52010PC0204

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 5.5.2010

COM(2010)204 konč.

2010/0110 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o prostem gibanju delavcev v Uniji

(Kodificirano besedilo)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno.

2. Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi zakonodajni akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale vse službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3. To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnost kodifikacije , saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka sprejetja aktov Unije.

Glede na to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija , niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti[3]. Nova uredba bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami , ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila , v vseh uradnih jezikih, Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68 in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za publikacija Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov . Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v korelacijski tabeli, navedeni v Prilogi II h kodificirani uredbi.

ê 1612/68 (prilagojeno)

2010/0110 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o prostem gibanju delavcev v Uniji

(Kodificirano besedilo) (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena Ö 46 Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[6],

ob upoštevanju naslednjega:

ê

1. Uredba (EGS) št. 1612/68 Sveta z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti[7] je bila večkrat bistveno spremenjena[8]. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

ê 1612/68 uv. izjava 1 (prilagojeno)

2. Treba je zagotoviti prosto gibanje delavcev v Uniji. Ö Uresničitev Õ tega cilja Ö vključuje odpravo vsake diskriminacije Õ na temelju državljanstva med delavci držav članic glede zaposlovanja, plačila in drugih delovnih in zaposlitvenih pogojev, in tudi pravico delavcev, da se znotraj Unije prosto gibajo zato, da lahko opravljajo delo kot zaposlene osebe, vendar ob upoštevanju omejitev, utemeljenih zaradi javnega reda, varnosti in zdravja.

ê 1612/68 uv. izjava 2 (prilagojeno)

3. Treba je Ö sprejeti Õ določbe, ki omogočajo uresničevanje ciljev določenih v členih 45 in 46 Pogodbe na področju prostega gibanja.

ê 1612/68 uv. izjava 3

4. Prosto gibanje je temeljna pravica delavcev in njihovih družin. Mobilnost delavcev znotraj Unije mora biti eno izmed sredstev, ki delavcu daje možnost izboljšanja njegovih življenjskih in delovnih pogojev in pospešitve njegovega socialnega napredka ter hkrati pomaga zadovoljiti potrebe gospodarstev držav članic. Treba je uveljaviti pravico vseh delavcev držav članic, da v Uniji opravljajo delo po svoji izbiri.

ê 1612/68 uv. izjava 4

5. To pravico morajo brez diskriminacije uživati stalni, sezonski in obmejni delavci in tisti, ki s svojim delom opravljajo storitve.

ê 1612/68 uv. izjava 5 (prilagojeno)

6. Po objektivnih normah svobodno in dostojanstveno uresničevanje pravice do prostega gibanja zahteva, da je enako obravnavanje zagotovljeno tako dejansko kot pravno v vseh zadevah, ki so povezane z dejanskim opravljanjem dela zaposlene osebe in glede možnosti dostopa do primernega stanovanja, Ö kot tudi, da Õ je treba odstraniti ovire za mobilnost delavcev, predvsem v zvezi s pogoji za integracijo Ö družine delavca Õ v državo gostiteljico.

ê 1612/68 uv. izjava 6

7. Načelo nediskriminacije med delavci Unije pomeni, da imajo vsi državljani držav članic enako prednost do zaposlitve, kot jo imajo domači delavci.

ê 1612/68 uv. izjava 7 (prilagojeno)

8. Mehanizem za popolnitev prostih delovnih mest, predvsem Ö neposrednim sodelovanjem Õ med centralnimi zavodi za zaposlovanje in tudi med regionalnimi službami, kakor tudi Ö s koordiniranjem izmenjave Õ informacij, vsaj na splošni ravni Ö zagotavlja Õ bolj jasno podobo trga delovne sile. Delavci, ki se želijo preseliti, morajo biti redno obveščeni o življenjskih in delovnih pogojih.

ê 1612/68 uv. izjava 8 (prilagojeno)

9. Tesne povezave obstajajo med prostim gibanjem delavcev, zaposlovanjem in poklicnim usposabljanjem, predvsem kadar je usposabljanje namenjeno temu, da delavec lahko sprejme ponudbo za zaposlitev iz druge regije Unije. Te povezave zahtevajo, da problemov, ki zaradi njih nastanejo, ne proučujemo več ločeno, ampak je treba nanje gledati kot soodvisne in ob hkratnem upoštevanju problemov zaposlovanja na regionalni ravni. Zaradi vseh teh razlogov so potrebna neposredna prizadevanja držav članic za uskladitev njihovih politik zaposlovanja,

ê 1612/68 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

ZAPOSLOVANJE Ö , ENAKO OBRAVNAVANJE Õ IN DRUŽINE DELAVCEV

ê 1612/68

ODDELEK 1

DOSTOP DO ZAPOSLITVE

ČLEN 1

1. Vsak državljan države članice ima — ne glede na njegovo prebivališče — pravico, da v drugi državi članici sprejme zaposlitev in se zaposli v skladu z zakoni ali drugimi predpisi, ki veljajo za zaposlovanje državljanov te države.

2. Zlasti ima pravico, da sprejme razpoložljivo zaposlitev na območju druge države članice z enako prednostjo kot državljani te države.

Člen 2

Vsak državljan države članice in vsak delodajalec, ki posluje na ozemlju države članice, si lahko izmenjata prijave in ponudbe za zaposlitev in lahko skleneta ter izvajata pogodbe o zaposlitvi v skladu z veljavnimi zakoni ali drugimi predpisi, ne da bi bila zaradi tega diskriminirana.

Člen 3

ê 1612/68 (prilagojeno)

1. Na podlagi te uredbe se določbe zakonov ali drugih predpisov Ö ali upravnih praks Õ držav članic ne uporabljajo:

(a) kadar omejujejo prijave ali ponudbe za zaposlitev, omejujejo pravico tujih državljanov, da sprejmejo zaposlitev in se zaposlijo ali to pogojujejo s pogoji, ki ne veljajo za njihove državljane; Ö ali Õ

(b) kadar je izključni ali glavni namen ali posledica teh predpisov, tudi če se uporabljajo ne glede na državljanstvo, odvračanje državljanov drugih držav članic od ponujenih delovnih mest.

Ö Prvi pododstavek Õ ne velja za pogoje v zvezi z znanjem jezika, ki ga zahteva narava prostega delovnega mesta.

ê 1612/68

2. Med določbe ali prakse držav članic iz prvega pododstavka odstavka 1 sodijo predvsem take:

(a) ki za tuje državljane predpisujejo posebne postopke posredovanja in zaposlovanja;

(b) ki delodajalcem omejujejo objavljanje prostih delovnih mest v tisku ali drugih medijih ali jih omejujejo s pogoji, ki ne veljajo za delodajalce, ki poslujejo na ozemlju te države članice;

(c) ki omejujejo dostop do zaposlitve s pogojem, da mora biti kandidat prijavljen na zavodu za zaposlovanje ali ovirajo posredovanje in zaposlovanje posameznih delavcev, ko te osebe ne bivajo na ozemlju te države.

Člen 4

1. Zakoni ali drugi predpisi držav članic, ki z določenim številom ali z odstotki omejujejo zaposlovanje tujih državljanov v podjetju, panogi, regiji ali na državni ravni, se ne smejo uporabljati za državljane drugih držav članic.

ê 1612/68 (prilagojeno)

2. Kadar je v državi članici dodeljevanje ugodnosti podjetjem odvisno od tega, da zaposlujejo minimalni odstotek domačih delavcev, se državljani drugih držav članic štejejo kot domači delavci, v skladu z določili Direktive Ö 2005/36/ES Evropskega Parlamenta in Sveta[9] Õ.

ê 1612/68

Člen 5

Državljan države članice, ki išče zaposlitev v drugi državi članici, je deležen enake pomoči zavoda za zaposlovanje kot državljani te države, kadar iščejo zaposlitev.

Člen 6

1. Kadrovanje, posredovanje in zaposlovanje državljana države članice ne sme biti pogojeno z zdravstvenimi, poklicnimi ali drugimi merili, ki ga na temelju državljanstva diskriminirajo v primerjavi z državljani drugih držav članic, ki želijo opravljati enako delo.

ê 1612/68 (prilagojeno)

2. Delavec, na katerega je delodajalec iz druge države članice naslovil ponudbo, opraviti strokovni preizkus, če je delodajalec to izrecno zahteval, ko je prosto delovno mesto ponudil.

ê 1612/68 (prilagojeno)

è1 312/76 čl. 1, tč. 1

ODDELEK 2

ZAPOSLOVANJE IN ENAKO OBRAVNAVANJE

ČLEN 7

1. Delavec, ki je državljan države članice, v drugi državi članici zaradi njegovega državljanstva ne sme biti deležen drugačnega obravnavanja kot domači delavci v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, predvsem glede plačila, odpovedi in, če bi postal brezposeln, glede vrnitve na delovno mesto ali ponovne zaposlitve.

2. Uživa enake socialne in davčne ugodnosti kot domači delavci.

3. Na podlagi istih pravic in pod enakimi pogoji kot domači delavci ima dostop do usposabljanja, poklicnih šol in centrov za prekvalifikacijo.

4. Vsaka določba kolektivne ali individualne pogodbe ali druge kolektivne ureditve glede dostopa do zaposlitve, zaposlitve, plačila in drugih delovnih pogojev ali odpovedi, je nična, če določa ali dopušča diskriminacijske pogoje za delavce, ki so državljani drugih držav članic.

Člen 8

Delavec, ki je državljan države članice in ki je zaposlen v drugi državi članici, mora biti deležen enakega obravnavanja glede članstva v sindikatih in glede uveljavljanja sindikalnih pravic, vključno s pravico do glasovanja è1 in pravico, da so izvoljeni na mesta v upravi ali vodstvu sindikata ç. Lahko mu je omejen dostop do organov upravljanja in do funkcij, ki jih ureja javno pravo. Pravico ima biti izvoljen v svete delavcev v podjetjih.

Ö Prvi odstavek tega člena Õ ne posega v zakone ali druge predpise držav članic, ki delavcem iz drugih držav članic zagotavljajo večje pravice.

Člen 9

1. Delavec, ki je državljan države članice in ki je zaposlen v drugi državi članici, uživa vse pravice in ugodnosti, ki jih imajo domači delavci glede stanovanja, vključno z lastništvom stanovanja, ki ga potrebuje.

ê 1612/68 (prilagojeno)

2. Z enako pravico kot domači delavci se lahko Ö delavec iz odstavka 1 Õ vpiše na seznam prosilcev stanovanj v regiji, v kateri je zaposlen, kadar tak seznam obstaja; uživa vse ugodnosti in prednosti, ki iz tega sledijo.

ê 1612/68

Če so njegovi družinski člani ostali v državi, iz katere je prišel, se šteje, kot da bivajo v isti regiji kot on v primerih, v katerih imajo domači delavci na temelju tega določene koristi.

ODDELEK 3

DRUžINE DELAVCEV

Člen 10

Otroci državljana države članice, ki je zaposlen ali je bil zaposlen v drugi državi članici, imajo pravico dostopa do sistema splošnega izobraževanja, vajeništva in poklicnega usposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani te države, če prebivajo na njenem ozemlju.

Države članice si prizadevajo, da tem otrokom omogočijo čim boljše pogoje izobraževanja, vajeništva in poklicnega usposabljanja.

POGLAVJE II

POPOLNITEV PROSTIH DELOVNIH MEST IN PRIJAVE ZA ZAPOSLITEV

ODDELEK 1

SODELOVANJE MED DRžAVAMI čLANICAMI IN KOMISIJO

ČLEN 11

ê 1612/68 (prilagojeno)

1. Države članice ali Komisija dajejo pobudo za raziskave ali se skupaj lotijo raziskav glede zaposlenosti ali brezposelnosti, za katere menijo, da so potrebne za prosto gibanje delavcev v Uniji.

ê 1612/68

Centralni zavodi za zaposlovanje držav članic tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo, da bi delovale skupaj pri posredovanju prostih delovnih mest in prijavah za zaposlitev v Uniji in pri zaposlovanju, ki je rezultat tega sodelovanja.

ê 1612/68 (prilagojeno)

2. V ta namen države članice določijo strokovne službe, ki so zadolžene za organizacijo dela na področjih Ö, navedenih v drugem pododstavku odstavka 1Õ, za medsebojno sodelovanje in za sodelovanje s Komisijo.

ê 1612/68

Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki spremembi pri določitvi teh strokovnih služb; Komisija podrobnosti o tem objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 12

1. Države članice pošiljajo Komisiji informacije o problemih, ki se pojavljajo v zvezi s prostim gibanjem in z zaposlovanjem delavcev ter podrobnosti o stanju in razvoju zaposlenosti.

ê 2434/92 čl. 1, tč. 2, druga alinea (prilagojeno)

2. Komisija ob kar največjem upoštevanju mnenja Strokovnega odbora Ö iz člena 29 Õ določi način zbiranja informacij iz odstavka 1 Ö tega člena Õ.

ê 1612/68 (prilagojeno)

è1 2434/92 čl. 1, tč. 2, tretja alinea (prilagojeno)

3. V skladu s postopkom, ki ga Komisija določi è1 ob kar največjem upoštevanju mnenja Strokovnega odbora Ö iz člena 29 Õ ç, si strokovne službe držav članic izmenjujejo vse informacije glede življenjskih in delovnih pogojev in glede stanja na trgu delovne sile in jih pošiljajo Evropskemu uradu za usklajevanje Ö iz člena 18 Õ, na podlagi katerih se delavci držav članic lahko ravnajo. Informacije se sproti popravljajo in dopolnjujejo.

ê 1612/68 (prilagojeno)

Zaradi informiranja zainteresiranih delavcev strokovne službe Ö drugih Õ držav članic zagotavljajo Ö obsežno Õ širjenje teh informacij z vsemi primernimi sredstvi komunikacije, predvsem s pošiljanjem podatkov ustreznim zavodom za zaposlovanje.

ODDELEK 2

MEHANIZEM ZA POPOLNITEV PROSTIH DELOVNIH MEST

ê 2434/92 čl. 1, tč. 3 (prilagojeno)

Člen 13

1. Strokovna služba vsake države članice redno pošilja strokovnim službam drugih držav članic in Evropskemu uradu za usklajevanje Ö iz člena 18 Õ:

ê 2434/92 čl. 1, tč. 3

(a) podrobne podatke o prostih delovnih mestih, ki bi jih lahko zasedli državljani drugih držav članic;

ê 2434/92 čl. 1, tč. 3 (prilagojeno)

(b) podrobne podatke o prostih delovnih mestih, namenjenih Ö tretjim Õ državam;

ê 2434/92 čl. 1, tč. 3

(c) podrobne podatke o prijavah za zaposlitev oseb, ki so uradno izrazile željo, da želijo delati v drugi državi članici;

(d) informacije po regijah in panogah dejavnosti o vlagateljih, ki so izjavili, da so dejansko pripravljeni sprejeti zaposlitev v drugi državi članici.

Strokovna služba vsake države članice te informacije čim prej pošlje ustreznim službam in agencijam za zaposlovanje.

ê 2434/92 čl. 1, tč. 3 (prilagojeno)

2. Podrobne podatke o prostih delovnih mestih in o prijavah za zaposlitev iz odstavka 1 se sporoča v skladu z enotnim sistemom, ki ga mora ustanoviti Evropski urad za usklajevanje Ö iz člena 18 Õ v sodelovanju s Strokovnim odborom Ö iz člena 29 Õ.

Če je treba Ö se lahko Õ ta sistem ustrezno prilagodi Ö v skladu z istim postopkom Õ.

ê 2434/92 čl. 1, tč. 4

Člen 14

1. O vsakem prostem delovnem mestu v smislu člena 13, o katerem so bile obveščene strokovne službe države članice, se obvesti pristojna služba za zaposlovanje drugih držav članic, ki te podatke tudi obdela.

Te strokovne službe v drugih državah morajo službam prve države članice poslati podrobne podatke o ustreznih prijavah za zaposlitev.

2. Prijavam za zaposlitev v smislu člena 13(1)(c) bo pristojna služba države članice odgovorila v primernem času, ki ne sme biti daljši od enega meseca.

ê 2434/92 čl. 1, tč. 4 (prilagojeno)

3. Službe za zaposlovanje zagotovijo delavcem, ki so državljani držav članic, enako prednost, kot jo ustrezni ukrepi predvidevajo za državljane te države nasproti delavcem iz Ö tretjih Õ držav.

ê 1612/68

Člen 15

1. Določbe člena 14 izvajajo strokovne službe. Lahko jih izvajajo tudi druge službe, dokler imajo pooblastilo centralne službe za zaposlovanje in če jim organizacija dela in tehnike dela to omogočajo:

(a) regionalni zavodi za zaposlovanje držav članic:

ê 1612/68 (prilagojeno)

(i) neposredno povezujejo prosta delovna mesta z iskalci zaposlitve na temelju Ö informacij Õ iz člena 13 in temu primerno ravnajo;

ê 1612/68

(ii) neposredno navezujejo stike za popolnjevanje:

- prostih delovnih mest, ponujenih poimensko naslovljenim delavcem,

- posameznih prijav za zaposlitev, o katerih je obveščen bodisi določeni zavod za zaposlovanje ali delodajalec, ki posluje na območju tega zavoda,

- prostih delovnih mest s sezonskimi delavci, ki morajo biti čimprej popolnjena;

ê 2434/92 čl. 1, tč. 5, tretja alinea

(b) službe, ki so po teritorialnem načelu pristojne za obmejne regije dveh ali več držav članic, si redno izmenjujejo podatke o prostih delovnih mestih in prijavah za zaposlitev na njihovem območju in, v skladu z dogovori z drugimi službami za zaposlovanje v njihovih državah, neposredno povežejo prijave za zaposlitev s prostimi delovnimi mesti.

Če je treba, službe, ki so po teritorialnem načelu pristojne za obmejne regije, oblikujejo strukture za sodelovanje in opravljanje storitev, s katerimi:

- uporabnikom nudijo čim več praktičnih informacij o različnih vidikih mobilnosti, in

- socialnim partnerjem, socialno varstvenim službam (zlasti javnim, zasebnim in službam, ki delujejo v javnem interesu) ter vsem prizadetim institucijam posredujejo okvir usklajenih ukrepov v zvezi z mobilnostjo;

ê 1612/68

(c) uradne službe za zaposlovanje, ki se specializirajo za določene poklice ali specifične kategorije oseb, med seboj neposredno sodelujejo.

2. Zadevne države članice v medsebojnem soglasju sestavijo seznam služb iz odstavka 1 in ga pošljejo Komisiji; Komisija seznam in vsako spremembo v njem objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Sprejem postopkov za posredovanje in zaposlovanje, ki jih uporabljajo organi zadolženi za izvajanje, ki jih določajo sporazumi, sklenjeni med dvema ali več državami članicami, ni obvezen.

ODDELEK 3

UKREPI ZA NADZOROVANJE RAVNOVESJA NA TRGU DELOVNE SILE

ČLEN 17

ê 2434/92 čl. 1, tč. 6, prva alinea

1. Na podlagi poročila Komisije, ki se pripravi na podlagi informacij, ki jih sporočijo države članice, države članice in Komisija vsaj enkrat letno skupaj analizirajo rezultate ureditev Unije v zvezi s prostimi delovnimi mesti in prijavami za zaposlitev.

ê 1612/68

2. Države članice skupaj s Komisijo proučijo vse možnosti za prednostno zasedanje prostih delovnih mest z državljani držav članic, da bi dosegle ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile v Uniji. V ta namen sprejmejo vse potrebne ukrepe.

ê 2434/92 čl. 1, tč. 6, druga alinea (prilagojeno)

3. Vsaki dve leti Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uresničevanju poglavja II te uredbe Ö , ki vsebuje Õ potrebne informacije in podatke, pridobljene iz študij in opravljenih raziskav, ter Ö poudarja Õ vse koristne točke v zvezi z razvojem trga delovne sile Unije.

ê 1612/68

ODDELEK 4

EVROPSKI URAD ZA USKLAJEVANJE

ČLEN 18

Splošna naloga Evropskega urada za usklajeno popolnitev prostih delovnih mest in prijav za zaposlitve, ustanovljenega znotraj Komisije (v tej uredbi: „Evropski urad za usklajevanje“) je popolnitev prostih delovnih mest na ravni Unije. Odgovoren je predvsem za vse tehnične naloge na tem področju, ki so na podlagi določb te uredbe dodeljene Komisiji in zlasti za pomoč državnim zavodom za zaposlovanje.

ê 1612/68 (prilagojeno)

Urad povzema informacije, določene v členih 12 in 13 in podatke iz študij in raziskav, izvedenih na podlagi člena 11, in tako opozarja na vsa koristna dejstva v zvezi s predvidljivimi razvojnimi trendi na trgu delovne sile Unije; ugotovitve sporoča strokovnim službam držav članic, Ö Svetovalnemu odboru iz člena 21 in Strokovnemu odboru iz člena 29 Õ.

ê 1612/68

Člen 19

1. Evropski urad za usklajevanje je zadolžen zlasti:

(a) za koordinacijo konkretnih ukrepov potrebnih za popolnitev prostih delovnih mest na ravni Unije in za analizo gibanj delavcev, ki iz tega sledijo;

ê 1612/68 (prilagojeno)

(b) da k temu cilju prispeva z uporabo skupnih ukrepov na upravnih in tehničnih ravneh v sodelovanju s Strokovnim odborom Ö iz člena 29 Õ;

ê 1612/68

(c) da v dogovoru s strokovnimi službami pripravi uskladitev prostih delovnih mest s prijavami za zaposlitev, kadar se pojavi posebna potreba.

2. Odbor sporoča strokovnim službam podatke o prostih delovnih mestih in podatke o prijavah za zaposlitev, poslane neposredno Komisiji in dobiva povratno informacijo o sprejetih ukrepih.

Člen 20

ê 1612/68 (prilagojeno)

Komisija lahko v dogovoru s pristojnim organom države članice in v skladu s pogoji in postopki, ki jih določi na podlagi mnenja Strokovnega odbora Ö iz člena 29 Õ, organizira strokovne obiske in izmenjave uradnikov držav članic ter dodatno izobraževanje za strokovne kadre.

ê 1612/68 (prilagojeno)

POGLAVJE III

ODBORI, KI ZAGOTAVLJAJO TESNO SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI GLEDE PROSTEGA GIBANJA DELAVCEV IN NJIHOVEGA ZAPOSLOVANJA

ODDELEK 1

SVETOVALNI ODBOR

ČLEN 21

Svetovalni odbor je zadolžen za pomoč Komisiji pri proučevanju vprašanj, ki lahko nastanejo zaradi izvajanja Pogodbe in zaradi ukrepov v zvezi s prostim gibanjem in zaposlovanjem delavcev.

Člen 22

Naloge Svetovalnega odbora so predvsem, da:

(a) proučuje probleme, ki nastanejo v okviru nacionalnih politik delovne sile zaradi prostega gibanja in zaposlovanja, da bi se uskladile politike zaposlovanja držav članic in tako prispeva k razvoju posameznih gospodarstev in k boljšemu ravnovesju na trgu delovne sile;

(b) izvaja splošne študije o učinkih izvajanja te uredbe in njenih dopolnilnih ukrepov;

(c) Komisiji predlaga utemeljene predloge za revizijo uredbe;

(d) na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo daje utemeljena stališča o splošnih in načelnih vprašanjih, predvsem o izmenjavi informacij glede razvojnih trendov na trgu delovne sile, o gibanjih delavcev med državami članicami, o programih ali ukrepih za razvoj poklicnega svetovanja in usposabljanja, ki lahko povečajo možnosti za prosto gibanje in za zaposlovanje ter o vseh oblikah pomoči delavcem in njihovim družinam, vključno s socialno pomočjo in stanovanjsko problematiko delavcev.

Člen 23

1. Svetovalni odbor je sestavljen iz šestih članov vsake države članice, od katerih sta dva predstavnika vlade, dva predstavnika sindikatov in dva predstavnika združenj delodajalcev.

2. Vsaka država članica imenuje po enega namestnika predstavnikoma vlade, sindikatov in združenj delodajalcev iz odstavka 1.

3. Mandat članov in njihovih namestnikov je dve leti. Lahko so ponovno imenovani.

Po izteku mandata člani in namestniki odbora izvršujejo funkcijo, dokler jih ponovno ne imenujejo ali zamenjajo.

Člen 24

Člane svetovalnega odbora in njihove namestnike imenuje Svet, ki si pri izbiranju predstavnikov sindikatov in združenj delodajalcev prizadeva, da so različni gospodarski sektorji sorazmerno zastopani v odboru.

Svet seznam članov in njihovih namestnikov objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 25

Svetovalnemu odboru predseduje član Komisije ali njegov namestnik. Predsednik odbora ne glasuje. Odbor se sestaja najmanj dvakrat na leto. Sestanke sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov.

Tajniške storitve odboru zagotovi Komisija.

Člen 26

Predsednik lahko povabi posameznike ali predstavnike organizacij z bogatimi izkušnjami na področju zaposlovanja ali gibanja delavcev, da se sestankov udeležijo kot opazovalci ali strokovnjaki. Predsedniku lahko pomagajo strokovni svetovalci.

Člen 27

1. Mnenje, ki ga izda odbor, ni veljavno, če nista prisotni najmanj dve tretjini članov.

2. Mnenja odbora navajajo razloge, na katerih temeljijo; sprejeta morajo biti z absolutno večino oddanih veljavnih glasov; spremljati jih morajo pisne izjave s stališčem manjšine v odboru, če manjšina to zahteva.

Člen 28

Svetovalni odbor določi način dela s poslovnikom, ki začne veljati, ko ga po prejemu mnenja Komisije Svet odobri. Po istem postopku se sprejme vsaka sprememba ali dopolnitev poslovnika.

ODDELEK 2

STROKOVNI ODBOR

ČLEN 29

Strokovni odbor je zadolžen za pomoč Komisiji pri pripravljanju, uveljavljanju in spremljanju vseh tehničnih opravil in ukrepov za izvajanje te uredbe in dopolnilnih ukrepov.

Člen 30

Strokovni odbor je zlasti zadolžen, da:

(a) spodbuja in pospešuje sodelovanje med pristojnimi državnimi organi držav članic o vseh tehničnih vprašanjih, ki so povezana s prostim gibanjem delavcev in z njihovim zaposlovanjem;

(b) oblikuje postopke za organiziranje skupnih aktivnosti pristojnih državnih organov;

(c) omogoča zbiranje informacij, ki jih potrebuje Komisija, zbiranje informacij za izvedbo študij in raziskav na podlagi te uredbe in spodbuja izmenjavo informacij in izkušenj med upravnimi organi;

(d) na tehnični ravni proučuje poenotenje meril, s katerimi države članice ocenjujejo svoj trg delovne sile.

Člen 31

1. Strokovni odbor je sestavljen iz predstavnikov vlad držav članic. Vsaka vlada imenuje v strokovni odbor enega izmed članov, ki jo zastopa v svetovalnem odboru.

2. Vsaka vlada imenuje namestnika izmed svojih drugih predstavnikov, članov ali namestnikov v svetovalnem odboru.

Člen 32

Strokovnemu odboru predseduje član Komisije ali njegov zastopnik. Predsednik ne glasuje. Predsedniku in članom odbora lahko pomagajo strokovni svetovalci.

Tajniške storitve odboru zagotovi Komisija.

Člen 33

Strokovni odbor svoje predloge in mnenja predlaga Komisiji, svetovalni odbor pa prejme informacijo o njih. Vse predloge in mnenja spremljajo pisne utemeljitve članov strokovnega odbora, če posamezni člani to zahtevajo.

Člen 34

Strokovni odbor določi način dela s poslovnikom, ki začne veljati, ko ga po prejemu mnenja Komisije Svet odobri. Po istem postopku se sprejme vsaka sprememba ali dopolnitev poslovnika.

POGLAVJE IV

ê 1612/68 (prilagojeno)

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 35

Poslovnika Svetovalnega odbora in Strokovnega odbora, ki sta se uporabljala Ö 8. novembra 1968 Õ, se uporabljata še naprej.

Člen 36

1. Uredba ne posega v določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo, ki obravnavajo dostop do zaposlitve kvalificiranih delavcev s področja jedrske energije niti v ukrepe, sprejete v skladu s to pogodbo.

Uredba pa velja za Ö kategorijo Õ delavcev iz prvega pododstavka in za njihove družinske člane, če zgoraj navedena pogodba ali Ö zgoraj navedeni Õ ukrepi ne urejajo njihovega pravnega položaja.

2. Uredba ne posega v ukrepe, sprejete v skladu s členom Ö 48 PDEU Õ.

3. Uredba ne posega v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz posebnih odnosov ali bodočih sporazumov z določenimi neevropskimi državami ali območji, ki temeljijo na institucionalnih povezavah Ö veljavnih 8. novembra 1968 Õ, Ö ali 8. novembra 1968 Õ veljavnih sporazumov z določenimi neevropskimi državami ali območji, ki temeljijo na institucionalnih povezavah države članice z njimi.

ê 1612/68

Delavci iz teh držav ali območij, ki v skladu s to določbo kot delojemalci opravljajo delo na ozemlju ene izmed teh držav članic, se ne smejo sklicevati na ugodnost teh določb na ozemlju druge države članice.

Člen 37

Države članice pošljejo Komisiji v informacijo besedila pogodb, konvencij in sporazumov, ki so jih med seboj sklenile na področju delovne sile, poslati jih morajo med datumom, ko so jih podpisale, in datumom, ko začnejo veljati.

Člen 38

Komisija sprejme v skladu s to uredbo ukrepe za njeno izvajanje. V ta namen tesno sodeluje z osrednjimi državnimi organi držav članic.

ê 1612/68 (prilagojeno)

Člen 39

Stroški za delovanje Ö Svetovalnega odbora in Strokovnega odbora Õ se vključijo v Ö splošni proračun Evropske unije, Õ v oddelek, ki se nanaša na Komisijo.

ê 1612/68 (prilagojeno)

Člen 40

Uredba se uporablja za države članice in za njihove državljane, vendar ne posega v člena 2 Ö in Õ 3.

ê

Člen 41

Uredba (EGS) št. 1612/68 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

ê 1612/68 (prilagojeno)

Člen 42

Ö Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Õ

ê 1612/68

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

é

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 (UL L 257, 19.10.1968, str. 2) |

Uredba Sveta (EGS) št. 312/76 (UL L 39, 14.2.1976, str. 2) |

Uredba Sveta (EGS) št. 2434/92 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1) |

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES (UL L 158, 30.4.2004, str. 77) | Samo člen 38, odstavek 1 |

____________

PRILOGA II

Primerjalna Tabela

Uredba (EGS) št. 1612/68 | Ta uredba |

Del I | Poglavje I |

Naslov I | Oddelek 1 |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3(1), prvi pododstavek | Člen 3(1), prvi pododstavek |

Člen 3(1), prvi pododstavek, prva alinea | Člen 3(1), prvi pododstavek, točka (a) |

Člen 3(1) prvi pododstavek, druga alinea | Člen 3(1), prvi pododstavek, točka (b) |

Člen 3(1), drugi pododstavek | Člen 3(1), drugi pododstavek |

Člen 3(2) | Člen 3(2) |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člen 6 |

Naslov II | Oddelek 2 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 8(1) | Člen 8 |

Člen 9 | Člen 9 |

Naslov III | Oddelek 3 |

Člen 12 | Člen 10 |

Del II | Poglavje II |

Naslov I | Oddelek 1 |

Člen 13 | Člen 11 |

Člen 14 | Člen 12 |

Naslov II | Oddelek 2 |

Člen 15 | Člen 13 |

Člen 16 | Člen 14 |

Člen 17 | Člen 15 |

Člen 18 | Člen 16 |

Naslov III | Oddelek 3 |

Člen 19 | Člen 17 |

Naslov IV | Oddelek 4 |

Člen 21 | Člen 18 |

Člen 22 | Člen 19 |

Člen 23 | Člen 20 |

Del III | Poglavje III |

Naslov I | Oddelek 1 |

Člen 24 | Člen 21 |

Člen 25 | Člen 22 |

Člen 26 | Člen 23 |

Člen 27 | Člen 24 |

Člen 28, prvi do četrti stavek | Člen 25, prvi odstavek |

Člen 28, peti stavek | Člen 25, drugi odstavek |

Člen 29 | Člen 26 |

Člen 30 | Člen 27 |

Člen 31 | Člen 28 |

Naslov II | Oddelek 2 |

Člen 32 | Člen 29 |

Člen 33 | Člen 30 |

Člen 34 | Člen 31 |

Člen 35 | Člen 32 |

Člen 36 | Člen 33 |

Člen 37 | Člen 34 |

Del IV | Poglavje IV |

Naslov I | --- |

Člen 38 | --- |

Člen 39 | Člen 35 |

Člen 40 | --- |

Člen 41 | --- |

Naslov II | --- |

Člen 42(1) | Člen 36(1) |

Člen 42(2) | Člen 36(2) |

Člen 42(3), prvi pododstavek, prva in druga alinea | Člen 36(3), prvi pododstavek |

Člen 42(3), drugi pododstavek | Člen 36(3), drugi pododstavek |

Člen 43 | Člen 37 |

Člen 44 | Člen 38 |

Člen 45 | --- |

Člen 46 | Člen 39 |

Člen 47 | Člen 40 |

--- | Člen 41 |

Člen 48 | Člen 42 |

--- | Priloga I |

--- | Priloga II |

____________

[1] COM(87) 868 PV.

[2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov.

[3] Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, KOM(2001) 645 konč.

[4] Glej Prilogo I, k temu predlogu.

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL L 257, 19.10.1968, str. 2.

[8] Glej Prilogo I.

[9] UL Ö L 255, 30.9.2005, str. 22 Õ.