 je potekalo javno posvetovanje. Vsi 104 prispevki so bili skupaj z zbirnim poročilom objavljeni avgusta 2009[4], stališča zainteresiranih strank pa so bila po večini upoštevana. Številni udeleženci (predvsem banke in njihova združenja, potrošniki in njihova združenja, države članice in sistemi zajamčenih vlog) so omenili štiri teme, ki jih je treba posebej obravnavati:

- Skoraj vsi udeleženci so podprli poenostavitev in uskladitev meril o izpolnjevanju pogojev za vlagatelje. To je bilo upoštevano.

- Velika večina udeležencev je nasprotovala nadaljnjemu skrajšanju roka za izplačila. Številni so menili, da je pred morebitnim nadaljnjim skrajšanjem najprej treba oceniti izkušnje z novim rokom, ki ga določa Direktiva 2009/14/ES in traja 4-6 tednov. Po mnenju Komisije je trenutni rok predolg, da bi lahko preprečil izstope iz banke oziroma ustrezal finančnim potrebam vlagateljev. Velika večina udeležencev je podprla zgodnje sodelovanje sistemov zajamčenih vlog, kadar postane verjetno, da bo treba uveljaviti sistem zajamčenih vlog. Slednje se je zdelo ključnega pomena za krajši rok izplačil in je obenem upoštevano v predlogu.

- Velika večina udeležencev je podprla predhodno financiranje sistemov in prispevke na podlagi tveganj v sisteme zajamčenih vlog. To je bilo upoštevano.

- Pri vprašanju, ali naj bodo programi vzajemnega jamstva vključeni v direktivo ali ne, so bila mnenja deljena. Takšni sistemi varujejo sámo kreditno institucijo in ji še zlasti zagotavljajo likvidnost in plačilno sposobnost. Obenem takšni sistemi vlagateljem zagotavljajo drugačno zaščito v primerjavi s tisto, ki jo daje sistem zajamčenih vlog. Če neka banka zaradi podpore vzajemnega sistema ohrani plačilno sposobnost in še naprej zagotavlja svoje storitve, poplačilo vlagateljev ni potrebno. Nasprotno pa se sistem zajamčenih vlog uveljavlja samo v primeru plačilne nesposobnosti banke. Medtem ko sedanji predlog ne posega v stabilizacijsko funkcijo vzajemnih sistemov, pa izboljšuje položaj vlagateljev, ki bodo odslej upravičeni vložiti zahtevke zoper vzajemne sisteme, kadar ti ne bodo mogli preprečiti plačilne nesposobnosti članice.

Pri pripravi tega predloga so sodelovali tudi zunanji strokovnjaki. Neuradna okrogla miza z njimi je potekala marca 2009[5]. Strokovnjaki iz držav članic so svoja mnenja podali na treh sestankih Delovne skupine za sisteme zajamčenih vlog, ki so potekali v juniju in novembru 2009 ter februarju 2010. Skupno raziskovalno središče Komisije je predložilo poročila o stopnjah kritja (2005), morebitni uskladitvi mehanizmov financiranja (2006 in 2007), učinkovitosti sistemov zajamčenih vlog (2008) in morebitnih modelih uvedbe prispevkov na podlagi tveganj v EU (2008 in 2009)[6]. Delo je podprl tudi Evropski forum zavarovateljev vlog, ki je leta 2008 izdelal vrsto končnih poročil o specifičnih vprašanjih[7]. Pri pripravi trenutnega predloga so bili ti dosežki upoštevani, tesno pa je v procesu sodelovala tudi Evropska centralna banka.

OCENA UčINKA

Najprimernejši instrument je direktiva o spremembi trenutne direktive. Komisija se zaveda kumulativnih učinkov sedanjih in prihodnjih zakonodajnih ukrepov, ki zadevajo bančni sektor.

Prednostne možnosti

Skupno je bilo ocenjenih več kot 70 različnih političnih možnosti. Glavne prednostne možnosti so naslednje:

- poenostavitev in uskladitev področja uporabe;

- skrajšanje roka izplačil na sedem dni;

- prekinitev prakse, po kateri se obveznosti vlagateljev kompenzirajo z njihovimi zahtevki;

- uvedba informacijske predloge, ki jo mora s podpisom potrditi vlagatelj, in obveznega napotila na sisteme zajamčenih vlog v bančnih izpiskih in oglasih;

- uskladitev pristopa k financiranju sistemov zajamčenih vlog;

- določitev ciljne ravni za financiranje sistemov zajamčenih vlog;

- določitev deležev predhodnih in naknadnih prispevkov bank v sisteme zajamčenih vlog;

- uvedba elementov na podlagi tveganj za prispevke bank v sisteme zajamčenih vlog;

- omejitev uporabe sredstev iz sistemov zajamčenih vlog za splošne namene reševanja bank v dobro vseh upnikov banke;

- sistem zajamčenih vlog v državi gostiteljici naj deluje kot enotna kontaktna točka za vlagatelje iz podružnic v drugih državah članicah.

Socialni vpliv

Predlog zagotavlja, da vlagatelji v primeru plačilne nesposobnosti banke v sedmih koledarskih dneh prejmejo iz sistema zajamčenih vlog do 100 000 EUR sredstev. Ukrepi sistemov socialnega skrbstva tako skoraj ne bodo več potrebni. Poročilo o oceni učinka je na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/internal_market/bank/guarantee/index_en.htm. Povzetek je priložen k temu predlogu.

Upravno breme

Predlog ne prinaša bistvenih upravnih bremen in obenem poenostavlja merila o izpolnjevanju pogojev za vlagatelje. Dodatne informacije so v poročilu o oceni učinka.

NADZOR IN PRESOJA

Ker plačilne nesposobnosti bank ni mogoče predvideti in se ji banke izogibajo, kolikor je mogoče, se delovanja sistemov zajamčenih vlog ne da redno spremljati na podlagi tega, kako se rešujejo resnični primeri plačilne nesposobnosti bank. Pri sistemih zajamčenih vlog so potrebni redni testi izjemnih situacij, da se ugotovi, ali lahko vsaj v scenariju vaje izpolnjujejo svoje zakonske obveznosti. To naj bo vključeno v strokovni pregled, ki ga bosta opravila Evropski forum zavarovateljev[8] vlog in novi Evropski bančni organ (European Banking Authority, EBA).

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Najprimernejši pravni akt je direktiva o spremembi trenutne direktive. Ker Direktiva 2009/14/ES o spremembi Direktivi 94/19/ES ni bila v celoti izvedena, je obe direktivi treba prečistiti in ju s prenovo spremeniti.

Direktiva 94/19/ES je nujni pravni akt za vzpostavitev notranjega trga z vidika svobode ustanavljanja in svobodnega zagotavljanja finančnih storitev na področju kreditnih institucij. Zato je njena pravna podlaga v členu 57(2) Pogodbe o delovanju Evropske skupnosti, ki je bil predhodnik člena 53(1) Pogodbe o delovanju EU (PDEU). V povezavi s členom 54(1) člen 53 PDEU omogoča izdajanje direktiv o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti, kakršne opravljajo kreditne institucije. Ta predlog zato temelji na členu 53(1) PDEU. Vsi elementi predloga služijo temu cilju in ga podpirajo.

V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta določena v členu 5 PDEU, posamezne države članice ne morejo ustrezno uresničiti ciljev predlaganih ukrepov, zato jih lahko bolje uresniči EU. Določbe predloga ne presegajo mere, ki je nujno potrebna za dosego ciljev. Samo ukrepi EU lahko zagotovijo, da za kreditne institucije, ki delujejo v več kot eni državi članici, veljajo podobne zahteve v zvezi s sistemi zajamčenih vlog. Samo z ukrepi EU je mogoče ustvariti enake konkurenčne pogoje, se izogniti neupravičenim stroškom zaradi usklajevanja čezmejnih dejavnosti in spodbujati nadaljnje združevanje trga EU. Ukrepi EU obenem zagotavljajo visoko stopnjo finančne stabilnosti v EU. Zlasti stopenj kritij in rokov izplačil ne morejo ustrezno uskladiti države članice same, saj to pomeni, da bi morale usklajevati vrsto različnih predpisov v svojih pravnih sistemih, zato je ta cilj mogoče bolje doseči na ravni EU. To priznavajo tudi obstoječe direktive o sistemih zajamčenih vlog[9].

PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

PODROBNA RAZLAGA PREDLOGA

S prenovo je direktiva pridobila boljšo in celovitejšo strukturo. Številna zastarela sklicevanja so bila spremenjena. Naslovi členov omogočajo lažjo berljivost. Členi o obsegu uporabe direktive ter številne nove opredelitve pa izboljšujejo razumljivost. V direktivi so najprej opisane značilnosti sistemov zajamčenih vlog in nato določene stopnje kritja. Členom o izplačilih sledijo predpisi o financiranju in o podatkih, ki jih je treba sporočiti vlagateljem.

Obseg uporabe, opredelitve in nadzor (členi 1–3)

Direktiva odslej brez razlike velja za vse kreditne institucije in vse sisteme. Vse banke se morajo vključiti v sisteme zajamčenih vlog; izjeme niso možne. S tem se zagotavlja, da lahko vsi vlagatelji uveljavljajo odškodninske zahtevke zoper sisteme in da morajo biti vsi sistemi solidno financirani.

Programi vzajemnega jamstva varujejo vlagatelje tako, da varujejo samo kreditno institucijo (glej poglavje 2). Ker se morajo odslej vse banke vključiti v sisteme zajamčenih vlog, se programi vzajemnega jamstva lahko priznajo kot sistemi zajamčenih vlog, pri čemer morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 2006/48/ES, da se zagotovi skladnost s pravom EU. Druga možnost je, da se vzajemni sistemi in sistemi zajamčenih vlog vzpostavijo ločeno. V slednjem primeru se lahko pri določanju prispevkov v sisteme zajamčenih vlog upoštevata dvojno članstvo banke v obeh sistemih ter dodatna zaščitna vloga vzajemnih sistemov.

Vloge so odslej jasneje opredeljene. Kot vloge se lahko štejejo samo v celoti vračljivi instrumenti in ne strukturirani proizvodi, certifikati ali obveznice. To preprečuje, da bi sistemi zajamčenih vlog prevzemali nepredvidljiva tveganja v zvezi z investicijskimi proizvodi.

Vsi sistemi zajamčenih vlog se morajo odslej redno nadzirati, prav tako morajo na svojih sistemih izvajati redne teste izjemnih situacij. Sistemi zajamčenih vlog imajo odslej pravico, da od bank v zgodnji fazi pridobijo podatke in tako omogočijo hitra izplačila. Države članice pa imajo odslej eksplicitno pravico, da svoje sisteme zajamčenih vlog združijo. Kreditne institucije imajo odslej namesto prejšnjih dvanajstih mesecev na voljo enomesečni rok, preden so lahko izključene iz sistema zajamčenih vlog.

Merila upravičenosti in določanje vračljivega zneska (členi 4–6)

Merila upravičenosti za vlagatelje so poenostavljena in usklajena. Prejšnje diskrecijske izključitve so odslej po večini obvezne, zlasti kar zadeva izključitev organov oblasti in finančnih institucij vseh vrst. Po drugi strani so vloge v valutah, ki niso v uporabi v EU, urejene z zakonom enako kot vloge vseh nefinančnih družb.

Stopnja kritja v višini 100 000 EUR, ki jo je v skladu z Direktivo 2009/14/ES treba uvesti do konca leta 2010, ni bila spremenjena. Države članice se lahko odločijo, da bodo vloge, ki nastanejo iz nepremičninskih transakcij, in vloge, ki nastanejo zaradi določenih dogodkov v življenju vlagatelja, krile nad mejo 100 000 EUR pod pogojem, da je kritje omejeno na 12 mesecev.

Odslej je določeno, da se obresti, ki so zapadle ob nastopu plačilne nesposobnosti, vendar še niso pripisane, povrnejo pod pogojem, da stopnja kritja ni presežena. Vlagateljem je treba sredstva izplačati v valuti, v kateri je bil voden račun. V primeru plačilne nesposobnosti institucije ni več dovoljeno poravnavati zahtevkov z obveznostmi vlagateljev.

Izplačilo (člena 7 in 8)

Sistemi zajamčenih vlog morajo poskrbeti, da vlagatelji prejmejo izplačila v enem tednu. Vlagateljem ni treba vložiti prošenj. Vsi podatki, ki se jim posredujejo, morajo biti v uradnih jezikih držav članic, kjer se nahaja vloga. Direktiva sedaj določa, da lahko nepriznane ali neplačane terjatve vlagateljev do sistemov zajamčenih vlog zastarajo samo, če zastarijo tudi terjatve sistema zajamčenih vlog v postopku likvidacije ali restrukturiranja.

Da se upošteva tako kratek rok izplačil, so pristojni organi načelno dolžni obvestiti sisteme zajamčenih vlog, kadar grozi propad banke. Sistemi zajamčenih vlog in banke si morajo obenem tako znotraj držav članic kot prek meja izmenjevati podatke o vlagateljih, ne oziraje se na zahteve po zaupnosti. Kreditne institucije morajo biti obenem vedno obveščene o skupnih vlogah vlagatelja („single customer view“).

Financiranje sistemov zajamčenih vlog in posojila med sistemi zajamčenih vlog (členi 9 in 10)

Direktiva odslej zagotavlja, da so razpoložljiva sredstva sistemov zajamčenih vlog sorazmerna z njihovimi potencialnimi obveznostmi. Ta finančna sredstva pred morebitno izgubo varujejo omejitve glede naložb, podobne tistim, ki na podlagi člena 7 Direktive 2009/110/ES veljajo za institucije za izdajo elektronskega denarja[10], in tistim, ki na podlagi člena 52 Direktive 2009/64/ES veljajo za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje[11], pri čemer se upošteva, da mora biti tveganje nižje, likvidnost pa višja. Financiranje sistemov zajamčenih vlog bo temeljilo na naslednjih postopnih ukrepih:

Da se zagotovi zadostno financiranje, morajo sistemi zajamčenih vlog najprej po prehodnem obdobju 10 let imeti 1,5 % upravičenih vlog (kar velja kot t.im. ciljna raven). Če se ti finančni ukrepi v primeru plačilne nesposobnosti banke izkažejo kot nezadostni, je treba sprejeti drugi in tretji ukrep, kot sta opisana spodaj.

Kot drugi ukrep morajo banke po potrebi plačati izreden (naknadni) prispevek v višini 0,5 % upravičenih vlog. (Če izvedba takega plačila ogroža banko, ji lahko pristojni organi odobrijo individualno izjemo.) Predhodna sredstva tako posledično znašajo 75 % financiranja sistema zajamčenih vlog, naknadni prispevki pa 25 %.

Pri tretjem ukrepu vzajemna kreditna možnost dovoljuje, da si sistem zajamčenih vlog po potrebi izposodi sredstva od vseh drugih sistemov zajamčenih vlog v EU. Ostali sistemi morajo zadevnemu sistemu zajamčenih vlog po potrebi in v kratkem roku dati na voljo do 0,5 % svojih potrebnih upravičenih vlog in sicer sorazmerno glede na količino upravičenih vlog v vsaki državi. Posojilo se odplača v petih letih, v ta namen pa je treba zbrati nove prispevke v sistem zajamčenih vlog. Da zagotovijo izplačilo, imajo sistemi zajamčenih vlog, ki posojajo sredstva, pravico prevzeti terjatve vlagateljev zoper plačilno nesposobno kreditno institucijo, te terjatve imajo obenem prednost v postopku likvidacije kreditne institucije, katere propad je povzročil izčrpanje sredstev sistema zajamčenih vlog.

Četrta in zadnja varovalka pred uporabo davkoplačevalskih sredstev pa je ta, da morajo sistemi zajamčenih vlog razpolagati z alternativnimi načini financiranja, pri čemer morajo ti biti skladni s prepovedjo denarnega financiranja iz člena 123 PDEU.

Ta mehanizem v štirih stopnjah bo začel delovati šele po 10 letih. Da se ciljna raven prilagodi na potencialne obveznosti sistemov, bo ponovno kalibrirana na podlagi kritih vlog (npr. ob upoštevanju stopnje kritja), vendar z nezmanjšano stopnjo zaščite.

Sredstva sistemov zajamčenih vlog je treba uporabiti predvsem za izplačila vlagateljem. To sicer ne izključuje njihove uporabe za namene reševanja bank v skladu s predpisi o državni pomoči. Da se prepreči izčrpavanje sredstev v korist nezavarovanih upnikov banke, mora biti uporaba v take namene omejena na znesek, ki bi bil potreben za izplačilo kritih vlog. Ker sta sanacija bank in izplačevanje vlagateljem dva postopka z različnimi nameni, morajo biti sredstva sistema zajamčenih vlog ločena že ob vzpostavitvi ciljne ravni, s čimer se zavaruje glavna funkcija sistemov zajamčenih vlog, tj. izplačila vlog. To sicer ne posega v bodočo politiko Komisije v zvezi z reševalnimi skladi za banke.

Prispevki v sisteme zajamčenih vlog na podlagi tveganj (člen 11 ter prilogi I in II)

Prispevki kreditnih institucij v sisteme zajamčenih vlog morajo biti na usklajen način izračunani na podlagi njihovih profilov tveganja. Prispevki načeloma sestojijo iz elementov, ki so neodvisni od tveganj, in takih na podlagi tveganj. Slednji se izračunajo na podlagi različnih kazalnikov, ki odražajo profile tveganj vsake posamezne kreditne institucije. Predlagani kazalniki odražajo glavne razrede tveganj, ki se običajno uporabljajo za oceno finančne trdnosti kreditnih institucij: kapitalska ustreznost, kakovost sredstev, donosnost in likvidnost. Podatki, ki so potrebni za izračun teh kazalnikov, so na voljo v okviru obstoječih obveznosti poročanja.

Direktiva ob upoštevanju razlik med bančnimi sektorji držav članic zagotavlja določeno fleksibilnost ter predvideva nabor temeljnih kazalnikov (obveznih za vse države članice) in nadaljnji nabor dopolnilnih (za države članice neobveznih) kazalnikov. Temeljni kazalniki sestojijo iz splošno rabljenih meril, kot so kapitalska ustreznost, kakovost sredstev, donosnost in likvidnost. Temeljni kazalniki predstavljajo 75 % delež, dopolnilni kazalniki pa 25 %.

Tak način izračuna prispevkov na podlagi tveganj temelji na poročilih Komisije (Skupnega raziskovalnega središča) iz let 2008 in 2009 ter obenem odraža trenutni pristop, kot ga uporabljajo nekatere države članice[12]. Direktiva na splošno zahteva, da se skupni znesek prispevkov, ki jih mora zbrati sistem zajamčenih vlog, najprej določi v skladu s ciljno ravnjo za sredstva sistemov zajamčenih vlog. Znesek se nato porazdeli med banke, članice sistema zajamčenih vlog, glede na njihove profile tveganja. Direktiva zato vsebuje spodbude za dobro obvladovanje tveganj in proti tveganemu ravnanju, pri čemer jasno razlikuje stopnje prispevkov, ki jih morajo plačati banke z najvišjim tveganjem in tiste z najmanjšim tveganjem (od 75 % do 200 % standardnega zneska).

Kar zadeva elemente, neodvisne od tveganj, je stopnja prispevka enaka znesku upravičenih vlog , kakor je trenutna praksa v večini držav članic. Postopno bodo sicer krite vloge (tj upravičene vloge, ki ne presegajo stopnje kritja) osnova za prispevek v vseh državah članicah, saj bolje odražajo tveganja, ki so jim izpostavljeni sistemi zajamčenih vlog.

V kasnejši fazi naj bi dosegli popolno uskladitev izračuna prispevkov na podlagi tveganj.

Čezmejno sodelovanje (člen 12)

Da bi se omogočil postopek izplačila v čezmejnih situacijah, mora sistem zajamčenih vlog v državi gostiteljici delovati kot enotna kontaktna točka za vlagatelje iz podružnic v drugih državah članicah. To pomeni, da je (kot „poštna infotočka“) poleg komunikacije z vlagatelji v zadevni državi pristojna tudi za izplačevanje v imenu sistema zajamčenih vlog države gostiteljice (kot „pooblaščeni izplačevalec“). To funkcijo bodo olajšali sporazumi med sistemi zajamčenih vlog.

Sistemi si morajo med seboj izmenjevati relevantne informacije, kar bo olajšano z obojestranskimi sporazumi.

Bankam, ki se reorganizirajo na način, zaradi katerega njihovo članstvo v nekem sistemu zajamčenih vlog preneha, nastopi pa članstvo v drugem sistemu zajamčenih vlog, se povrne njihov zadnji prispevek, da lahko ta sredstva uporabijo za prvi prispevek v novi sistem zajamčenih vlog.

Obveščanje vlagateljev (člen 14 in Priloga III)

Vlagatelji so sedaj bolje obveščeni o tem, ali so njihove vloge krite, in o delovanju sistema zajamčenih vlog. Zato morajo sedaj vlagatelji, preden deponirajo svojo vlogo, podpisati informativni list na podlagi predloge, določene v Prilogi III, ki vsebuje vse relevantne informacije o kritju vloge s strani odgovornega sistema zajamčenih vlog. Prisotne vlagatelje je treba ustrezno obvestiti na izpiskih računov. Da se sistemi zajamčenih vlog ne bi uporabili kot argument za prodajo, mora biti oglaševanje proizvodov vlog omejeno na stvarno omembo kritja s strani sistema zajamčenih vlog.

Redno razkrivanje specifičnih podatkov s strani sistemov zajamčenih vlog (predhodna sredstva, naknadne zmogljivosti, rezultati rednih testiranj izjemnih situacij) zagotavlja preglednost in verodostojnost, kar ob zanemarljivih stroških povečuje finančno stabilnost (za več podrobnosti glej poročilo o oceni učinka).

Nova nadzorna struktura

23. septembra 2009 je Komisija sprejela predloge uredb o ustanovitvi evropskega sistema finančnih nadzornikov, vključno z ustanovitvijo treh evropskih nadzornih organov in Evropskega organa za sistemska tveganja. Novi Evropski bančni organ mora v skladu s pooblastili, ki mu jih podeljuje uredba, zbirati informacije o zneskih vlog, izvajati analize strokovnih pregledov, potrjevati možnosti najemanja posojil med sistemi zajamčenih vlog in reševati nesoglasja med sistemi zajamčenih vlog.

2010/0207 (COD)

Predlog

DIREKTIVE …/…/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o sistemih zajamčenih vlog [prenova]

(Besedilo velja za EGP)

ê 94/19/ES (prilagojeno)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega in tretjega stavka člena √ 53(1) Õ 57(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Kkomisije[13],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,[14]

ob upoštevanju mnenja √ Evropskega nadzornika za varstvo podatkov [15] Õ Ekonomsko-socialnega odbora[16]

√ po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom, Õ

v skladu zs √ rednim zakonodajnim Õ postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe[17],

ob upoštevanju naslednjega:

∫ novo

1. Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/19/ES z dne 30. maja 1994*. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

_____________________

* UL L 135, 31.5.1994, str. 5.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 1 (novo)

2. Da bi olajšali začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kreditnih institucij, je treba odstraniti razlike med zakonodajami posameznih držav članic glede pravil o sistemih zajamčenih vlog, ki jih morajo te institucije upoštevati. Ker je v skladu s cilji Pogodbe treba pospeševati usklajeni razvoj dejavnosti kreditnih institucij v Skupnosti z odpravo vseh omejitev pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter hkrati povečati trdnost bančnega sistema in zaščito varčevalcev;

ê 94/19/ES, uvodna izjava 2 (novo)

3. Ta direktiva predstavlja bistveni pravni akt za vzpostavitev notranjega trga z vidika tako svobode ustanavljanja kot svobode opravljanja finančnih storitev na področju kreditnih institucij, hkrati pa izboljšuje stabilnost bančnega sistema ter varstvo vlagateljev. Ker je po odpravi omejitev dejavnosti kreditnih institucij smotrno hkrati obravnavati položaj, ki bi lahko nastal, če vloge v kreditni instituciji s podružnicami v drugih državah članicah ne bi bile razpoložljive; ker je treba zagotoviti skladen najmanjši možni obseg zaščite vlog ne glede na to, kje v Skupnosti so vloge locirane; ker je takšna zaščita vlog prav tako pomembna kakor pravila skrbnega in varnega poslovanja za dokončno oblikovanje enotnega bančnega trga;

ò novo

4. Direktiva 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo[18] Komisiji nalaga, naj po potrebi predstavi predloge za spremembo Direktive 94/19/ES. To zajema uskladitev mehanizmov za financiranje sistemov zajamčenih vlog, možne modele za uvedbo prispevkov na podlagi tveganja, koristi in stroške morebitne uvedbe sistema zajamčenih vlog na ravni Unije, učinek različnih zakonodaj v zvezi s postopkom poravnave in protiterjatvami na učinkovitost sistema, uskladitev obsega kritih proizvodov in vlagateljev.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 8 (novo)

5. Direktiva 94/19/ES temelji na načelu minimalnega usklajevanja. Posledično je bilo v Uniji ustanovljenih več sistemov zajamčenih vlog z zelo različnimi značilnostmi. To je povzročilo izkrivljanje trga za kreditne institucije in omejilo prednosti notranjega trga za vlagatelje. ker se mora usklajevanje omejiti na glavne vidike sistemov zajamčenih vlog in v zelo kratkem času zagotoviti plačila iz jamstev, izračunana na temelju usklajenega najnižjega obsega;

ò novo

6. Navedena direktiva bi morala omogočiti enake konkurenčne pogoje med kreditnimi institucijami, vlagateljem pa ponujati jasno razlago značilnosti sistemov zajamčenih vlog ter jim v interesu finančne stabilnosti z dobro delujočimi in verodostojnimi sistemi zajamčenih vlog omogočati hitro izplačilo. Zaradi tega je treba zaščito vlog uskladiti in poenostaviti do največje možne mere.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 3

7. ker Vlagatelji morajo biti vlagatelji pri vseh podružnicah, ki so v drugi državi članici kakor tisti, v kateri ima kreditna institucija svoj sedež, v primeru zaprtja plačilno nesposobne kreditne institucije zaščiteni z enakim jamstvenim sistemom kakor drugi vlagatelji institucije.;

ê 94/19/ES, uvodna izjava 15 (prilagojeno)

8. ker Tta direktiva načelno zahteva, da se mora vsaka kreditna institucija vključiti v sistem zajamčenih vlog; ker direktive, ki urejajo sprejem kreditnih institucij s sedežem v tretjih državah, predvsem Prva direktiva Sveta (77/780/EGS) z dne 12. decembra 1977 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (1), omogočajo državam članicam, da se odločijo, ali in pod kakšnimi pogoji dovolijo podružnicam takšnih kreditnih institucij delovanje na svojih ozemljih; ker takšne podružnice ne uživajo pravic svobode opravljanja storitev iz drugega odstavka člena 59 Pogodbe in tudi ne pravice do ustanavljanja v drugi državi članici razen tisti, v kateri so ustanovljene; ker naj zato država članica, ki takšne podružnice dovoljuje podružnice √ kreditne institucije s sedežem v tretji državi Õ , odloči, kako uporabljati načela toe direktivoe za takšne podružnice √ ter hkrati upoštevati Õ skladno s členom 9(1) Direktive 77/780/EGS ter s potrebo po zaščiti vlagateljev in ohranjanju celovitosti finančnega sistema. ker je B bistvenega pomena je, da so vlagatelji takšnih podružnic polno obveščeni o jamstvenih ukrepih, ki jih zadevajo.;

∫ novo

9. Čeprav so načeloma vse kreditne institucije članice sistema zajamčenih vlog, je treba priznati obstoj shem, ki ščitijo samo kreditno institucijo (institucionalna jamstvena shema) ter zlasti zagotavljajo njeno likvidnost in solventnost. Take sheme vlagateljem jamčijo več zaščite kot sistemi zajamčenih vlog. Kadar so take sheme ločene od sistemov zajamčenih vlog, je treba upoštevati njihovo dodatno vlogo zaščite za sisteme, ko se določajo prispevki članic k svojim sistemom zajamčenih vlog. Usklajena stopnja kritja ne bi smela vplivati na sheme, ki ščitijo samo kreditno institucijo, razen v primeru izplačila vlagateljem. Vlagatelji bi morali imeti zahtevke pri vseh shemah, še zlasti če ni vzajemnega jamstvenega sistema, ki bi zagotavljal zaščito. Zaradi tega se iz te direktive ne sme izključiti nobene sheme ali sistema.

10. Institucionalne jamstvene sheme so opredeljene v členu 80(8) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)[19] in jih pristojni organi lahko priznajo kot sisteme zajamčenih vlog, če izpolnjujejo vse pogoje iz omenjenega člena in te direktive.

11. Med nedavno finančno krizo je neusklajeno povečanje stopenj kritja po vsej EU povzročilo, da so vlagatelji prenašali denar na banke v državah, kjer so bile zajamčene vloge višje. To je v času izjemnih situacij zmanjšalo likvidnost bank. V času stabilnosti se lahko zgodi, da se vlagatelji zaradi različnih stopenj kritja odločijo za najvišje zaščiteno vlogo, ne pa za najprimernejši proizvod. To pa lahko povzroči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Zato je treba zagotoviti skladno raven zaščite vlog ne glede na to, kje v Uniji so vloge locirane. Vendar pa so določene vloge, ki so povezane z osebnim položajem vlagatelja, lahko krite na višji stopnji, čeprav le za določen čas.

ê 2009/14/ES, uvodna izjava 4

ð novo

12. Za vse vlagatelje se mora uporabljati enaka stopnja kritja, ne glede na to, ali je v državi članici valuta euro ð in ne glede na to, ali je banka članica sistema, ki ščiti samo kreditno institucijo ï. Države članice zunaj euro območja bi morale imeti možnost, da zneske po valutni pretvorbi zaokrožijo, pri čemer pa ne smejo ogroziti enake zaščite vlagateljev.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 16 (prilagojeno)

13. ker naj minimalni Oobseg kritja, predpisan v tej direktivi, na eni strani vključuje čim več vlog v interesu zaščite potrošnika, pa tudi stabilnosti finančnega sistema; ker na drugi strani pa ne bi bilo primerno predpisati ravni zaščite za celotno Skupnost, ki bi v nekaterih primerih lahko pospeševala nesolidno vodenje kreditnih institucij; ker bi se upoštevajo stroški financiranja takšnih sistemov morali upoštevati. Zatoker se zdi primerno določiti, da znaša usklajeni znesek minimalnega kritja √ 100 000 EUR. Õ 20.000 ekujev; ker bodo v omejenem obsegu morda potrebni prehodni sporazumi, ki bodo sistemom omogočili upoštevanje te vrednosti;

ê 94/19/ES, uvodna izjava 20 (prilagojeno)

14. Vker velja načelo usklajenega najnižjega omejitvezneska na vlagatelja in ne na vlogo. Zker je zato je treba upoštevati vloge vlagateljev, ki niso navedeni kot lastniki računa ali niso edini lastniki; Zker mora zato mora omejitev veljati za vsakega vlagatelja, čigar istovetnost je mogoče ugotoviti. Tker naj to naj ne velja za kolektivne naložbene podjeme, za katere veljajo posebni zaščitni predpisi, ki se ne uporabljajo za prej omenjene vloge.;

ò novo

15. Državam članicam se ne sme preprečiti ustanavljanja sistemov, ki ščitijo pokojnine na splošno in ki bi morali delovati ločeno od sistemov zajamčenih vlog. Državam članicam se ne sme preprečiti zaščite določenih vlog iz socialnih razlogov ali povezanih z nepremičninskimi transakcijami za osebne bivalne namene. V vseh primerih pa je treba spoštovati pravila o državni pomoči.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 23 (novo)

ð novo

16. ker po tej Direktivi ni Nnujno je treba uskladiti postopkeov za financiranje jamstvenih sistemov ali samih kreditnih institucij. Nker morajo, na eni strani, morajo kreditne institucije stroške financiranja nositi ð načeloma ï same; in ker mora biti, na drugi strani, pa mora biti sposobnost financiranja teh sistemov sorazmernav primernem razmerju z njihovimi obveznostmi. ð Da bi se zagotovilo, da imajo vsi vlagatelji v vseh državah članicah podobno visoko raven zaščite in da si sistemi zajamčenih vlog medsebojno posojajo denar samo v primerih, kadar je zadevni sistem zajamčenih vlog že poskušal z bistvenimi finančnimi ukrepi, je treba financiranje sistemov zajamčenih vlog uskladiti na visoki ravni. ï Vendar pa s tem; ker s tem ne sme biti ogrožena trdnost bančnega sistema v zadevni državi članici.;

ò novo

17. Da bi se omejila zaščita vlog do take mere, ki bi zagotavljala pravno jasnost in preglednost za vlagatelje, ter da se tveganja naložb ne bi prenesla na sisteme zajamčenih vlog, je treba iz obsega kritja izključiti določene finančne proizvode naložbene narave, zlasti tiste, ki niso vračljivi v nominalni vrednosti ter tiste, katerih obstoj se da dokazati samo s certifikatom.

18. Določeni vlagatelji ne bi smeli biti upravičeni do zaščite vlog, zlasti javni organi ali druge finančne institucije. Glede na to, da jih je v primerjavi z drugimi vlagatelji po številu občutno manj, se tako v primeru propada banke zmanjša verjetnost, da bi to vplivalo na finančno stabilnost. Poleg tega imajo organi veliko lažji dostop do posojil kot državljani. Nefinančna podjetja bi načeloma morala biti krita, ne glede na njihovo velikost.

19. Člen 1 Direktive Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja[20] opredeljuje pranje denarja. V primerih iz te opredelitve vlagatelji niso upravičeni do plačil iz sistemov zajamčenih vlog.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 4

20. Sker stroški kreditnih institucij, ki sodelujejo v jamstvenem sistemu, niso primerljivi s stroški, ki bi nastali zaradi množičnega dvigovanja bančnih vlog ne le v kreditni instituciji v težavah, temveč tudi v zdravih institucijah, če bi se porušilo zaupanje vlagateljev v stabilnost bančnega sistema.;

ò novo

21. Treba je zagotoviti, da razpoložljiva finančna sredstva sistemov zajamčenih vlog ustrezajo določeni ciljni ravni in da se lahko zbirajo tudi izredni prispevki. Kadar je to potrebno, morajo sistemi zajamčenih vlog imeti urejene ustrezne alternativne finančne dogovore, s pomočjo katerih si zagotovijo kratkoročno financiranje, potrebno za plačilo terjatev do njih.

22. Finančna sredstva sistemov zajamčenih vlog bi se načeloma morala uporabljati za izplačila vlagateljem. Lahko pa bi se uporabila tudi za financiranje prenosov vlog na drugo kreditno institucijo, v primeru, da stroški, ki jih nosi sistem zajamčenih vlog, ne presegajo zneska kritih vlog pri zadevni kreditni instituciji. Do določene mere, ki jo omejuje Direktiva, pa se lahko uporabijo tudi za financiranje preprečitve propada bank. Taki ukrepi morajo biti v skladu s pravili o državni pomoči. To pa ne posega v bodočo politiko Komisije v zvezi z ustanovitvijo nacionalnih reševalnih skladov za banke.

23. Razpredelnica 1 iz točke 14 Priloge I k Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano)[21] določenim sredstvom pripisuje tveganja. Omenjeno prilogo je treba upoštevati in tako zagotoviti, da sistemi zajamčenih vlog vlagajo samo v sredstva z nizkim tveganjem.

24. Ob prispevkih v sisteme zajamčenih vlog je treba upoštevati stopnjo tveganja, ki so ji njihovi člani izpostavljeni. S tem bi se odražali profili tveganj posameznih bank, s čimer bi se omogočil pošten izračun prispevkov in spodbujalo poslovanje po manj tveganem poslovnem modelu. Do takšne uskladitve bi se postopoma dalo priti z določitvijo glavnih kazalnikov, obveznih za vse države članice, in dodatnih, neobveznih kazalnikov.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 25 (novo)

ð novo

25. Zker je zaščita vlog je bistveni element za dokončno oblikovanje notranjega trga in nepogrešljivo dopolnilo sistema za nadzor kreditnih institucij zaradi solidarnosti, ki jo vzpostavi med vsemi institucijami na danem finančnem trgu v primeru plačilne nesposobnosti katere koli med njimi.; ð Iz tega razloga bi moralo biti sistemom zajamčenih vlog omogočeno medsebojno posojanje denarja, če bi do take potrebe prišlo. ï

ê 2009/14/ES, uvodna izjava 10 (prilagojeno)

ð novo

26. Obdobje izplačila, ki sedaj znaša tri mesece in ga je mogoče podaljšati na devet mesecev, √ bo od 31. decembra 2010 naprej znašalo največ šest tednov Õ, ne prispeva k ohranjanju zaupanja vlagateljev in ne zadovoljuje njihovih potreb. Zato bi bilo treba rok za izplačilo zmanjšati na ð en teden. ï dvajset delovnih dni. To obdobje bi se lahko podaljšalo le v izrednih okoliščinah in po privolitvi ustreznih organov. Komisija bi morala dve leti po začetku veljavnosti te direktive predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o učinkovitosti in rokih v postopkih izplačila, v katerem bo ocenila, ali bi bilo ustrezno rok nadalje skrajšati na deset delovnih dni.

ò novo

27. Sistemi zajamčenih vlog v državah članicah, kjer je kreditna institucija odprla podružnice ali kjer neposredno opravlja svoje storitve, morajo vlagatelje obveščati ter jim izplačati zahtevke v imenu sistema v državi članici, kjer je sama kreditna institucija pooblaščena. Da bi se ti postopki poenostavili, bi sistemi zajamčenih vlog, ki bodo morebiti v tako poslovanje vključeni, morali med seboj predhodno skleniti določene sporazume.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 21 (prilagojeno)

ð novo

28. Iker je informacija je bistveni element zaščite vlagatelja, jo je treba urediti z minimalnim številom zavezujočih določb; ð . Zaradi tega je treba obveščati dejanske vlagatelje o njihovem kritju ter pristojnem sistemu z izpiski računa, morebitne vlagatelje pa s standardiziranim informacijskim listom, ki ga morajo podpisati. Vsebina takih obvestil mora biti enaka za vse vlagatelje. ïNker bi neurejena uporaba navedb zneska in obsega sistema zajamčenih vlog bi pri oglaševanju vsekakor lahko vplivala na trdnost bančnega sistema ali na zaupanje vlagatelja; ker morajo države članice zato sprejeti predpise za omejitev takšnih navedb; ð . Zaradi tega je treba pri oglaševanju omembo sistema zajamčenih vlog omejiti na kratko stvarno omembo. Sistemi, ki ščitijo samo kreditno institucijo morajo vlagatelje na jasen način obvestiti o svoji funkciji, ne da bi obljubljali neomejeno zaščito vlog. ï

ò novo

29. Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[22] se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to direktivo.

ê 94/19/ES, uvodna izjava 24

30. Oker se od držav članic ali njihovih pristojnih organov se na temelju te direktive ne more zahtevati odgovornosti do vlagateljev, če so poskrbele za ustanovitev in uradno priznanje enega ali več sistemov, ki ščitijo vloge ali kreditne institucije same in zagotavljajo plačilo odškodnin ali zaščito vlagateljev pod pogoji iz te direktive.;

ò novo

31. Komisija je s svojim Predlogom za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa z dne 23. septembra 2009[23] predložila osnutek zakonodaje za ustanovitev evropskega sistema finančnih nadzornikov in navedla podrobnosti o strukturi takega novega nadzornega okvira, vključno z ustanovitvijo Evropskega bančnega organa.

32. Kljub spoštovanju nadzora držav članic nad sistemi zajamčenih vlog bi Evropski bančni organ moral prispevati k izpolnitvi cilja v zvezi z olajševanjem začetka in opravljanja dejavnosti za kreditne institucije, hkrati pa bo vlagateljem zagotavljal učinkovito zaščito. Zaradi tega mora organ potrditi, da so pogoji iz te direktive za posojanje med sistemi zajamčenih vlog izpolnjeni, ter ob upoštevanju strogih omejitev iz te direktive navesti zneske, ki si jih vsak sistem lahko izposodi, skupaj z začetno obrestno mero in trajanjem posojila. V zvezi s tem mora Evropski bančni organ tudi zbirati podatke o sistemih zajamčenih vlog, zlasti o zneskih, ki jih ti krijejo in ki so jih potrdili pristojni organi. Druge sisteme zajamčenih vlog mora obveščati o njihovi obveznosti posojanja.

33. Treba je uvesti učinkovit instrument za določitev usklajenih tehničnih standardov na področju finančnih storitev, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in ustrezna zaščita vlagateljev po Evropi. Take standarde je potrebno razviti zato, da se standardizira izračun prispevkov na podlagi tveganja.

34. Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega delovanja sistemov zajamčenih vlog ter uravnoteženega upoštevanja njihovih položajev v različnih državah članicah mora imeti organ pristojnost za reševanje sporov med njimi z zavezujočim učinkom.

35. V zvezi s členom 5(5) bi morala biti Komisija pristojna za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

36. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji se lahko cilje ukrepov, ki jih je treba sprejeti, namreč uskladitev pravil v zvezi z delovanjem sistemov zajamčenih vlog, doseže le na ravni Unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

37. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnima direktivama. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodnih direktiv.

38. Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz Priloge IV v nacionalno pravo.

ê 94/19/ES

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

ò novo

Člen 1Vsebina in področje uporabe

39. Ta direktiva določa pravila v zvezi z delovanjem sistemov zajamčenih vlog.

40. Ta direktiva se uporablja za vse zakonsko predpisane ali z dogovorom vzpostavljene sisteme zajamčenih vlog in za vse institucionalne jamstvene sheme, priznane kot sistemi zajamčenih vlog.

41. Institucionalne jamstvene sheme, opredeljene v členu 80(8) Direktive 2006/48/ES, lahko pristojni organi priznajo kot sisteme zajamčenih vlog, če izpolnjujejo vse pogoje iz omenjenega člena in te direktive.

42. Institucionalne jamstvene sheme, ki niso priznane po odstavku 3 in ki ne ščitijo vlog, ne smejo biti predmet te direktive, razen drugega pododstavka člena 14(5) in zadnjega pododstavka Priloge III.

ê 94/19/ES, člen 1.1 (novo)

Člen 2Opredelitve

1. V tej direktivi:

(a)1. „vloga“ pomeni kakršen koli pozitivni saldo, ki je posledica sredstev, ostalih na računu, ali začasnih stanj, ki so posledica običajnih bančnih transakcij in jih mora kreditna institucija vrniti po veljavnih pravnih in pogodbenih pogojih, ter kakršen koli dolg, evidentiran s potrdilom, ki ga je izdala kreditna institucija.

Delnice stanovanjskih hipotekarnih družb iz Združenega kraljestva in Irske, razen kapitalskih iz člena 2, se obravnavajo kot vloge.

Obveznice, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 22(4) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)[24], se ne obravnavajo kot vloge.

Države članice za izračun pozitivnega salda uporabljajo predpise in pravila za poravnavo in protiterjatve po pravnih in pogodbenih pogojih, ki veljajo za vlogo;

ò novo

Instrument se ne obravnava kot vloga v nobeni izmed naslednjih okoliščin:

njegov obstoj se da dokazati samo s certifikatom, ki ni izpisek računa;

njegova glavnica ni odplačljiva po nominalni vrednosti;

njegova glavnica je odplačljiva samo s posebnim jamstvom ali sporazumom s strani kreditne institucije ali tretje osebe;

(b) „upravičene vloge“ so tiste vloge, ki niso izključene iz zaščite v skladu s členom 4;

(c) „krite vloge“ so upravičene vloge, ki ne presegajo stopnje kritja iz člena 5;

ê 94/19/ES, člen 1.2

(d)2. „skupni račun“ pomeni račun, odprt v imenu dveh ali več oseb ali nad katerim imata pravico dve ali več oseb in s katerim se lahko posluje na temelju podpisa ene ali več od teh oseb;

ê 94/19/ES, člen 1.3

(e)3. „nerazpoložljiva vloga“ pomeni vlogo, ki je na temelju veljavnih zakonskih in pogodbenih pogojev sicer zapadla v plačilo in jo mora kreditna institucija plačati, vendar še ni plačana zaradi enega od naslednjih dveh razlogov:

(i) pristojni organi so ugotovili, da po njihovem mnenju kreditna institucija zaradi vzrokov, ki so neposredno povezani z njenim finančnim položajem, za zdaj ni sposobna vrniti vloge in tudi ni pričakovati, da bi to lahko storila.

ê 2009/14/ES člen 1.1

Pristojni organi to ugotovijo čim prej in najpozneje pet delovnih dni po tem, ko so prvič ugotovili, da kreditna institucija ni vrnila zapadlih in vračljivih vlog; ali

ê 94/19/ES, člen 1.1 (novo)

ð novo

(ii) pravosodni organ je zaradi neposredno s finančnim položajem kreditne institucije povezanih razlogov sprejel odločitev, na temelju katere mirujejo zahtevki vlagateljev proti instituciji, če je bila ta odločitev sprejeta pred zgoraj navedeno ugotovitvijo;

(f)4. „kreditna institucija“ pomeni podjetje, ki se ukvarja s sprejemanjem vlog in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter z odobravanjem kreditov za lastni račun ð opredeljeno v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES ï ;

(g)5. „podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki je pravno nesamostojni del kreditne institucije in vodi neposredno vse ali nekatere posle, povezane z dejavnostjo kreditne institucije;

ò novo

(h) „ciljna raven“ pomeni 1,5 % upravičenih vlog, za kritje katerih je pristojen sistem zajamčenih vlog;

(i) „razpoložljiva finančna sredstva“ pomeni gotovino, vloge in sredstva z nizkim tveganjem s preostalim časom do končne zapadlosti 24 mesecev ali manj, ki se lahko likvidirajo v roku, ki ne presega omejitve iz člena 7(1);

(j) „sredstva z nizkim tveganjem“ so sredstva, ki spadajo v eno izmed kategorij iz prve in druge kategorije razpredelnice 1 točke 14 Priloge I k Direktivi 2006/49/ES, izključijo pa se druge postavke kvalificiranih izdajateljev, kakor je opredeljeno v točki 15 navedene priloge;

(k) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima kreditna institucija svoj sedež;

(l) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri ima kreditna institucija podružnico ali v kateri opravlja svoje storitve;

(m) „pristojni organi“ pomeni pristojne organe, opredeljene v členu 4(4) Direktive 2006/48/ES;

2. Kadar ta direktiva omenja [Uredbo o Evropskem bančnem organu], je za namene te uredbe treba organe, ki upravljajo sisteme zajamčenih vlog, upoštevati kot pristojne organe v skladu s členom 2(2) [Uredbe o Evropskem bančnem organu].

ê 94/19/ES, člen 3 (prilagojeno)

è1 2005/1/ES, člen 2

ð novo

Člen 3

Članstvo in nadzor

43. Vsaka država članica na svojem ozemlju zagotovi ustanovitev in uradno priznanje enega ali več sistemov zajamčenih vlog.

ð To ne izključuje združitve sistemov iz različnih držav članic. ï

Razen v primerih iz druge alinee in odstavka 4 lahko Kkreditna institucija lahko, pooblaščena v tisti državi članici na podlagi člena 3 Direktive 77/780/EGS, prevzema vloge le, če je članica takšnega sistema.

Država članica lahko kljub temu kreditno institucijo oprosti obveznega članstva v sistemu zajamčenih vlog, če je institucija vključena v sistem, ki ščiti samo kreditno institucijo in predvsem zagotavlja njeno likvidnost in solventnost, s čimer je vlagateljem priskrbljena zaščita, najmanj enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo sistemi zajamčenih vlog in ki po mnenju ustreznih organov izpolnjuje naslednje pogoje:

– ob sprejetju te direktive je sistem že obstajal in bil uradno priznan,

– njegova naloga je preprečiti, da bi vloge v kreditnih institucijah, vključene v sistem, postale nerazpoložljive, in mora v ta namen zagotoviti potrebna sredstva,

– pri tem ne gre za jamstvo, ki bi ga kreditni instituciji odobrila država članica sama ali katerikoli njeni lokalni ali regionalni organi,

– sistem mora zagotoviti, da so vlagatelji obveščeni v skladu z določili in pogoji iz člena 9.

Države članice, ki uporabljajo to možnost, o tem obvestijo Komisijo; predvsem pa jo obvestijo o značilnostih vseh takšnih zaščitnih sistemov in vključenih kreditnih institucij ter o vseh poznejših spremembah prvotno posredovanih informacij. Komisija o tem obvestiè1 Evropski odbor za bančništvo. ⎜

2. Če kreditna institucija ne izpolnjuje svojih obveznosti članice sistema zajamčenih vlog, so o tem obveščeni pristojni organi, ki so ji izdali dovoljenje; le-ti skupaj z jamstvenim sistemom storijo vse potrebno, vključno z izrekom sankcij, da bi zagotovili izpolnjevanje obveznosti kreditne institucije.

3. Če kreditna institucija svojih obveznosti kljub tem ukrepom ne izpolnjuje, lahko sistem, če nacionalna zakonodaja to dopušča in z izrecnim dovoljenjem pristojnih organov, kreditno institucijo obvesti o svoji nameri, da ji z odpovednim rokom najmanj ð 1 ï 12 mesecev odpove članstvo v sistemu. Vloge, ki so bile položene pred iztekom odpovednega roka, so še naprej zaščitene s popolnim jamstvom sistema. Če kreditna institucija po preteku odpovednega roka svojih obveznosti ne izpolni, lahko sistem jamstev izvede izključitev, potem ko je prejel ponovno izrecno dovoljenje pristojnih organov.

4. Če nacionalna zakonodaja dopušča, lahko kreditna institucija, ki je bila izključena iz sistema zajamčenih vlog, z izrecnim privoljenjem pristojnih organov, ki so izdali dovoljenje, nadaljuje sprejemanje vlog, če je pred svojo izključitvijo sprejela nadomestne jamstvene ukrepe, ki vlagateljem zagotavljajo zaščito, po višini in obsegu najmanj enakovredno zaščiti uradno priznanega sistema.

5. Če kreditna institucija, za katero je predlagana izključitev po odstavku 3, ni sposobna sprejeti nadomestnih jamstvenih ukrepov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4, pristojni organi takoj prekličejo dovoljenje, ki so ga izdali.

ê 94/19/ES, člen 5 (prilagojeno)

4. Vloge, ki jih ima kreditna institucija, pooblaščena po členu √ 6 Direktive 2006/48/ES Õ 3 Direktive 77/780/EGS, ob preklicu njenega dovoljenja, so še naprej zaščitene z jamstvenim sistemom.

∫ novo

5. Pristojni organi redno nadzirajo skladnost vseh sistemov zajamčenih vlog iz člena 1 s to direktivo.

ê 2009/14/ES člen 1.6(a) (novo)

6. Države članice zagotovijo, da sistemi zajamčenih vlog redno preverjajo svoje mehanizme delovanja in se jih po potrebi obvesti, če pristojni organi v kreditni instituciji opazijo težave, ki bi lahko povzročile intervencijo sistema zajamčenih vlog.

ò novo

Taka preverjanja se opravijo najmanj na vsaka tri leta oziroma kadar to zahtevajo okoliščine. Prvo preverjanje se opravi do najpozneje 31. decembra 2013.

V zvezi s tem Evropski bančni organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede v skladu s členom 15 [Uredbe o Evropskem bančnem organu]. Sistemi zajamčenih vlog so pri izmenjavanju podatkov z Evropskim bančnim organom zavezani k poklicni skrivnosti iz člena 56 navedene uredbe.

7. Države članice zagotovijo, da imajo sistemi zajamčenih vlog kadar koli in na njihovo zahtevo dostop do vseh podatkov o svojih članicah, ki so potrebni za pripravo izplačila vlagateljem, vključno z oznakami iz člena 4(2). Podatke, potrebne za opravljanje testov izjemnih situacij, je treba redno pošiljati sistemom zajamčenih vlog. Take podatke je treba spremeniti v anonimne. Prejeti podatki se lahko uporabijo le za opravljanje testov izjemnih situacij ali pripravo izplačil in se ne smejo zadržati dlje, kot je to potrebno za omenjena namena.

ê 94/19/ES, člen 2 (prilagojeno)

Člen 4Upravičenost vlog

1. Naslednje vloge so izključene iz kakršnega koli vračila prek jamstvenih sistemov zajamčenih vlog:

(a) s pridržkom člena 68(3) vloge drugih kreditnih institucij v svojem imenu in za svoj račun,

(b) vsi instrumenti, ki spadajo pod opredelitev „lastna sredstva“ iz člena √ 57 Direktive 2006/48/ES Õ 2 Direktive Sveta 89/299/EGS z dne 17. aprila 1989 o lastnih sredstvih kreditnih institucij[25],

(c) vloge, povezane s transakcijami, na podlagi katerih so bile osebe v kazenskem postopku obsojene zaradi pranja denarja v smislu člena 1 √ (C) Õ Direktive Sveta 91/308/EGS

∫ novo

(d) vloge finančnih institucij, kakor so opredeljene v členu 4(5) Direktive 2006/48/ES;

(e) vloge investicijskih podjetij, kakor so opredeljene v členu 4(1)(1) Direktive 2004/39/ES;

(f) vloge, katerih lastniki niso bili nikoli imenovani v smislu člena 3(1) Direktive 91/308/EGS, ko so te postale nerazpoložljive,

(g) vloge zavarovalnic,

(h) vloge kolektivnih naložbenih podjemov,

(i) vloge pokojninskih in rentnih skladov,

(j) vloge organov,

(k) dolžniški vrednostni papirji kreditne institucije ter obveznosti iz lastnih akceptov in menic.

2. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije označijo vloge iz odstavka 1 na tak način, ki omogoča takojšnjo prepoznavo takih vlog.

ê 2009/14/ES člen 1.3(a) (prilagojeno)

Člen 5Stopnja kritja

1. Države članice zagotovijo, da je v primeru nerazpoložljivosti vlog kritje celotnih vlog istega vlagatelja do vsaj √ 100 000 Õ 50 000 EUR.

1a. Države članice do 31. decembra 2010 zagotovijo, da v primeru nerazpoložljivosti vlog kritje celotnih vlog istega vlagatelja znaša 100000 EUR.

Če Komisija v svojem poročilu iz člena 12 ugotovi, da takšno povišanje in uskladitev nista niti primerna niti finančno izvedljiva za vse države članice z namenom, da se zavarujejo potrošniki, zagotovi finančna stabilnost v Skupnosti in se prepreči izkrivljanje konkurence med državami članicami, Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi predlog za spremembo prvega pododstavka.

∫ novo

2. Države članice zagotovijo, da sistemi zajamčenih vlog upoštevajo stopnjo kritja iz odstavka 1. Vendar pa lahko države članice odločijo, da so v primeru, ko stroški takih izplačil niso zajeti v členih 9, 10 ali 11, krite naslednje vloge:

(a) vloge, ki prihajajo od nepremičninskih transakcij za zasebne bivalne namene za največ 12 mesecev po dobropisu zneska;

(b) vloge, ki izpolnjujejo socialne vidike, opredeljene v nacionalnem pravu in so povezane s posebnimi dogodki v življenju, kot so na primer poroka, razveza, invalidnost ali smrt vlagatelja. To kritje ne presega obdobja 12 mesecev po takem dogodku.

3. Odstavek 2 državam članicam ne preprečuje ohranitve ali uvedbe sistemov, ki ščitijo proizvode v zvezi s starostjo in pokojnine, če ti sistemi ne le ščitijo vloge, ampak tudi ponujajo razumljivo zaščito za vse proizvode in situacije, ki pridejo v zvezi z njimi v poštev.

ê 2009/14/ES člen 1.3(a) (novo)

ð novo

41b. ð Vloge je treba izplačati v valuti, v kateri je bil voden račun. Če ï Države članice izven euro območja, ki so zneskie v eurih iz odstavkaov 1 in 1a preračunavajo ð preračunani ï v ð druge ï svoje nacionalne valute, zagotovijo, da so zneski v nacionalnih valutah, ki se dejansko izplačajo vlagateljem, enaki zneskom iz te direktive.

ò novo

5. Države članice, ki zneske v eurih preračunavajo v svoje nacionalne valute, na začetku pri preračunavanju uporabijo menjalni tečaj, veljaven na dan začetka veljavnosti te direktive.

Države članice lahko zneske po valutni pretvorbi zaokrožijo, pri čemer pa tako zaokrožanje ne sme preseči 2 500 EUR.

Države članice brez poseganja v prejšnji pododstavek vsakih pet let stopnje kritja, pretvorjene v drugo valuto, prilagodijo znesku iz odstavka 1. Države članice lahko zaradi nepredvidenih dogodkov, kot je npr. nihanje tečajev, po posvetovanju s Komisijo stopnje kritja prilagodijo že prej.

ê 94/19/ES, člen 7.2 (novo)

2 . Države članice lahko določijo, da so nekateri vlagatelji ali vloge izvzete iz tega jamstva ali se jim odobri manjši obseg jamstva. Te izjeme so navedene v Prilogi I.

ê 2009/14/ES člen 1.3(b) (novo)

3. Odstavek 1a ne izključuje ohranitve določb, ki so pred 1. januarjem 2008 zagotavljale popolno kritje določenih vrst vlog, predvsem ob upoštevanju socialnih vidikov.

ê 2009/14/ES člen 1.3(c)

---

ê 94/19/ES, člen 7.5 (prilagojeno)

ð novo

6. Komisija redno najmanj na vsakih pet let preverja znesek iz odstavka 1. Po potrebi predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog direktive za prilagoditev zneska iz odstavka 1, ob upoštevanju predvsem razvoja bančnega sektorja ter gospodarskega in denarnega položaja √ Unije Õ Skupnosti. Prvo preverjanje se opravi Ö 31. decembra 2015 Õ šele pet let po preteku obdobja iz drugega pododstavka člena 7(1), ð razen če nepredvideni dogodki zahtevajo zgodnejši pregled ï.

ê 2009/14/ES člen 1.3(d) (novo)

7. Komisija lahko prilagodi zneske, omenjene v odstavkuih 1 in 1a, v skladu z inflacijo v Evropski uniji na osnovi sprememb v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga objavi Komisija.

Navedeni ukrep, namenjen spremembi nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu sz √ členom 16 Õ regulativnim postopkom s pregledom iz člena 7a(2).

ê 94/19/ES, člen 8 (prilagojeno)

Člen 6Določitev izplačljivega zneska

44. Zgornjae mejae iz člena 57(1), (3) in (4) veljajo za vse vloge pri isti kreditni ustanovi, ne glede na število, valuto in lokacijo v √ Uniji ∏ Skupnosti.

45. Pri izračunu zgornjeih meje po členu 57(1), (3) in (4) se upoštevajo deleži vseh vlagateljev skupnega računa.

Če ni posebnih določb, dobijo vlagatelji enake dele vloženega zneska.

Države članice lahko določijo, da se vloge na računu, s katerim lahko kot člani poslovnega partnerstva, združenja ali podobne skupine brez pravne osebnosti razpolagata dve osebi ali več, pri izračunu zgornjih mej po členu 57(1), (3) in (4) lahko združijo in obravnavajo kot vloge enega samega vlagatelja.

46. Če vlagatelj nima pravice neomejeno razpolagati z vloženimi zneski na računu, se zavaruje oseba z neomejeno pravico razpolaganja, če je ta oseba poznana ali je lahko identificirana, preden pristojni organi sprejmejo ugotovitev iz člena 2(1)(e)1(3)(i) ali pravosodni organi odločitev iz člena 2(1)(e)1(3)(ii). Če obstaja več oseb z neomejeno pravico razpolaganja, se pri izračunu zgornjih mej iz člena 57(1), (3) in (4) upošteva delež, ki pripada vsakemu od njih na podlagi predpisov, ki veljajo za upravljanje vlog.

∫ novo

47. Referenčni datum za izračun izplačljivega zneska je datum, ko pristojni organi sprejmejo ugotovitev iz člena 2(1)(e)(i) ali ko pravosodni organ sprejme odločitev iz člena 2(1)(e)(ii). Obveznosti vlagatelja do kreditne institucije se ne upoštevajo pri izračunu izplačljivega zneska.

48. Države članice zagotovijo, da lahko sistemi zajamčenih vlog od kreditnih institucij kadar koli zahtevajo, da jih obvestijo o skupnem znesku vlog posameznega vlagatelja.

49. Obresti na vloge, ki so se nabrale do datuma, ko so ustrezni pristojni organi sprejeli ugotovitev iz člena 2(1)(e)(i) ali ko je pravosodni organ sprejel odločitev iz člena 2(1)(e)(ii), vendar še niso bile knjižene v dobro, se povrnejo iz sistema zajamčenih vlog. Ne preseže se omejitev iz člena 5(1).

Če so obresti odvisne od vrednosti drugega finančnega instrumenta in jih zato ni mogoče določiti, ne da bi ogrozili povračilo znotraj roka iz člena 7(1), se povračilo takšnih obresti omeji na privzeto obrestno mero v skladu z nacionalno zakonodajo.

7. Države članice lahko odločijo, da se nekatere kategorije vlog, ki imajo v skladu z nacionalno zakonodajo socialni namen in za katere jamči tretja stranka v skladu s pravili o državni pomoči, ne upoštevajo pri seštevanju vlog istega vlagatelja pri isti kreditni instituciji, kot je navedeno v odstavku 1. V takšnih primerih je jamstvo tretje stranke omejeno na kritje, kot je določeno v členu 5(1).

4. Ta določba ne velja za kolektivne naložbene podjeme.

ê 2009/14/ES člen 1.6(a) (novo)

Člen 7Izplačilo

1. Sistemi zajamčenih vlog morajo biti sposobni izplačati ustrezno preverjene zahtevke vlagateljev v zvezi z nerazpoložljiveimi vlogeami v roku ? 7 ⎪ dvajsetih delovnih dni po datumu, ko so ustrezni pristojni organi sprejeli ugotovitev iz člena 2(1)(e)(i) ali ko je pravosodni organ sprejel odločitev iz člena 2(1)(e)(ii).

Omenjeni časovni rok vključuje zbiranje in posredovanje natančnih podatkov o vlagateljih in vlogah, ki so potrebni za preverjanje zahtevkov.

Jamstveni sistem lahko v izjemnih okoliščinah zaprosi pristojne organe za podaljšanje roka. Podaljšanje roka ne presega deset delovnih dni.

Komisija do 16. marca 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o učinkovitosti in rokih v postopkih izplačila, v katerem oceni, ali je možno skrajšanje roka iz prvega pododstavka na deset delovnih dni.

ê 2009/14/ES člen 1.6(b)

2. —

ò novo

Države članice se lahko odločijo, da za vloge iz člena 6(3) velja daljše obdobje za izplačilo. Vendar to obdobje ne preseže 3 mesecev od datuma, ko pristojni organi sprejmejo ugotovitev iz člena 2(1)(e)(i) ali ko pravosodni organ sprejme odločitev iz člena 2(1)(e)(ii).

Če vlagatelj nima pravice neomejeno razpolagati z vloženimi zneski na računu iz člena 6(3), prejme izplačilo znotraj roka iz prvega pododstavka. To plačilo se upošteva, ko prejmejo izplačilo osebe z neomejeno pravico razpolaganja.

2. Vlagateljem ni treba vložiti zahtevka pri sistemu zajamčenih vlog, da bi dobili izplačilo. Kreditna institucija v ta namen posreduje potrebne informacije o vlogah in vlagateljih, takoj ko to zahteva sistem.

ê 94/19/ES, člen 10 (novo)

3. Sistem jamstev za hranilne vloge se ne sme sklicevati na rok iz odstavkov 1 in 2, da bi kateremu koli vlagatelju, ki ni mogel pravočasno uveljavljati svojega zahtevka za izplačilo odškodnine iz jamstva, odrekel pravico do jamstva.

34. ? Kakršna koli korespondenca med sistemom zajamčenih vlog in vlagateljem ⎪ Dokumenti o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, in formalnostih za izplačilo iz jamstva, ki je navedeno v odstavku 1, se morajo podrobno sestaviti na podlagi nacionalne zakonodaje v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, v kateri je locirana zajamčena vloga. ? Če banka posluje neposredno v drugi državi članici, ne da bi tam imela odprte podružnice, se informacije zagotovijo v jeziku, ki ga je izbral vlagatelj, ko je odprl račun. ⎪

45. Če je vlagatelj ali druga oseba s pravico udeležbe ali razpolaganja z zneskom na računu obdolžena kaznivega dejanja, ki izhaja ali je povezano s pranjem denarja iz člena 1 Direktive 91/308/EGS, se lahko do izreka sodbe sodišča, ne glede na časovno omejitev iz odstavkaov 1 in 2, začasno ustavijo vsa plačila odškodnin iz sistema jamstev za hranilne vloge.

ê 94/19/ES, člen 7.6

Člen 8Terjatve do sistemov zajamčenih vlog

1. Države članice zagotovijo, da ima vlagatelj glede na pravico do odškodnine možnost ukrepati proti sistemu zajamčenih vlog.

ê 94/19/ES, člen 11

ð novo

2. Brez poseganja v kakršne koli druge pravice na podlagi nacionalne zakonodaje ð in ob upoštevanju odstavka 3 ï, imajo sistemi, ki opravljajo plačila v okviru zavarovanja vlog, pravico, da ob likvidacijskem postopku posežejo v pravice vlagatelja do višine njihovih plačil.

ò novo

3. Če sistemi zajamčenih vlog posodijo drugemu sistemu v skladu s postopkom iz člena 10, imajo sistemi zajamčenih vlog, ki dajejo posojila, v razmerju s posojenim zneskom pravico, da ob likvidacijskem postopku posežejo v pravice vlagateljev do višine njihovih plačil.

Pravica do subrogacije se ne izvrši, preden posojilo ne zapade v plačilo v skladu s členom 10(2)(b). Če se likvidacijski postopek konča pred tem datumom, se pravica do subrogacije razširi na likvidacijske postopke, ki se plačajo v sistem, ki najema posojilo.

Pravice, za katere velja pravica do subrogacije iz tega odstavka, so uvrščene na prvem mestu za pravicami vlagateljev iz odstavka 1 in pred vsemi drugimi pravicami v zvezi s stečajnim upraviteljem.

4. Države članice lahko omejijo čas, v katerem lahko vlagatelji, katerih vloge niso bile izplačane ali priznane s strani sistema v roku, določenem v členu 7(1), zahtevajo izplačilo svojih vlog. Takšen rok se določi do datuma, ko je treba registrirati pravice, v katere je posegel sistem zajamčenih vlog v skladu z odstavkom 2, in sicer v okviru postopka likvidacije v skladu z nacionalno zakonodajo.

Države članice pri določanju roka upoštevajo čas, ki ga potrebuje sistem zajamčenih vlog za zbiranje takšnih terjatev pred registracijo.

ò novo

Člen 9Financiranje sistemov zajamčenih vlog

50. Države članice zagotovijo, da imajo sistemi zajamčenih vlog vzpostavljene ustrezne sisteme za določanje svojih potencialnih obveznosti. Razpoložljiva finančna sredstva sistemov zajamčenih vlog so sorazmerna s temi obveznostmi.

Sistemi zajamčenih vlog povečajo razpoložljiva finančna sredstva z rednimi prispevki svojih članic 30. junija in 30. decembra vsako leto. To ne prepreči dodatnega financiranja iz drugih virov. Enkratne vstopne pristojbine se ne smejo zahtevati.

Razpoložljiva finančna sredstva vsaj dosežejo ciljno raven. Če zmogljivost financiranja ne dosega ciljne ravni, se nadaljuje plačilo prispevkov vsaj dokler ni ponovno dosežena ciljna raven. Če razpoložljiva finančna sredstva znašajo manj kot dve tretjini ciljne ravni, redni prispevek ne znaša manj kot 0,25 % upravičenih vlog.

51. Skupni znesek vlog in naložb sistema v zvezi z eno osebo ne preseže 5 % njegovih razpoložljivih finančnih sredstev. Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kakor določa Direktiva 83/349/EGS ali priznani mednarodni računovodski standardi, se za izračunavanje omejitev obravnavajo kot ena oseba.

52. Če razpoložljiva finančna sredstva sistema zajamčenih vlog ne zadoščajo za izplačilo vlagateljem, ko vloge prenehajo biti razpoložljive, njegove članice plačajo izredne prispevke, ki ne presegajo 0,5 % njihovih upravičenih vlog na koledarsko leto. To plačilo se izvrši en dan pred rokom iz člena 7(1).

53. Skupni znesek prispevkov iz odstavkov 1 in 2 ne sme preseči 1 % upravičenih vlog na koledarsko leto.

Pristojni organi lahko v celoti ali delno izvzamejo kreditno institucijo iz obveznosti iz odstavka 2, če bi znesek plačil iz odstavkov 1 in 2 ogrozil poravnavo terjatev drugih upnikov do te institucije. Takšna izjema se ne odobri za obdobje, ki je daljše od 6 mesecev, vendar se lahko na zahtevo kreditne institucije obnovi.

5. Finančna sredstva iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se uporabijo predvsem za izplačilo vlagateljem v skladu s to direktivo.

Lahko se uporabijo tudi za financiranje prenosov vlog na drugo kreditno institucijo, v primeru če stroški, ki jih nosi sistem zajamčenih vlog, ne presegajo zneska kritih vlog pri zadevni kreditni instituciji. V tem primeru sistem zajamčenih vlog v enem mesecu od prenosa vlog predloži poročilo Evropskemu bančnemu organu, v katerem dokaže, da zgoraj navedena meja ni bila presežena.

Države članice lahko sistemu zajamčenih vlog dovolijo, da uporablja njihova finančna sredstva za preprečitev propada banke, ne da bi bil omejen na financiranje prenosa vlog na drugo kreditno institucijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) finančna sredstva sistema presegajo 1% upravičenih vlog po takšnem ukrepu;

(b) sistem zajamčenih vlog v enem mesecu od odločitve za takšen ukrep predloži poročilo Evropskemu bančnemu organu, v katerem dokaže, da zgoraj navedena meja ni bila presežena.

Glede na posamezen primer in ob upoštevanju dovoljenja pristojnih organov po utemeljenem zahtevku zadevnega sistema zajamčenih vlog, se odstotek iz odstavka (a) lahko določi med 0,75 in 1 %.

6. Države članice zagotovijo, da imajo sistemi zajamčenih vlog urejene ustrezne alternativne načine financiranja, s pomočjo katerih si zagotovijo kratkoročno financiranje, potrebno za plačilo terjatev do njih.

7. Države članice mesečno obvestijo Evropski bančni organ o znesku upravičenih vlog in kritih vlog v državah članicah ter o znesku razpoložljivih finančnih sredstev njihovih sistemov zajamčenih vlog. Pristojni organi potrdijo te informacije in jih skupaj s tem potrdilom posredujejo Evropskemu bančnemu organu v 10 dneh po koncu vsakega meseca.

Države članice zagotovijo, da so informacije iz prvega pododstavka vsaj enkrat letno objavljene na spletni strani sistema zajamčenih vlog.

ò novo

Člen 10Najemanje posojil med sistemi zajamčenih vlog

54. Sistem ima pravico, da si izposoja od vseh ostalih sistemov zajamčenih vlog iz člena 1(2) znotraj Unije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) sistem, ki najema posojilo, ne more izpolniti obveznosti iz člena 8(1) zaradi predhodnih plačil v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 9(5);

(b) položaj iz točke (a) tega pododstavka je nastal zaradi pomanjkanja razpoložljivih finančnih sredstev iz člena 9;

(c) sistem, ki najema posojilo, je uporabil izredne prispevke iz člena 9(3);

(d) sistem, ki najema posojilo, se pravno zavezuje, da se bodo izposojena sredstva uporabila za plačilo terjatev v skladu s členom 8(1);

(e) za sistem, ki najema posojilo, trenutno ne velja obveznost, da je treba odplačati posojilo drugim sistemom zajamčenih vlog v skladu s tem členom;

(f) sistem, ki najema posojilo, navede znesek zahtevanega denarja;

(g) celotni znesek posojila ne sme preseči 0,5 % upravičenih vlog sistema, ki najema posojilo;

(h) sistem, ki najema posojilo, takoj obvesti Evropski bančni organ in države o razlogih, zakaj so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni, in o znesku zahtevanega denarja.

Znesek iz točke (f) prvega pododstavka se določi na naslednji način:

[znesek kritih vlog, ki se izplačajo v skladu s členom 8(1)] – [razpoložljiva finančna sredstva] + maksimalni znesek izrednih prispevkov iz člena 9(3)]

Drugi sistemi zajamčenih vlog delujejo kot sistemi, ki dajejo posojila. Države članice, v katerih je vzpostavljenih več sistemov, zato določijo en sistem kot sistem te države članice, ki daje posojila, in o tem obvestijo Evropski bančni organ. Države članice lahko odločijo, ali sistem dajanja posojil dobi povračila od drugih sistemov zajamčenih vlog, vzpostavljenih v isti državi članici, in na kakšen način dobi ta povračila.

Sistemi zajamčenih vlog, ki morajo odplačati posojilo drugim sistemom zajamčenih vlog v skladu s tem členom, ne dajejo posojil drugim sistemom zajamčenih vlog.

55. Za posojilo veljajo naslednji pogoji:

(a) Vsak sistem posodi znesek, ki je sorazmeren z zneskom upravičenih vlog v vsakem sistemu, ne da bi se upoštevali sistem, ki najema posojila, in sistemi zajamčenih vlog iz točke (a). Zneski se izračunajo v skladu z zadnjimi potrjenimi mesečnimi informacijami iz člena 9(7).

(b) Sistem, ki najema posojilo, odplača posojilo najpozneje v petih letih. Posojilo lahko odplača v letnih obrokih. Obresti se plačajo šele ob odplačilu.

(c) Obrestna mera je enaka mejni stopnji pri dajanju posojil Evropske centralne banke v obdobju trajanja posojila.

56. Evropski bančni organ potrdi, da so bile izpolnjene zahteve iz odstavka 1, navede zneske, ki jih vsak sistem lahko posodi, kakor so izračunani v skladu z odstavkom 2(a), začetno obrestno mero v skladu z odstavkom 2(c) in trajanje posojila.

Evropski bančni organ posreduje svoje potrdilo in informacije iz odstavka 1(h) sistemom zajamčenih vlog, ki dajejo posojila. To potrdilo in informacije prejmejo v dveh delovnih dneh. Sistemi zajamčenih vlog, ki dajejo posojila, takoj in najpozneje v dodatnih dveh delovnih dneh po prejemu izvršijo plačilo posojila sistemu, ki najema posojilo.

57. Države članice zagotovijo, da prispevki, ki jih zaračuna sistem, ki najema posojila, zadoščajo za povračilo izposojenega zneska in za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev ciljne ravni.

ò novo

Člen 11Izračun prispevkov v sisteme zajamčenih vlog

58. Prispevki v sisteme zajamčenih vlog iz člena 9 se določijo za vsako članico na podlagi stopnje tveganja, ki ji je izpostavljena. Kreditne institucije ne plačajo manj kot 75 % ali več kot 200 % zneska, ki bi ga morala prispevati banka s povprečnim tveganjem. Države članice se lahko odločijo, da članice sistemov iz člena 1(3) in (4) plačajo nižje prispevke v sisteme zajamčenih vlog, vendar ne manj kot 37,5 % zneska, ki bi ga morala prispevati banka s povprečnim tveganjem.

59. Določitev stopnje nastalega tveganja in izračun prispevkov temeljita na dejavnikih iz Priloge I in II.

60. Odstavek 2 se ne uporablja za sisteme zajamčenih vlog iz člena 1(2).

61. Da se zagotovi določitev sestavnih delov opredelitev in metod iz dela A Priloge II, dobi Komisija ustrezna pooblastila. Ta osnutek regulativnih standardov se sprejme v skladu s členi 7 do 7d [Uredbe o Evropskem bančnem organu]. Evropski bančni organ lahko razvije osnutek regulativnih standardov, ki se predloži Komisiji.

62. Evropski bančni organ do 31. decembra 2012 izda smernice o uporabi dela B Priloge II v skladu s [členom 8 Uredbe o Evropskem bančnem organu].

ê 94/19/ES, člen 4 (novo)

Člen 12Sodelovanje znotraj Unije

1. Sistemi zajamčenih vlog, ustanovljeni in uradno priznani v državi članici v skladu s členom 3(1), ščitijo tudi vlagatelje podružnic, ki jih je kreditna institucija ustanovila v drugih državah članicah.

Do 31. decembra 1999 raven in tudi obseg zagotovljenega kritja, vključno s kvotami, ne sme presegati najvišje ravni ali obsega kritja, ki ga ponuja ustrezni sistem jamstev znotraj območja države članice gostiteljice.

Komisija bo pred tem datumom sestavila poročilo na podlagi izkušenj pri uporabi drugega pododstavka in preverila, ali je treba te ukrepe nadaljevati. Po potrebi bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala direktivo za podaljšanje njihove veljavnosti.

2. Če višina ali obseg kritja, vključno s kvotami, ki jih ponuja jamstveni sistem v državi članici gostiteljici, presegajo raven ali obseg kritja, zagotovljen v državi članici, v kateri je kreditna institucija pooblaščena, država članica gostiteljica zagotovi, da je na njenem območju uradno pooblaščeni sistem zajamčenih vlog, ki se mu podružnica lahko prostovoljno pridruži, da bi dopolnila zaščito vlagateljev, ki jo imajo že na podlagi njenega članstva v sistemu matične države članice.

Podružnica naj se vključi v sistem, ki je predviden za kategorijo institucij, v katero se uvršča ali ji je najbližja v državi članici gostiteljici.

3. Države članice zagotovijo, da se določijo objektivni in splošno veljavni pogoji za članstvo podružnic v sistemu države gostiteljice iz odstavka 2. Prvi pogoj za sprejem je, da so izpolnjene vse pomembne, s članstvom povezane obveznosti ter da so predvsem plačani vsi prispevki in druge dajatve. Države članice pri uresničevanju tega odstavka upoštevajo vodilna načela iz Priloge II.

4. Če podružnica, ki je pridobila prostovoljno članstvo iz odstavka 2, ne izpolnjuje svojih obveznosti kot članica sistema zajamčenih vlog države članice gostiteljice, so o tem obveščeni pristojni organi, ki so izdali dovoljenje in v sodelovanju z jamstvenim sistemom ukrenejo vse potrebno, da se zgoraj navedene obveznosti izpolnijo.

Če podružnica kljub tem ukrepom navedenih obveznosti ne izpolni, jo lahko sistem jamstev s privoljenjem pristojnih organov, ki so izdali dovoljenje, izključi po preteku primernega odpovednega roka najmanj 12 mesecev. Vloge, opravljene pred datumom izključitve, ostanejo do datuma svoje zapadlosti pod zaščito prostovoljnega jamstva vlog. Vlagatelji so obveščeni o umiku dodatnega kritja.

ê 2009/14/ES člen. 1.7 (prilagojeno)

Člen 12

1. Komisija do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o:

(a) uskladitvi mehanizmov za financiranje sistemov zajamčenih vlog, še zlasti posledicah neuskladitve v primeru čezmejne krize, ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev za izplačevanje nadomestil za vloge, poštene konkurence ter koristi in stroškov takšne uskladitve;

(b) ustreznosti in načinih zagotavljanja popolnega kritja v nekaterih primerih začasno povečanega stanja sredstev na računu;

(c) možnih modelih za uvedbo prispevkov na podlagi tveganja;

(d) koristih in stroških morebitne uvedbe sistema zajamčenih vlog Skupnosti;

(c) učinku različnih zakonodaj na postopek poravnave, pri čemer se kompenzirajo sredstva in dolgovi vlagatelja, o učinkovitosti sistema in o možnem izkrivljanju ob upoštevanju čezmejnih postopkov likvidacije;

(f) uskladitvi obsega kritih proizvodov in vlagateljev, vključno s posebnimi potrebami malih in srednje velikih podjetij ter lokalnih oblasti;

(g) povezavi med sistemi zajamčenih vlog in drugimi sredstvi za izplačilo nadomestil vlagateljem, kot so mehanizmi za nujna izplačila.

Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo te direktive.

2. Države članice obvestijo Komisijo in Evropski odbor za bančništvo, ali nameravajo spremeniti področje uporabe ali stopnjo kritja za vloge in o kakršni koli težavi pri sodelovanju z drugimi državami članicami.

ê 2009/14/ES člen 1.2(a) (novo)

5. V primerih iz odstavkov 1 do 4 države članice zagotovijo, da sistemi zajamčenih vlog med seboj sodelujejo.

ê 2009/14/ES člen 1.2(b) (novo)

6. Komisija vsaj vsaki dve leti pregleda delovanje tega člena in po potrebi predlaga njegove spremembe.

ò novo

2. Vlagatelji pri podružnicah, ki jih ustanovijo kreditne institucije v drugih državah članicah ali v državah članicah, kjer posluje kreditna institucija, ki ima dovoljenje za delovanje v drugi državi članici, dobijo izplačilo iz sistema države članice gostiteljice v imenu sistema v matični državi članici. Sistem matične države da povračilo sistemu države članice gostiteljice.

Sistem države članice gostiteljice tudi obvešča zadevne vlagatelje v imenu sistema matične države članice in ima pravico prejemati korespondenco od teh vlagateljev v imenu sistema matične države članice.

3. Če kreditna institucija preneha biti članica sistema in se pridruži drugemu sistemu, se prispevki, plačani v šestih mesecih pred prenehanjem članstva, povrnejo ali prenesejo na drug sistem. To se ne uporablja, če je bila kreditna institucija izključena iz sistema v skladu s členom 3(3).

4. Države članice zagotovijo, da sistemi zajamčenih vlog matične države članice izmenjujejo informacije iz člena 3(7) s tistimi v državah članicah gostiteljicah. Uporabljajo se omejitve, določene v tem členu.

5. Da se omogoči učinkovito sodelovanje med sistemi zajamčenih vlog, zlasti kar zadeva ta člen in člen 10, sistemi zajamčenih vlog ali, kjer je to primerno, pristojni organi sprejmejo pisne dogovore o sodelovanju. Takšni dogovori upoštevajo zahteve iz Direktive 95/46/ES.

Evropski bančni organ se obvesti o obstoju in vsebini takšnih dogovorov. Lahko izda mnenja o takšnih dogovorih v skladu s členi 6(2)(f) in 19 [Uredbe o Evropskem bančnem organu]. Če se pristojni organi ali sistemi zajamčenih vlog ne morejo dogovoriti ali če obstaja spor glede razlage takšnega dogovora, Evropski bančni organ rešuje spore v skladu s [členom 11 Uredbe o Evropskem bančnem organu].

Če takšnih dogovorov ni, to ne bo vplivalo na terjatve vlagateljev v skladu s členom 8(2) ali kreditnih institucij v skladu z odstavkom 3 tega člena.

ê 94/19/ES, člen 6 (prilagojeno)

ð novo

Člen 13 Podružnice kreditnih institucij, ustanovljene v tretjih državah

63. Države članice preverijo, ali podružnice, ki jih ustanovijo kreditne institucije s sedežem zunaj √ Unije ∏ Skupnosti, razpolagajo sz ð zaščito ï kritjem, ki je enakovrednaokritju ð zaščiti ï, predpisaniemu v tej direktivi.

Če takšnega kritja ni, lahko države članice ob upoštevanju člena √ 38(1) Direktive 2006/48/ES ∏ 9(1) Direktive 77/780/EGS zahtevajo, da se morajo podružnice, ki jih ustanovi kreditna institucija s sedežem zunaj √ Unije ∏ Skupnosti, vključiti v sisteme zajamčenih vlog, ki delujejo znotraj njihovega območja.

64. Kreditna institucija zagotovi dejanskim in možnim vlagateljem podružnic, ki jih je ustanovila kreditna institucija s sedežem zunaj √ Unije ∏ Skupnosti, ð ki ni članica sistema, ki deluje v državi članici, ï vse pomembne informacije o jamstvenih ukrepih za zaščitno njihovih vlog.

3. Informacije iz odstavka 2 morajo biti na voljo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri je ustanovljena podružnica, na način, kakor je predpisano z notranjo zakonodajo ter v jasni in razumljivi obliki.

ê 2009/14/ES člen 1.5 (novo)

ð novo

Člen 14 Informacije vlagatelja

1. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije svojim dejanskim in morebitnim vlagateljem posredujejo potrebne informacije o tem, v kateri sistem zajamčenih vlog znotraj √ Unije Õ Skupnosti je včlanjena kreditna institucija in njene podružnice, oziroma o morebitni drugačni ureditvi na podlagi drugega pododstavka člena 3(1) ali člena 3(4). Vlagatelje seznanijo z določili sistema zajamčenih vlog ali drugimi ukrepi, vključno z višino in obsegom kritja, ki ga ponuja sistem zajamčenih vlog. Če vloga ni zajamčena v okviru sistema zajamčenih vlog v skladu s členom √ 4 Õ 7(2), kreditna institucija o tem ustrezno obvesti vlagatelje.

2. Vsi pPodatki se dajo na voljo ð možnim vlagateljem ï na zlahka razumljiv način ? pred sklenitvijo pogodbe o sprejemanju vlog in jih podpišejo možni vlagatelji. Uporabi se obrazec iz Priloge III. ⎪

3. Informacije dejanskim vlagateljem se zagotovijo na njihovih izpiskih računa. Med temi informacijami je potrdilo, da so vloge upravičene v skladu s členom 2(1) in členom 4. Poleg tega se navede sklic na informacijski list iz Priloge III in mesto, kjer ga je mogoče najti. Navede se lahko tudi spletna stran odgovornega sistema zajamčenih vlog.

Na zahtevo morajo biti dane na voljo informacije o pogojih za odškodnine in o formalnostih, ki jih je treba izpolniti za izplačilo odškodnine.

ê 94/19/ES, člen 9

ð novo

4. Informacije iz odstavka 1 morajo biti na razpolago v skladu z notranjimi predpisi in v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri je bila podružnica ustanovljena.

5. Države članice vzpostavijo pravila, ki omejijoujejo uporabo informacij iz odstavka 1 pri oglaševanju, da takšna uporaba ne bi škodovala trdnosti bančnega sistema ali zaupanju vlagateljev. Države članice lahko takšno oglaševanje omejijo predvsem na stvarno omembo sistema, ki mu kreditna institucija pripada ? jamči za proizvod, na katerega se nanaša oglaševanje. ⎪

ò novo

Kreditne institucije, ki so članice sistema iz člena 1(3) in 1(4) ustrezno obvestijo vlagatelje o delovanju sistema. Med temi informacijami morda ni sklica na neomejeno kritje vlog.

6. Če se kreditne institucije združijo, bodo njihovi vlagatelji obveščeni o združitvi vsaj en mesec preden postane združitev pravno veljavna. Vlagatelji se obvestijo, da bodo ob začetku veljavnosti združitve vse njihove vloge pri posameznih bankah, ki se združujejo, seštete, da se določi njihovo kritje v okviru sistema zajamčenih vlog.

7. Če vlagatelj uporablja internetno bančništvo, se informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s to direktivo, sporočijo z elektronskimi sredstvi na takšen način, da je vlagatelj o tem obveščen.

ê 2009/14/ES člen 1.7 (prilagojeno)

Člen 12

1. Komisija do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o:

(a) uskladitvi mehanizmov za financiranje sistemov zajamčenih vlog, še zlasti posledicah neuskladitve v primeru čezmejne krize, ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev za izplačevanje nadomestil za vloge, poštene konkurence ter koristi in stroškov takšne uskladitve;

(b) ustreznosti in načinih zagotavljanja popolnega kritja v nekaterih primerih začasno povečanega stanja sredstev na računu;

(c) možnih modelih za uvedbo prispevkov na podlagi tveganja;

(d) koristih in stroških morebitne uvedbe sistema zajamčenih vlog Skupnosti;

(e) učinku različnih zakonodaj na postopek poravnave, pri čemer se kompenzirajo sredstva in dolgovi vlagatelja, o učinkovitosti sistema in o možnem izkrivljanju ob upoštevanju čezmejnih postopkov likvidacije;

(f) uskladitvi obsega kritih proizvodov in vlagateljev, vključno s posebnimi potrebami malih in srednje velikih podjetij ter lokalnih oblasti;

(g) povezavi med sistemi zajamčenih vlog in drugimi sredstvi za izplačilo nadomestil vlagateljem, kot so mehanizmi za nujna izplačila.

Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo te direktive.

2. Države članice obvestijo Komisijo in Evropski odbor za bančništvo, ali nameravajo spremeniti področje uporabe ali stopnjo kritja za vloge in o kakršni koli težavi pri sodelovanju z drugimi državami članicami.

ê 94/19/ES, člen 13 (prilagojeno)

Člen 15Seznam pooblaščenih kreditnih institucij

Na seznamu pooblaščenih kreditnih ustanov, ki ga mora Komisija sestaviti na podlagi √ člena 14 Direktive 2006/48/ES ∏ 3(7) Direktive 77/780/EGS, navede status vsake posamezne kreditne institucije glede na to direktivo.

∫ novo

Člen 16

Izvrševanje pooblastila

65. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz člena 5(7) se za nedoločen čas podelijo Komisiji.

66. Takoj ko sprejme delegirani akt, Komisija hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

67. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov se podelijo Komisiji pod pogoji iz členov 17 in 18.

Člen 17

Izvrševanje pooblastila

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz člena 16.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si o tem prizadeva obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končnega sklepa, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter razloge za preklic.

3. Sklep o preklicu prekliče v njem opredeljeno pooblastilo. Veljati začne nemudoma ali na v njem navedeni datum. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 18

Ugovori zoper delegirane akte

1. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirane akte v dveh mesecih od datuma obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

2. Če po koncu tega obdobja niti Evropski parlament niti Svet nista ugovarjala zoper delegirani akt, se ta akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na v njem navedeni datum.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem tega obdobja, če sta oba, Evropski parlament in Svet, obvestila Komisijo, da ne nameravata uvesti ugovorov.

3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarjata zoper delegirani akt, ta akt ne stopi v veljavo. Institucija, ki ugovarja, navede razloge za ugovor zoper delegirani akt.

Člen 19 Prehodne določbe

68. Prispevki v sisteme zajamčenih vlog iz člena 9 se razporedijo kar se da enakomerno, dokler ni dosežena ciljna raven iz tretjega pododstavka člena 9(1).

69. Vlagatelji, ki imajo dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda ista kreditna institucija, in obveznosti iz lastnih akceptov ali menic, vloge, katerih obstoj se da dokazati samo s certifikatom, ki ni izpisek računa, vloge, katerih glavnica ni izplačljiva po nominalni vrednosti ali katerih glavnica je izplačljiva samo po nominalni vrednosti v okviru posebnega jamstva ali dogovora s strani kreditne institucije ali tretje stranke, se obvestijo, da njihove vloge ne bodo več krite v okviru sistema zajamčenih vlog.

70. Če določene vloge po prenosu te direktive ali Direktive 2009/14/ES v nacionalno zakonodajo niso več v celoti ali delno krite s sistemom zajamčenih vlog, lahko države članice dovolijo, da so takšne vloge krite do 31. decembra 2014, če so bile te vloge vplačane pred 30. junijem 2010. Po 31. decembru 2014 države članice zagotovijo, da noben sistem ne daje višjih ali celovitejših jamstev, kot so tista, ki jih zagotavlja ta direktiva, ne glede na to, kdaj so bile vloge vplačane.

71. Komisija do 31. decembra 2015 predloži poročilo in, če je primerno, zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, da določi, ali naj bi se obstoječi sistem zajamčenih vlog nadomestil z enotnim sistemom za celotno Unijo.

72. Komisija s podporo [Evropskega bančnega organa] do 31. decembra 2015 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o napredku pri izvajanju te direktive. To poročilo bi moralo zlasti zajemati možnost, da se na podlagi kritih vlog določi ciljna raven, ne da bi se zmanjšala zaščita vlagateljev.

ê 94/19/ES, člen 14

ð novo

Člen 20 Prenos

73. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo ð členi 1, 2(1)(a), (c), (d), (f), (h)–(m), 2(2), 3(1), 3(3), 3(5)–3(7), 4(1)(d)–(k), 5(2)–5(5), 6(4)–6(7), 7(1)–(3), 8(2)–(4), 9–11, 12, 13(1)–(2), 14(1)–(3), 14(5)–(7), 19 in prilogami I-III najpozneje do 31. decembra 2012. ï O tem tTakoj obvestijo Komisijo ? sporočijo Komisiji besedilo teh določb in korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo ⎪

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice do 31. decembra 2020 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s tretjim pododstavkom člena 9(1), člena 9(3) in člena 10.

Z odstopanjem od prvega pododstavka države članice do 31. decembra 2013 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 7(1) in 9(5). Vendar se odstotek upravičenih vlog iz člena 9(5)(a) ne uporablja pred 1. januarjem 2014. Do 31. decembra 2017 se uporablja delež v višini 0,5 % Po tem datumu in do 31. decembra 2020 se uporablja delež 0,75 %.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. ? Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice. ⎪

74. Države članice predložijo Komisiji besediloa temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja zajema ta direktiva.

ò novo

Člen 21Razveljavitev

Direktiva 94/19/ES in njene poznejše spremembe se razveljavijo z začetkom veljavnosti 31. decembra 2012 brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo in uporabo direktiv, navedenih v Prilogi IV.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

ê 94/19/ES, člen 15 (prilagojeno)

ð novo

Člen 22 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na ð dvajseti ï dan ð po ï objavie v Uradnem listu Evropskeih √ Unije ∏ skupnosti.

ð Členi 2(1)(b), (e), (g), 4(1)(a)–(c), 5(1), 6(1)–6(3), 7(4), 8(1), 12(1), 13(3), 14(4), 15–18 se uporabljajo od 1. januarja 2013. ï

ê 94/19/ES, člen16

Člen 23

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik […] […]

ò novo

PRILOGA I

Določitev prispevkov v sisteme zajamčenih vlog na podlagi tveganj

75. Uporabijo se naslednje formule:

(a) znesek prispevkov članice na podlagi tveganj

C i = TC * RS i

(b) delež tveganja članice

[pic]

(c) tveganju prilagojeni znesek prispevka članice

RA i = CB *[pic]

pri čemer je:

C i znesek prispevka i -te članice sistema zajamčenih vlog

TC skupni znesek prispevkov, ki jih zbere sistem

RS i delež tveganj i -te članice

RA i tveganju prilagojeni znesek prispevka i -te članice

RA k tveganju prilagojeni zneski prispevkov vsake izmed n članic

CB osnova za prispevke (tj. upravičene vloge)

β i koeficient tveganja, pripisan i -ti članici v skladu s Prilogo II.

76. Uporabijo se naslednje formule:

(a) skupni sestavljeni rezultat članice

[pic]= ¾[pic]+ ¼[pic]

(b) sestavljeni vmesni rezultat članice glede na temeljne kazalnike

[pic]= ¼ [[pic]+[pic]+[pic]+[pic]]

(b) sestavljeni vmesni rezultat članice glede na dopolnilne kazalnike

[pic]=[pic][[pic]+[pic]+ … +[pic]]

pri čemer je:

[pic] skupni sestavljeni rezultat i -te članice

[pic] skupni sestavljeni vmesni rezultat i -te članice glede na temeljne kazalnike

[pic] skupni sestavljeni vmesni rezultat i -te članice glede na dopolnilne kazalnike

[pic] spremenljivka za oceno tveganja i -te članice glede na posamezni temeljni ali dopolnilni kazalnik iz Priloge II

x simbol določenega temeljnega ali dopolnilnega kazalnika.

ò novo

PRILOGA II

Kazalniki, rezultati in teže za izračun prispevkov na podlagi tveganj

DEL A

Temeljni kazalniki

1. Za izračun prispevkov na podlagi tveganj se uporabijo naslednji temeljni kazalniki:

Razred tveganja | Kazalnik | Razmerje |

Kapitalska ustreznost | Postavke lastnih sredstev iz člena 57 (a)– (ca) Direktive 2006/48/ES in tveganju prilagojena sredstva iz člena 76 Direktive 2006/48/ES | Lastna sredstva |

Tveganju prilagojena sredstva |

Kakovost sredstev | Tvegana posojila | Tvegana posojila |

Bruto posojila |

Donosnost | Donos sredstev | Neto prihodek |

Povprečje skupnih sredstev |

Likvidnost | Določijo države članice na podlagi člena 11(4) |

2. Za izražanje profilov tveganj glede na temeljne kazalnike se uporabijo naslednji rezultati:

Stopnja tveganja | Kapitalska ustreznost | Kakovost sredstev | Donosnost | Likvidnost |

Zelo nizko tveganje | 1 | 1 | 1 | 1 |

Nizko tveganje | 2 | 2 | 2 | 2 |

Srednje tveganje | 3 | 3 | 3 | 3 |

Visoko tveganje | 4 | 4 | 4 | 4 |

Zelo visoko tveganje | 5 | 5 | 5 | 5 |

3. Naslednji rezultati se članici pripišejo na podlagi dejanskih vrednosti kazalnikov v danem razredu tveganja:

Element | Simbol (x) | [pic]= 1 | [pic]= 2 | [pic]= 3 | [pic]= 4 | [pic]= 5 |

Kapitalska ustreznost | CA | x > 12,3 % | 12,3 % ≥ x > 9,6 % | 9,6 % ≥ x > 8,2 % | 8,2 % ≥ x > 7 % | x ≤ 7 % |

Kakovost sredstev | AQ | x ≤ 1 % | 1 % < x ≤ 2,1 % | 2,1 % < x ≤ 3,7 % | 3,7 % < x ≤ 6 % | x > 6 % |

Donosnost | P | x > 1,2 % | 1,2 % ≥ x > 0,9 % | 0,9 % ≥ x > 0,7 % | 0,7 % ≥ x > 0,5 % | x ≤ 0,5 % |

Likvidnost | L | Države članice lahko določijo pragove za vsak subjekt [pic]na podlagi člena 11(4) |

4. Naslednje teže tveganj (koeficienti) se članici pripišejo na podlagi njenega sestavljenega rezultata:

Sestavljeni rezultat (ρ) | 1 < ρ ≤ 1,5 | 1,5 < ρ ≤ 2,5 | 2,5 < ρ ≤ 3,5 | 3,5 < ρ ≤ 4,5 | 4,5 < ρ ≤ 5 |

Koeficient tveganja (β) | 75 % | 100 % | 125 % | 150 % | 200 % |

DEL B

Dopolnilni kazalniki

1. Države članice določijo dopolnilne kazalnike za izračun prispevkov na podlagi tveganj. V ta namen se lahko uporabijo nekateri ali vsi naslednji kazalniki:

Razred tveganja | Kazalnik/Razmerje | Opredelitev |

Kapitalska ustreznost | Skupni kapital | Skupni kapital |

Tveganju prilagojena sredstva |

Dodatni kapital * | Dodatni kapital * | ali | Dodatni kapital * |

Skupna sredstva | Tveganju prilagojena sredstva |

Kakovost sredstev | Sredstva za izgube pri posojilih | Sredstva za izgube pri posojilih | ali | Sredstva za izgube pri posojilih |

Čisti obrestni prihodki | Prihodki od poslovanja |

Tveganju prilagojena sredstva | Tveganju prilagojena sredstva |

Skupna sredstva |

Donosnost | Stroški/prihodek | Odhodki od poslovanja |

Prihodki od poslovanja |

Čisti dobiček | Čisti dobiček |

Skupni kapital |

Likvidnost | Določijo države članice na podlagi člena 11(5) |

* Dodatni kapital = kapital – lastna sredstva na podlagi člena 57(a)–(h) Direktive 2006/48/ES.

2. Za izražanje profilov tveganj glede na dopolnilne kazalnike se uporabijo naslednji rezultati:

Stopnja tveganja | Kapitalska ustreznost | Kakovost sredstev | Donosnost | Likvidnost |

Zelo nizko tveganje | 1 | 1 | 1 | 1 |

Nizko tveganje | 2 | 2 | 2 | 2 |

Srednje tveganje | 3 | 3 | 3 | 3 |

Visoko tveganje | 4 | 4 | 4 | 4 |

Zelo visoko tveganje | 5 | 5 | 5 | 5 |

3. Naslednje teže tveganj (koeficienti) se članici pripišejo na podlagi njenega sestavljenega rezultata:

Sestavljeni rezultat (ρ) | 1 < ρ ≤ 1,5 | 1.5 < ρ ≤ 2,5 | 2,5 < ρ ≤ 3,5 | 3,5 < ρ ≤ 4,5 | 4,5 < ρ ≤ 5 |

Koeficient tveganja (β) | 75 % | 100 % | 125 % | 150 % | 200 % |

ò novo

PRILOGA III

Informacijska predloga za vlagatelja

Če kreditna institucija vloge, ki zapade v plačilo in je plačljiva, ni plačala iz razlogov, ki so neposredno povezani z njenim finančnim položajem, prejmejo vlagatelji izplačila iz sistema zajamčenih vlog. [Navesti proizvod] [navesti ime kreditne institucije, ki vodi račun] je na splošno krit s strani pristojnega sistema zajamčenih vlog.

Vsota, ki se krije z izplačilom, znaša največ 100 000 EUR na banko. To pomeni, da se za določitev stopnje kritja seštejejo vse vloge iste banke. Če ima na primer vlagatelj hranilni račun z 90 000 EUR in tekoči račun z 20 000 EUR, prejme samo 100 000 EUR.

[Samo kjer pride v poštev]: Ta metoda se uporablja tudi, če banka posluje pod različnimi poslovnimi imeni. [navesti ime kreditne institucije, ki vodi račun] posluje tudi kot [navesti imena vseh ostalih izpostav iste kreditne institucije]. To pomeni, da se skupna vsota vlog pri eni ali več prej navedenih izpostav krije s 100 000 EUR.

V primeru skupnih računov zgornja meja 100 000 EUR velja za vsakega vlagatelja.

[ Samo kjer pride v poštev ]: Vloge na računu, s katerim lahko kot člani poslovnega partnerstva, združenja ali podobne skupine brez pravne osebnosti razpolagata dve osebi ali več, se pri izračunu zgornje meje 100 000 EUR lahko združijo in obravnavajo kot vloge enega samega vlagatelja.]

Vloge vseh malih vlagateljev in podjetij na splošno krijejo sistemi zajamčenih vlog. Izjeme za določene vloge so navedene na spletni strani pristojnega sistema zajamčenih vlog. Vaša banka vas bo obenem na zaprosilo obvestila o tem, ali se določeni proizvodi krijejo ali ne. Če se vloge krijejo, banka to potrdi na izpisku računa.

Pristojni sistem zajamčenih vlog [ navesti ime in naslov, telefonsko številko, e-poštni naslov in spletno stran ]. Vaše vloge (do 100 000 EUR) izplača v šestih tednih, od 31. decembra 2013 pa v enem tednu.

Če vam jih ne izplača v navedenih rokih, stopite s sistemom zajamčenih vlog v stik, saj lahko čas za vložitev zahtevkov za izplačilo po določenem časovnem roku poteče. Več informacij je na voljo na naslovu [navesti spletno stran pristojnega sistema zajamčenih vlog].

[ Samo kjer pride v poštev ]: Za vašo vlogo jamči institucionalna jamstvena shema, ki [je/ni] priznana kot sistem zajamčenih vlog. To pomeni, da se vse banke, ki so članice tega sistema, medsebojno podpirajo, da bi preprečile propad kake banke. Če kljub temu pride do propada banke, se vaše vloge izplačajo v višini do 100 000 EUR.

ò novo

PRILOGA IV

DEL A

Razveljavljeni direktivi skupaj z zaporednimi spremembami (na katere se sklicuje člen 21)

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog

Direktiva 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo

DEL B

Končni roki za prenos (na katere se sklicuje člen 21)

Direktiva | Rok za prenos |

94/19/EGS | 1. 7. 1995 |

2009/14/ES | 30. 6. 2009 |

2009/14/ES (drugi odstavek točke 3(i) člena 1, člen 7(1a) in (3) in člen 10(1) Direktive 94/19/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/14/ES) | 31. 12. 2010 |

ònovo

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Ta direktiva | Direktiva 2009/14/ES | Direktiva 94/19/ES |

Člen 1 | - | - |

Člen 2(1)(a) | Člen 1(1) |

Člen 2(1)(d) | Člen 1(2) |

Člen 2(1)(e) | Člen 1(1) | Člen 1(3) |

Člen 2(1)(f) | Člen 1(4) |

Člen 2(1)(g) | Člen 1(5) |

Člen 3(1) | Člen 3(1) |

Člen 3(2) | Člen 3(2) |

Člen 3(3) | Člen 3(3) |

Člen 3(4) | Člen 5 |

Člen 3(6) | Člen 1(6)(a) |

Člen 4(1)(a)-(c) | Člen 2 |

Člen 4(1)(d) | Člen 7(2), Priloga I (1) |

Člen 4(1)(f) | Člen 7(2), Priloga I (10) |

Člen 4(1)(g) | Člen 7(2), Priloga I (2) |

Člen 4(1)(h) | Člen 7(2), Priloga I (5) |

Člen 4(1)(i) | Člen 7(2), Priloga I (6) |

Člen 4(1)(j) | Člen 7(2), Priloga I (3), (4) |

Člen 4(10)(k) | Člen 7(2), Priloga I (12) |

Člen 5(1) | Člen 1(3)(a) | Člen 7(1) |

Člen 5(4) | Člen 1(3)(a) |

Ta direktiva | Direktiva 2009/14/ES | Direktiva 94/19/ES |

Člen 5(6) | Člen 7(4), 7(5) |

Člen 5(7) | Člen 1(3)(d) |

Člen 6(1)-(3) | Člen 8 |

Člen 7(1) | Člen 1(6)(a) | Člen 10(1) |

Člen 7(3) | Člen 10(4) |

Člen 7(4) | Člen 10(5) |

Člen 8(1) | Člen 7(6) |

Člen 8(2) | Člen 11 |

Člen 12(1) | Člen 4(1) |

Člen 13 | Člen 6 |

Člen 14(1)-(3) | Člen 1(5) | Člen 9(1) |

Člen 14(4) | Člen 9(2) |

Člen 14(5) | Člen 9(3) |

Člen 15 | Člen 13 |

Člen 16-18 | Člen 1(4) |

ê 94/19/ES, Priloga I (novo)

PRILOGA I

Seznam izjem iz člena 7(2)

77. Vloge finančnih institucij, kakor so opredeljene v členu 1(6) Direktive 89/646/EGS.

78. Vloge zavarovalnic.

79. Vloge državnih in centralnih upravnih organov.

80. Vloge deželnih, regionalnih, lokalnih in občinskih organov.

81. Vloge kolektivnih naložbenih podjemov.

82. Vloge pokojninskih in rentnih skladov.

83. Vloge članov uprave kreditnih institucij, vodstva, članov z osebnim jamstvom, lastnikov najmanj 5 % kapitala kreditne institucije, oseb, odgovornih za opravljanje zakonsko predpisane revizije računovodskih listin kreditne institucije, in vlagateljev s podobnim statusom v druge družbe iste skupine.

84. Vloge bližnjih sorodnikov in tretjih, ki delajo za račun vlagateljev, navedenih pod 7.

85. Vloge drugih družb iste skupine.

86. Vloge, ki se ne glasijo na ime.

87. Vloge, za katere je kreditna institucija vlagatelju odobrila obrestne mere in finančne ugodnosti na individualni podlagi, ki so prispevale k poslabšanju njenega finančnega položaja.

88. Dolžniški vrednostni papirji kreditne institucije ter obveznosti iz lastnih akceptov in menic.

89. Vloge v drugih valutah razen:

– tistih v državah članicah,

– v ekujih.

90. Vloge družb, ki jim zaradi velikosti ni dovoljeno sestaviti skrajšane bilance stanja po členu 11 Četrte direktive Sveta (78/660/EGS) z dne 25. julija 1978 na podlagi člena 54(3)(g) Pogodbe o letnih računovodskih izkazih družb nekaterih pravnih oblik[26].

ê 94/19/ES, Priloga II (novo)

PRILOGA II

Vodilna načela

Kadar podružnica zaradi dodatnega jamstva zaprosi za članstvo v sistem jamstev za hranilne vloge države članice gostiteljice, potem sistem države članice gostiteljice s sistemom matične države članice obojestransko določi ustrezna pravila in postopke za plačilo odškodnin vlagateljem te podružnice. Za pripravo teh postopkov in določanje pogojev za članstvo podružnice (iz člena 4(2)) veljajo naslednja načela:

(a) sistem države članice gostiteljice še naprej obdrži neomejeno pravico, da določi svoje lastne in splošno veljavne predpise za vključene kreditne institucije; lahko zahteva predložitev vseh pomembnih informacij in ima pravico, da te podatke preveri pri pristojnih organih matične države članice;

(b) država članica gostiteljica izpolni zahtevke za plačilo dodatnih odškodnin, potem ko pristojni organi matične države članice dajo izjavo o nerazpoložljivosti vlog. Država članica gostiteljica ima še naprej neomejeno pravico, da pred plačilom dodatne odškodnine preveri vlagateljevo upravičenost skladno z lastnimi standardi in postopki;

(e) sistema matične države članice in države članice gostiteljice tesno sodelujeta, da bi tako vlagateljem zagotovila takojšen prejem in ustrezno višino odškodnine. Predvsem se dogovorita o tem, kako obstoj protiterjatve, ki po predpisih enega ali drugega sistema lahko pripelje do pobota, vpliva na odškodnino vlagatelja iz vsakega od obeh sistemov;

(d) sistemi države članice gostiteljice imajo pravico, da podružnice ustrezno bremenijo za stroške dodatnega jamstva, pri čemer upoštevajo kritje s strani sistema jamstev matične države članice. Za poenostavitev izračuna stroškov lahko sistem jamstev države članice gostiteljice izhaja iz tega, da njegove obveznosti pod nobenim pogojem niso omejene na tisti del jamstva, ki presega kritje s strani sistema jamstev matične države članice, in sicer ne glede na to, ali matična država članica dejansko plača kakršno koli odškodnino za vloge znotraj območja države članice gostiteljice ali ne.

ê 2009/14/ES člen 1.8

---[pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] COM(2006) 729.

[2] Direktiva 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo (UL L 68, 13.3.2009, str. 3).

[3] COM(2009) 114, str. 4.

[4] Glej: http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2009/deposit_guarantee_schemes_en.htm.

[5] Glej: http://ec.europa.eu/internal_market/bank/guarantee/index_en.htm#roundtable.

[6] Vsa poročila so na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/internal_market/bank/guarantee/index_en.htm.

[7] Zadevna poročila, ki jih je Evropski forum zavarovateljev vlog izdal maja 2008, so na voljo na naslovu: www.efdi.eu.

[8] Glej www.efdi.eu.

[9] Uvodna izjava 17 Direktive 2009/14/ES in (neoštevilčene) uvodne izjave Direktive 94/19/ES.

[10] Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

[11] Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

[12] Glej poročili Skupnega raziskovalnega središča na naslovih http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/guarantee/risk-based-report_en.pdf in http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/guarantee/2009_06_risk-based-report_en.pdf.

[13] UL C 163, 30.6.1992, str. 6, in UL C 178, 30.6.1993, str. 14.

[14] UL C […]

[15] UL C […]

[16] UL C […] , str.[…], UL št. C 332, 16.12.1992, str. 13.

[17] UL C 115, 26.4.1993, str. 96, in Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 (UL C 91, 28.3.1994).

[18] UL L 68, 13.3.2009, str. 3.

[19] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[20] UL L 166, 28.6.1991, str. 77.

[21] UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

[22] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[23] Predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega bančnega organa – COM(2009) 501.

[24] UL št. C 163, 30. 6. 1992, str. 6 in UL št. C 178, 30. 6. 1993, str. 14.

[25] UL L 124, 5.5.1989, str. 16.

[26] UL št. L 222, 14. 8. 1978, str. 11. Direktiva, kakor jo nazadnje spreminja Direktiva 90/605/EGS (UL L 317, 16). 11. 1990, str. 60).