52010PC0132

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 9.4.2010

COM(2010)132 konč.

2010/0073 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih okoljsko-gospodarskih računih

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1 Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zasnova Evropskega sistema računov (ESR) je večnamenska: za večino uporab so sicer sprejemljivi, v nekaterih primerih pa jih je treba dopolniti. Za nekatere posebne potrebe po podatkih, na primer za analizo medsebojnega vpliva okolja in gospodarstva, je najboljša rešitev oblikovanje ločenih satelitskih računov.

Evropski svet je junija 2006 v sklepnih ugotovitvah pozval Evropsko unijo in njene članice k razširitvi nacionalnih računov na ključne vidike trajnostnega razvoja. Nacionalne račune je zato treba dopolniti z enotnim okoljsko-gospodarskim računovodstvom, ki zagotavlja popolno doslednost podatkov.

Namen tega predloga je zagotoviti sredstva za izpolnitev naslednjih treh ciljev:

- uresničiti zamisli iz tistega dela novega poglavja o satelitskih računih v prihodnjem revidiranem Evropskem sistemu računov (ESR), ki govori o okoljskih računih;

- dati prednost rednemu oblikovanju osrednjega sklopa računov na podlagi revidirane evropske strategije za okoljsko računovodstvo (ESOR 2008), ki jo je Odbor za statistične programe sprejel novembra 2008;

- zagotoviti, da nacionalni statistični uradi vzdržujejo in morda razširijo delo na področju okoljskega računovodstva, pri čemer je glavni cilj zagotavljanje usklajenih in pravočasnih podatkov ustrezne kakovosti.

Pomagal bo zagotoviti zadostne vire za razvoj okoljsko-gospodarskih računov v nacionalnih statističnih uradih.

1.2 Splošno ozadje

Okoljska in trajnostna politika, ki namenjata glavno pozornost vključevanju oblikovanja okoljskih in gospodarskih politik ter vključevanju okoljskih vprašanj na druga področja politike, sta se po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe uvrstili višje na dnevni red politike. Ključne politične pobude na ravni EU, ki so pomembne za okoljske račune, vključujejo šesti okoljski akcijski program, strategijo trajnostnega razvoja EU in različne sektorske pobude politik v zvezi s cardifskim procesom. Ključna področja zajemajo podnebne spremembe, trajnostni promet, naravo in biotsko raznovrstnost, zdravje in okolje, uporabo naravnih virov in ravnanje z odpadki ter mednarodno razsežnost trajnostnega razvoja. Strukturni kazalniki, oblikovani za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev, so se razširili z vključitvijo okoljskih kazalnikov.

Dokler osnovni statistični podatki ne bodo popolni, lahko okoljsko računovodstvo koristi z zagotavljanjem okvira in postopkov ocenjevanja za manjkajoče podatke, na primer na podlagi nestatističnih virov.

Uporabniki dajejo velik poudarek analizi in uporabi okoljskih računov v modeliranju in napovedih/obetih pri pripravi predlogov politik ter poročanju o izvajanju politik in njihovih učinkih. Primeri vključujejo zasnovo davčnih politik, povezanih na primer s podnebnimi spremembami in uporabami energije, ali oceno učinkov mednarodne trgovine na emisije in uporabo virov.

Potrebe uporabnikov se po državah lahko nekoliko razlikujejo, kar kaže nacionalno preskrbljenost z naravnimi viri in okoljskim premoženjem ali posebne prednostne naloge nacionalne politike, vendar so ključni standardni deli okoljskih računov podobni: računi izbranih naravnih virov, računi emisij v zrak in energetike, računi snovnih tokov, okoljski izdatki, dejavnosti in davki.

1.3 Obstoječe določbe na področju predloga

Evropska komisija je leta 1994 opredelila glavne vrste ukrepov za razvoj okvira ekološkega nacionalnega računovodstva na podlagi satelitskih računov k nacionalnim računom[1]. Od takrat Eurostat v sodelovanju s statističnimi uradi držav članic in ob finančni podpori GD za okolje evropskim državam pomaga zbirati podatke z nekaterimi pilotnimi študijami.

Podatki v zvezi z okoljskimi računi se Eurostatu poročajo na različne načine. Obvezno sporočanje:

- nekateri podatki o okoljskih izdatkih po gospodarskih panogah se zbirajo v povezavi z Uredbo o strukturni statistiki podjetij[2];

- podatki, ki se Eurostatu pošiljajo na podlagi Uredbe ESR 95[3] glede nacionalnih računov (npr. preglednice ponudbe in porabe, preglednice input-output, COFOG in davčni statistični podatki).

Podatki iz okoljskih računov, ki jih pripravijo nacionalni statistični uradi, se na podlagi prijateljskega dogovora redno (letno ali vsako drugo leto) pošiljajo Eurostatu prek:

- skupnega vprašalnika Eurostata in OECD (odhodki za varstvo okolja in prihodki iz dejavnosti varstva okolja);

- ločenega vprašalnika o računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu;

- ločenega vprašalnika o računih emisij v zrak;

- ločenega vprašalnika glede okoljskih davkov po gospodarskih panogah.

Sklep (ES) št. 1578/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti 2008–2012 se jasno sklicuje na potrebo po visokokakovostnih statističnih podatkih in računih na področju okolja. Poleg tega je v glavnih pobudah za obdobje 2008–2012[4] navedeno, da bodo „po potrebi razvite pravne podlage za ključna področja zbiranja okoljskih podatkov, ki trenutno niso zajeta s pravnimi akti“.

1.4 Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter visoka raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja so poudarjeni v členu 3 Pogodbe.

V šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti[5] je bilo potrjeno, da so zanesljive informacije o stanju okolja ter ključnih težnjah, vplivih in vzrokih za okoljske spremembe bistvene za oblikovanje učinkovite politike, njeno izvajanje in na splošno večjo vlogo državljanov.

Ta predlog je v skladu s prednostnimi nalogami Komisije.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

2.1 Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

O predlogu je potekala razprava s proizvajalci podatkov v evropskem statističnem sistemu in službami Komisije (GD za okolje, Skupnim raziskovalnim središčem, Evropsko agencijo za okolje) s pisnimi posvetovanji v ustreznih delovnih in projektnih skupinah, ter z direktorji za področje okoljskih statističnih podatkov in računov.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Ta predlog je rezultat intenzivnih pogajanj vseh zainteresiranih strani.

2.2 Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Zadevna strokovna področja in strokovno znanje

Nacionalni predstavniki in predstavniki Komisije (GD za okolje, Skupnega raziskovalnega središča, Evropske agencije za okolje), ki so sodelovali na srečanjih projektne skupine GD Eurostat „Računi snovnih tokov“, delovnih skupin „Okoljski računi“ in „Statistika okoljskih izdatkov“ ter sestanku direktorjev o „Okoljski statistiki in okoljskih računih“ (DIMESA), so bili strokovnjaki, ki poznajo veljavno zakonodajo, nacionalne sisteme za zbiranje in pripravljanje okoljskih računov in statističnih podatkov ter nove usmeritve v razvoju okoljskega računovodstva.

Uporabljena metodologija

Strokovnjaki so prispevali k srečanjem projektne skupine, delovnih skupin in sestankom direktorjev DIMESA ter pisnim posvetovanjem med postopkom priprave.

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja

Glavni strokovnjaki so bili z nacionalnih statističnih uradov, ministrstev in agencij za okolje, iz GD za okolje, Skupnega raziskovalnega središča in Evropske agencije za okolje.

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov

Odziv je bil zelo pozitiven in spodbuden. Mogoča resna tveganja z nepopravljivimi posledicami niso bila navedena.

Sredstva, uporabljena za javno objavo mnenj strokovnjakov

Delovni dokumenti in zapisniki srečanj projektne skupine, delovnih skupin in DIMESA so na voljo prek CIRCA.

2.3 Analiza učinkov in posledic

Opredeljeni sta bili dve možnosti:

- možnost 1: nadaljevati izvajanje prijateljskega dogovora kot doslej;

- možnost 2: oblikovati pravno podlago za podporo zbiranju podatkov o okoljsko-gospodarskih računih.

2.3.1 Možnost 1: nadaljevati izvajanje prijateljskega dogovora kot doslej.

Učinki in posledice za državljane in gospodinjstva

Neposredni učinek ali posledica se ne pričakuje. Na državljane in gospodinjstva bodo posredno vplivale razpršene in nepopolne informacije, ki jih bodo oblikovalci politike še naprej uporabljali, zaradi česar je njihovo delo bolj razdrobljeno in manj usklajeno z informacijami o gospodarstvu in družbi.

Učinki in posledice za podjetja

Neposredni učinek ali posledica se ne pričakuje. Na podjetja bodo posredno vplivale razpršene in nepopolne informacije, ki jih bodo oblikovalci politike še naprej uporabljali, in njihove odločitve, ki temeljijo na teh informacijah.

Učinki in posledice za države članice

Na podlagi sedanjega stanja, ki temelji na prijateljskem dogovoru brez pravne podlage, bosta po najboljšem scenariju kakovost in razpoložljivost podatkov ostali na sedanji neustrezni ravni ali pa se bo razpoložljivost podatkov zmanjšala, kar je celo verjetneje. V zvezi s študijo „Okoljski računi v Evropi – stanje nedavnega dela“, ki je bila za Komisijo izvedena leta 2007, je več držav članic poudarilo, da je njihova prednostna naloga skoraj izključna osredotočenost na poročanje, ki se zahteva v skladu z zakonom, in da se podatki, ki se pripravljajo in sporočajo na podlagi prijateljskih dogovorov, zaradi neobstoja zakonske zahteve ne bodo več zbirali. To bi zaradi proračunskih omejitev veljalo tudi za dobro uveljavljene statistične podatke v okoljskih računih.

Učinki in posledice za politike na ravni Evropske unije

Obstajajo vedno večje potrebe po povezavi informacij o okolju z informacijami o gospodarstvu. V več akcijskih načrtih in strategijah EU se zahtevajo celostne ocene. Oceno okoljskih strategij je mogoče izvesti le, če so na voljo zanesljivi podatki. Sedanje stanje, ki temelji na prijateljskem dogovoru, ne zagotavlja podatkov, ki so ustrezne kakovosti, pravočasni in dovolj obsežni za pravilno izvedbo te ocene.

Če bi ostali pri prijateljskem dogovoru, obstaja tveganje, da se bodo manjkajoči podatki ocenjevali in zbirali drugje, in sicer priložnostno, kadar koli bodo zaradi političnih zahtev potrebne informacije o odnosu med gospodarstvom in okoljem. Zato bodo možnosti, vzpostavitve baze znanja in ustreznih podatkov za odgovor na politične zahteve, v sedanjih razmerah omejene.

2.3.2 Možnost 2: oblikovati pravno podlago za podporo zbiranju podatkov o okoljsko-gospodarskih računih

Učinki in posledice za državljane in gospodinjstva

Neposredni učinek ali posledica se ne pričakuje. Na državljane in gospodinjstva bodo posredno vplivale izboljšana baza informacij, zagotovljena oblikovalcem politike, in njihove odločitve, ki temeljijo na teh informacijah.

Učinki in posledice za podjetja

Morda bo nekaj primerov zaupnih podatkov, ki jih bo treba upravljati.

Okoljsko računovodstvo se nanaša predvsem na reorganizacijo obstoječih podatkov, in ne na zbiranje novih statističnih podatkov od podjetij.

Za tri module, predvidene v tej uredbi, in sicer račune emisij v zrak, z okoljem povezane davke iz gospodarskih dejavnosti in račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, se potrebni podatki pripravljajo na podlagi že vzpostavljenih obveznosti poročanja. Računi emisij v zrak na primer se opirajo na podatke za popise emisij v zrak (v okviru UNFCCC in CLRTAP, navedeni v Prilogi I). Podatki v drugem modulu za davke, povezane z okoljem, se pridobijo na podlagi davčne statistike, statistike državnih financ in davčnih podatkov iz nacionalnih računov. Končno se podatki, potrebni za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, pridobijo iz kmetijskih statističnih podatkov, statističnih podatkov o industrijski proizvodnji in trgovinske statistike.

Zato sprejetje te uredbe za podjetja ne bi smelo prinesti nobenih novih zahtev za poročanje.

Učinki in posledice za države članice

Okoljski računi na splošno ne zahtevajo zbiranja novih podatkov, temveč oblikujejo dodatne uporabe za podatke iz nacionalnih računov (na primer preglednice ponudbe in porabe ter preglednice input-output) za okoljske statistične podatke in druga statistična področja. Osnovni podatki, ki so potrebni poleg nacionalnih računov, so s področja okolja, energetike, prometa, gozdarstva, ribištva, popisov emisij v zrak ter drugi statistični podatki in drugi podatki, ki jih imajo ministrstva, specializirane ustanove in okoljske agencije.

Več evropskih držav je na podlagi odgovorov na študijo „Okoljski računi – stanje nedavnega dela“, ki je bila za Eurostat izvedena leta 2007, izjavilo, da ne bodo razvijale okoljskih računov ali jih celo ne bodo več izvajale brez evropske pravne podlage, ki bi zagotavljala zakonsko pravico za predložitev zahtevkov za vire, potrebne za izpolnjevanje te zahteve.

Učinki in posledice za politike na ravni Evropske unije

Oceno evropske okoljske politike in njenih tematskih strategij je mogoče dobro opraviti le, če so na voljo zanesljivi podatki. V tematski strategiji o trajnostni rabi naravnih virov se jasno zahtevajo podatki za oblikovanje kazalnikov o ločevanju gospodarske rasti od okoljskih pritiskov in kazalnikov o vplivu na okolje. Ti kazalniki temeljijo na podatkih, ki se zdaj zbirajo na podlagi prijateljskega dogovora. Zahtevana dosledna in redna priprava ter sporočanje okoljskih računov bi izboljšala kakovost statističnih podatkov. Doslej podatki, ki so se uporabili za enega od strukturnih kazalnikov in tri kazalnike trajnostnega razvoja, niso temeljili na podatkih, ki so jih sporočile države, temveč so bili pripravljeni na podlagi mednarodnih zbirk podatkov (na primer FAO, ZN). Podatki za poročila na podlagi kazalnikov v letu 2009 so prvič temeljili na podatkih, ki so jih države zagotovile na podlagi sedanjega dogovora o prostovoljnem zbiranju podatkov.

Po drugi strani pa bi bilo mogoče druge politike EU (npr. recikliranje in preprečevanje odpadkov, emisije v zrak in podnebne spremembe, trajnostna poraba in proizvodnja) precej bolje spremljati, če bi obstajali kakovostni podatki, ki povezujejo okolje in gospodarstvo. Te podatke je mogoče zbirati na podlagi okvira okoljskih računov, vendar sta potrebna sodelovanje vseh držav in popolnoma zagotovljeno usklajevanje. Z ustrezno pravno podlago za to zbiranje podatkov je mogoče določiti te zahteve.

Pričakujejo se tudi naslednje koristi: zbiranje podatkov na pomembnem področju po vsej EU, večja prepoznavnost okoljskih računov kot orodja za spremljanje politike, s katerim se preučuje možnost povezave okoljskih in gospodarskih podatkov, možnost izkoriščanja sedanje revizije SNR/ESR in pridobitev sinergij za zbiranje podatkov.

2.3.3 Povzetek tveganj ohranitve sedanjega stanja

Če možnost 2 ne bo izvedena, so bila opredeljena naslednja tveganja:

- tveganje, da se podatki ne bodo ustrezno zbirali za zagotavljanje ocen na ravni EU in da ne bo na voljo končnega popolnega sklopa podatkov o okoljskih računih. Posledica tega bi bile nepopolne informacije o povezavah med okoljem in gospodarstvom;

- tveganje, da se analiza opravi na podlagi neuradnih podatkov. To vključuje tveganje, da bodo drugi akterji ocenjevali informacije o povezavah med okoljem in gospodarstvom, torej delali tisto, kar bi morala bolj sistematično in usklajeno delati Eurostat in evropski statistični sistem;

- tveganje, da EU ne bo priznana za vodilnega svetovnega akterja na področju okoljskih računov. Obstaja tveganje, da bodo dosedanja prizadevanja zaman in ne bodo prinesla nobene jasne končne koristi.

2.3.4 Najprimernejša možnost

Izbira med nadaljnjim zbiranjem podatkov o okoljskih računih na podlagi prijateljskega dogovora ali zakonodaje EU jasno kaže, da druga možnost prinaša boljše rezultate.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1 Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj te uredbe je oblikovanje skupnega okvira za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-gospodarskih računov.

3.2 Pravna podlaga

Člen 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavlja pravno podlago za evropsko statistiko. Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom po potrebi sprejmeta ukrepe za pripravo statističnih podatkov o izvajanju dejavnosti Unije. Ta člen določa zahteve v zvezi s pripravo statističnih podatkov Skupnosti in navaja, da morajo biti skladni s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in zaupnosti statističnih podatkov.

3.3 Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, ker predlog ne spada v izključno pristojnost EU.

Ker cilja predlaganih ukrepov, in sicer zbiranja, pripravljanja, pošiljanja in ocenjevanja evropskih okoljsko-gospodarskih računov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je zato lažje doseči na ravni Skupnosti na podlagi pravnega akta Skupnosti, saj lahko samo Komisija koordinira potrebno uskladitev statističnih informacij na ravni Skupnosti, medtem ko zbiranje podatkov in pripravo primerljivih okoljsko-gospodarskih računov lahko organizirajo države članice. Zato lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

3.4 Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

V skladu z načelom sorazmernosti je ta uredba omejena na najmanj, kar je potrebno za dosego njenega cilja, in ne presega tistega, kar je nujno. V tej uredbi niso opredeljeni mehanizmi za zbiranje podatkov za vsako državo članico, temveč so opredeljeni samo podatki, ki jih je treba predložiti, tako da se zagotovita usklajena struktura in časovni okvir.

Države članice za večino področij niso dolžne kakor koli spreminjati priprave okoljsko-gospodarskih računov, za katere se na ravni EU že zbirajo podatki na podlagi prijateljskih dogovorov. Na nekaterih področjih se lahko spremeni poročanje o izsledkih raziskav, kar bi lahko vplivalo na podjetja. Vendar se okoljsko računovodstvo nanaša predvsem na reorganizacijo obstoječih podatkov, in ne na zbiranje novih statističnih podatkov od podjetij. Okoljski računi dejansko na splošno ne zahtevajo zbiranja novih podatkov, temveč oblikujejo dodatne uporabe za podatke iz nacionalnih računov (npr. preglednice ponudbe in porabe ter preglednice input-output) za okoljske statistične podatke in druga statistična področja.

3.5 Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: uredba.

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov.

Izbira ustreznega instrumenta je odvisna od zakonodajnega cilja. Glede na potrebe po informacijah na evropski ravni obstaja na področju statističnih podatkov Skupnosti težnja, da se za temeljne akte raje uporabijo uredbe kot direktive. Uredba je bolj priporočljiva, saj določa enako zakonodajo v vsej EU ter zagotavlja njeno natančno in dosledno uporabo v državah članicah. Uporablja se neposredno, kar pomeni, da je ni treba prenesti v nacionalno pravo. Nasprotno so direktive, katerih cilj je uskladitev nacionalnih zakonov, obvezujoče za države članice glede ciljev, nacionalnim organom pa prepuščajo izbiro oblike in metod za dosego teh ciljev. Poleg tega jih je treba prenesti v nacionalno pravo. Uporaba uredbe je v skladu z drugimi statističnimi pravnimi akti, sprejetimi od leta 1997.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Zbiranje podatkov nima novih posledic za proračun Skupnosti.

5. D ODATNI PODATKI

Predlagani akt zadeva EGP, zato ga je treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2010/0073 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih okoljsko-gospodarskih računih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji določa, da si Unija prizadeva za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja.

2. V šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti[6] je bilo potrjeno, da so zanesljive informacije o stanju okolja ter ključnih težnjah, vplivih in vzrokih za okoljske spremembe bistvene za oblikovanje učinkovite politike, njeno izvajanje in na splošno večjo vlogo državljanov.

3. Sklep (ES) št. 1578/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti 2008–2012[7] se jasno sklicuje na potrebo po visokokakovostnih statističnih podatkih in računih na področju okolja. Poleg tega je v glavnih pobudah za obdobje 2008–2012 navedeno, da bodo po potrebi razvite pravne podlage za ključna področja zbiranja okoljskih podatkov, ki jih pravni akti trenutno ne zajemajo.

4. Potreba po dopolnitvi že obstoječih kazalnikov s podatki, ki vključujejo okoljske in družbene vidike, za omogočanje bolj skladnega in celovitejšega oblikovanja politik je bila priznana v Sporočilu Komisije COM(2009) 433 iz avgusta 2009 z naslovom „BDP in več“. Okoljski računi so v ta namen sredstvo za spremljanje pritiskov gospodarstva na okolje in preučevanje, kako bi jih bilo mogoče zmanjšati V skladu z načeli trajnostnega razvoja in prizadevanji za dosego nizkoogljičnega gospodarstva iz lizbonske strategije in različnih pomembnih pobud je razvoj podatkovnega okvira, ki poleg gospodarskih dosledno vključuje tudi okoljska vprašanja, še pomembnejši.

5. Evropski sistem računov (ESR), vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti[8] (v nadaljnjem besedilu: ESR 95) in skladen s sistemom nacionalnih računov (SNR), ki ga je februarja 1993 sprejela Statistična komisija Združenih narodov, je glavno orodje za gospodarsko statistiko EU kot tudi za mnoge gospodarske kazalnike (vključno z BDP). Okvir ESR je mogoče uporabiti tudi za analizo in oceno različnih vidikov gospodarstva (na primer njegove strukture, posebnih delov, razvoja v daljšem razdobju), vendar je za nekatere posebne potrebe po podatkih, na primer za analizo medsebojnega vpliva okolja in gospodarstva, najboljša rešitev oblikovanje ločenih satelitskih računov.

6. Evropski svet je junija 2006 v sklepih pozval Evropsko unijo in njene članice k razširitvi nacionalnih računov na ključne vidike trajnostnega razvoja. Nacionalne račune je zato treba dopolniti z enotnimi okoljsko-gospodarskimi računi, ki zagotavljajo popolno doslednost podatkov.

7. Satelitski računi omogočajo prožno razširitev analitične zmogljivosti nacionalnega računovodstva za izbrana področja, ki v družbi zbujajo zaskrbljenost, kot so pritiski na okolje, ki so posledica človekove dejavnosti, ne da bi osrednji sistem čezmerno obremenili ali povzročili motnje v njem.

8. Sistem za integrirano okoljsko in gospodarsko računovodstvo (System of Integrated Environmental and Economic Accounting, SEEA), ki so ga skupaj razvili ZN, Evropska komisija, MDS, OECD in Svetovna banka, je satelitski sistem sistema SNA. Gospodarske in okoljske informacije združuje znotraj skupnega okvira, da meri prispevek okolja h gospodarstvu in učinek gospodarstva na okolje. Oblikovalcem politike zagotavlja kazalnike in opisne statistične podatke za spremljanje teh medsebojnih vplivov ter zbirko podatkov za strateško načrtovanje in analizo politike za opredelitev bolj trajnostnih smeri razvoja.

9. Kolikor je to mogoče, sistem SEEA združuje in vključuje različne kategorije okoljskih računov. Na splošno vse te kategorije širijo obstoječe koncepte stroškov, akumulacije kapitala in zaloge kapitala iz sistema SNR tako, da jih dopolnjujejo z dodatnimi podatki v fizičnem smislu za zajetje okoljskih stroškov in uporabe naravnih virov v proizvodnji, ali da jih spremenijo z vključitvijo teh učinkov, izraženih v denarju. V okviru te splošne usmeritve se različne obstoječe kategorije precej razlikujejo v smislu metodologije in obravnavanih okoljskih vprašanj.

10. Komisija je svojo prvo strategijo o „ekološkem računovodstvu“ predstavila leta 1994.[9] Od takrat so Komisija (Eurostat) in države članice razvile in preskusile računovodske metode do te mere, da nekatere države članice zdaj redno zagotavljajo prve sklope okoljskih računov. Najpogostejši so računi o fizičnem pretoku emisij v zrak (vključno s toplogrednimi plini) in o porabi materiala ter denarni računi o odhodkih in davkih za varstvo okolja.

11. Eden od ciljev za obdobje, ki ga zajema Statistični program Skupnosti 2008–2012, je sprejeti pobude za nadomestitev dogovorov z zakonodajo Skupnosti na nekaterih dovolj razvitih področjih za redno pripravo evropske statistike.

12. Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki[10] je referenčni okvir za evropske okoljsko-gospodarske račune. Zahteva zlasti skladnost z načeli strokovne neodvisnosti, nepristranskosti, objektivnosti, zanesljivosti, zaupnosti statističnih podatkov in stroškovne učinkovitosti.

13. Ker se oblikujejo različni sklopi okoljsko-gospodarskih računov, ki so na različnih stopnjah razvitosti, je treba sprejeti modularno strukturo, ki omogoča ustrezno prožnost.

14. Oblikovati je treba program pilotnih študij za izboljšanje poročanja in kakovosti podatkov, krepitev metodologij in pripravo na nadaljnji razvoj.

15. Komisija mora imeti pravico, da državam članicam odobri odstopanje, kadar so potrebne večje prilagoditve njihovih nacionalnih statističnih sistemov.

16. Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega pravnega okvira za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-gospodarskih računov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je ta cilj lažje doseči na ravni Unije, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

17. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[11].

18. Komisijo je treba pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za prilagajanje modulov okoljskemu, gospodarskemu in tehničnemu razvoju ter za zagotavljanje metodoloških smernic.

19. Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se vzpostavlja skupni pravni okvir za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-gospodarskih računov za oblikovanje okoljsko-gospodarskih računov kot satelitskih računov za ESR 95 z zagotavljanjem metodologije, skupnih standardov, opredelitev pojmov, razvrstitev in računovodskih pravil, ki jih je treba uporabljati pri pripravi okoljsko-gospodarskih računov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) „ emisija v zrak “ pomeni fizični tok plinastih ali trdnih snovi iz gospodarskega sistema (procesov proizvodnje ali porabe) v ozračje, ki je del okoljskega sistema;

(2) „ davek v zvezi z varstvom okolja “ pomeni davek, katerega davčna osnova je fizična enota (ali njen približek) česa, ki ima dokazan poseben negativni vpliv na okolje, pri čemer pa je treba vključiti le transakcije, ki so v nacionalnih računih opredeljene kot davki;

(3) „ računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu “ pomenijo dosledne zbirke splošnih snovnih vložkov v nacionalna gospodarstva, spremembe zalog snovi v gospodarstvu in snovne učinke za druga gospodarstva ali okolje.

Člen 3

Moduli

1. Okoljski računi, ki jih je treba pripraviti na podlagi skupnega okvira iz člena 1, se razvrstijo v naslednje module:

(a) modul za račune emisij v zrak, kot je določeno v Prilogi I;

(b) modul za davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarskih dejavnostih, kot je določeno v Prilogi II;

(c) modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, kot je določeno v Prilogi III.

2. Vsak modul vsebuje naslednje informacije:

(a) cilje, za katere je treba pripraviti račune;

(b) obseg računov;

(c) seznam značilnosti, za katere je treba pripravljati in pošiljati podatke;

(d) prvo referenčno leto, pogostnost in roki za pošiljanje podatkov za pripravo računov;

(e) poročevalne preglednice;

(f) najdaljše trajanje prehodnih obdobij iz člena 8, v katerih lahko Komisija odobri odstopanja.

3. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 9 za prilagajanje modulov okoljskemu, gospodarskemu in tehničnemu razvoju ter zagotavljanje metodoloških smernic.

Člen 4

Pilotne študije

1. Komisija pripravi program za pilotne študije, ki jih države članice prostovoljno izvajajo za razvoj kakovosti poročanja in podatkov, vzpostavitev dolgoročne serije in razvoj metodologije.

2. Komisija oceni in objavi rezultate pilotnih študij ob upoštevanju koristi zaradi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja podatkov in obremenitev poročanja. Komisija na podlagi ugotovitev pilotnih študij sprejme potrebne delegirane akte v skladu s členom 9.

Člen 5

Zbiranje podatkov

1. Države članice zbirajo podatke, potrebne za opazovanje značilnosti modulov iz člena 3(2).

2. Države članice zbirajo potrebne podatke z uporabo kombinacije spodaj naštetih različnih virov, pri čemer uporabijo načelo upravne poenostavitve:

(a) raziskav;

(b) postopkov statističnega ocenjevanja, pri katerih nekatere značilnosti niso bile opazovane pri vseh enotah;

(c) upravnih virov.

3. Države članice obvestijo Komisijo in zagotovijo podrobne podatke o uporabljenih metodah in kakovosti podatkov iz virov, naštetih v odstavku 2.

Člen 6

Pošiljanje podatkov Komisiji (Eurostatu)

1. Države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) v prilogah določene podatke, vključno z zaupnimi podatki v rokih, opredeljenih v prilogah.

2. Podatki se pošiljajo v ustrezni tehnični obliki, ki se določi v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2).

Člen 7

Ocena kakovosti

1. V tej uredbi se za podatke, ki jih je treba poslati, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

2. Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov.

3. Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 1 za podatke, ki jih zajema ta uredba, se načini, struktura in časovni presledki poročil o kakovosti določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2).

4. Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov.

Člen 8

Odstopanja

1. Komisija lahko državah članicam odobri odstopanja v prehodnih obdobjih iz prilog v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2), če so v nacionalnih statističnih sistemih potrebne večje prilagoditve.

2. Zadevna država članica v ta namen Komisiji predloži utemeljen zahtevek najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 9

Izvajanje pooblastila

1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3) in člena 4(2) za nedoločen čas.

2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Za pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, preneseno na Komisijo, veljajo pogoji, določeni v členih 10 in 11.

Člen 10

Preklic pooblastila

1. Evropski parlament ali Svet lahko prekliče prenos pooblastila iz člena 3(3) in člena 4(2).

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, o tem obvesti drugega zakonodajalca in Komisijo najpozneje mesec pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter razloge za tak preklic.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 11

Ugovori zoper delegirane akte

1. Evropski parlament ali Svet lahko ugovarja zoper delegirani akt v dveh mesecih od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok lahko podaljša za en mesec.

2. Če do izteka tega roka zoper delegirani akt ne ugovarja ne Evropski parlament ne Svet ali če sta pred tem dnem Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o odločitvi, da zoper delegirani akt ne bosta ugovarjala, začne delegirani akt veljati z dnem, ki je v njem določen.

3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji.

Člen 12

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični program.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) navedenega sklepa znaša tri mesece.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

MODUL ZA RAČUNE EMISIJ V ZRAK

ODDELEK 1

Cilji

V računih emisij v zrak so evidentirani in predstavljeni podatki o emisijah v zrak na način, ki je skladen z nacionalnimi računi. V njih so evidentirane emisije v zrak nacionalnih gospodarstev; te emisije so razčlenjene po gospodarskih dejavnostih, ki izpuščajo emisije v zrak, kot je opisano v ESR 95. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodne dejavnosti po gospodarskih panogah in dejavnosti zasebnih gospodinjstev.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za račune emisij v zrak. Ti podatki bodo razviti na način, ki povezuje neposredne emisije gospodarskih panog in gospodinjstev s temi gospodarskimi dejavnostmi proizvodnje in porabe. Podatki o neposrednih emisijah, ki se sporočajo na podlagi te uredbe, bodo združeni z gospodarskimi preglednicami input-output, preglednicami ponudbe in porabe ter podatki o porabi gospodinjstev, ki se Komisiji (Eurostatu) že sporočajo kot del poročanja na podlagi ESR 95.

ODDELEK 2

Obseg

Računi emisij v zrak imajo iste sistemske meje kot ESR 95 in prav tako temeljijo na načelu rezidenčnosti.

Pojem rezidenčnost v skladu z ESR 95 temelji na naslednjem načelu: enota je rezidenčna enota države, kadar ima središče gospodarskega interesa na gospodarskem ozemlju te države – tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja gospodarske dejavnosti.

V računih emisij v zrak so evidentirane emisije, ki izhajajo iz vseh dejavnosti rezidenčnih enot, ne glede na to, kje te emisije geografsko dejansko nastanejo.

V računih emisij v zrak so evidentirani tokovi ostankov plinastih snovi in trdnih delcev, ki izvirajo iz nacionalnega gospodarstva in se sproščajo v ozračje. Za namene te uredbe se pojem „ ozračje “ nanaša na del okoljskega sistema. Sistemska meja se nanaša na mejo med nacionalnim gospodarstvom (kot delom gospodarskega sistema) in ozračjem (kot delom okoljskega sistema). Izpuščene snovi so po prečkanju te sistemske meje zunaj človekovega nadzora, postanejo del naravnih snovnih ciklov in lahko povzročijo več okoljskih učinkov.

ODDELEK 3

Seznam značilnosti

Države članice pripravijo statistične podatke o emisijah naslednjih onesnaževal zraka:

Šifra | Ime emisije v zrak | Simbol emisije v zrak | Enota poročanja |

Ogljikov dioksid brez emisij iz biomase | CO2 | 1 000 ton (Gg) |

Ogljikov dioksid iz biomase | CO2 iz biomase | 1 000 ton (Gg) |

Dušikov oksid | N2O | Tone (Mg) |

Metan | CH4 | Tone (Mg) |

Perfluorirani ogljikovodiki | PFC | Tone (Mg) ekvivalenta CO2 |

Fluorirani ogljikovodiki | HFC | Tone (Mg) ekvivalenta CO2 |

Žveplov heksafluorid | SF6 | Tone (Mg) ekvivalenta CO2 |

Dušikovi oksidi | NOX | Tone (Mg) ekvivalenta NO2 |

Nemetanske hlapne organske spojine | NMVOC | Tone (Mg) |

Ogljikov monoksid | CO | Tone (Mg) |

Delci < 10 µ | PM10 | Tone (Mg) |

Delci < 2,5 µ | PM2,5 | Tone (Mg) |

Žveplov dioksid | SO2 | Tone (Mg) |

Amoniak | NH3 | Tone (Mg) |

Vsi podatki se sporočajo zaokroženi na eno decimalno mesto.

ODDELEK 4

Prvo referenčno leto, pogostnost in roki za pošiljanje podatkov

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti Uredbe.

4. Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo tudi letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta.

5. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto.

ODDELEK 5

Poročevalne preglednice

1. Za vse značilnosti iz oddelka 3 se pripravijo podatki na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64 za nacionalne in regionalne račune), ki je popolnoma skladna z ESR 95. Poleg tega se pripravijo podatki za:

- emisije v zrak gospodinjstev;

- premostitvene postavke. S pojmom premostitvene postavke so mišljene poročevalne postavke, s katerimi se jasno odpravljajo razlike med računi emisij v zrak, ki se sporočajo na podlagi te uredbe, in podatki, ki se sporočajo v uradnih nacionalnih popisih emisij v zrak.

2. Hierarhična razvrstitev iz odstavka 1:

Emisije v zrak po gospodarskih panogah — NACE Rev. 2 (A*64) |

Emisije v zrak gospodinjstev |

- Promet |

- Ogrevanje/hlajenje |

- Drugo |

Premostitvene postavke |

Skupne emisije v zrak NAMEA (industrija + gospodinjstva) |

Minus nacionalni rezidenti v tujini |

– Nacionalna ribiška plovila, ki delujejo v tujini |

– Kopenski promet |

– Vodni promet |

– Zračni promet |

Plus nerezidenti na ozemlju |

+ Kopenski promet |

+ Vodni promet |

+ Zračni promet |

(+ ali –) Druge prilagoditve in statistične razlike |

= Skupne emisije onesnaževala X, kot se poročajo v skladu z UNFCCC[12]/CLRTAP[13] |

ODDELEK 6

Najdaljše trajanje prehodnih obdobij

Prehodnega obdobja ni mogoče odobriti.

PRILOGA II

MODUL ZA DAVKE V ZVEZI Z VARSTVOM OKOLJA PO GOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH

ODDELEK 1

Cilji

V davčnih prihodkih v zvezi z varstvom okolja so evidentirani in predstavljeni podatki o davkih v zvezi z okoljem na način, ki je skladen z nacionalnimi računi. V njih so evidentirani davčni prihodki nacionalnih gospodarstev v zvezi z varstvom okolja, ki so razčlenjeni po gospodarskih dejavnostih, kot je opisano v ESR 95. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodne dejavnosti po gospodarskih panogah in dejavnosti zasebnih gospodinjstev.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za davčne prihodke v zvezi z varstvom okolja po gospodarskih panogah.

Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja lahko neposredno temeljijo na davčnih statističnih podatkih in vladnih finančnih statističnih podatkih, vendar ima uporaba davčnih podatkov – če je mogoča – iz nacionalnih računov nekatere prednosti.

Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja temeljijo na zneskih, evidentiranih v ocenah ali izjavah ali časovno prilagojenih denarnih prejemkih, da se zagotavlja skladnost z nacionalnimi računi in izboljša mednarodna primerljivost.

Nacionalni računi vsebujejo tudi informacije, katere gospodarske panoge in sektorji plačujejo davke. Informacije o davkih, ki izhajajo iz nacionalnih računov, je mogoče najti v institucionalnih računih za vlado, v preglednicah ponudbe in porabe ter računu ustvarjanja dohodka.

ODDELEK 2

Obseg

Davki v zvezi z varstvom okolja imajo iste sistemske meje kot ESR 95 in so sestavljeni iz obveznih nevračljivih plačil v gotovini ali v naravi, ki jih pobira država ali institucije Evropske unije.

Davki v zvezi z varstvom okolja spadajo v naslednje kategorije ESR 95:

- davki na proizvodnjo in uvoz (D.2);

- tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D5);

- davki na kapital (D91).

ODDELEK 3

Seznam značilnosti

Države članice pripravijo statistične podatke o davkih v zvezi z varstvom okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi:

20. davki na energijo;

21. prometni davki;

22. davki na onesnaževanje;

23. davki na vire.

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.

ODDELEK 4

Prvo referenčno leto, pogostnost in roki za pošiljanje podatkov

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti Uredbe.

4. Države članice v prvo pošiljanje podatkov vključijo tudi letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta.

5. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto.

ODDELEK 5

Poročevalne preglednice

Za institucionalne sektorje, ki plačujejo davke, se pripravijo podatki za vsako od značilnosti iz oddelka 3.

Za širši sektor države in sektor družb je zahtevana razčlenitev na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64 za nacionalne in regionalne račune), ki je popolnoma skladna z ESR 95. Poleg tega se za vsako od značilnosti 1 in 2 iz oddelka 3 pripravljajo podatki za:

- gospodinjstva;

- nerezidente;

- nerazporejeno.

ODDELEK 6

Najdaljše trajanje prehodnih obdobij

Prehodnega obdobja ni mogoče odobriti.

PRILOGA III

MODUL ZA RAČUNE SNOVNIH TOKOV V CELOTNEM GOSPODARSTVU

ODDELEK 1

Cilji

Modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu zajema vse trdne, plinaste in tekoče snovi, razen zračnih in vodnih tokov, merjene v masnih enotah na leto. Računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu imajo tako kot sistem nacionalnih računov dva glavna namena. Podrobni snovni tokovi zagotavljajo bogato empirično zbirko podatkov za številne analitične študije. Prav tako se uporabljajo za pripravo različnih kazalnikov snovnih tokov v celotnem gospodarstvu za nacionalna gospodarstva.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati v zvezi z računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu.

ODDELEK 2

Obseg

Razlikovanje med zalogami in tokovi je temeljno načelo sistema snovnih tokov. Na splošno, tok je spremenljivka, ki meri količino v nekem časovnem obdobju, medtem ko je zaloga spremenljivka, ki meri količino v določenem trenutku. Računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu temeljijo na načelu tokov. Merijo tokove vloženih in izhodnih snovi ter sprememb zalog v gospodarstvu v masnih enotah na leto.

Računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu so skladni z načeli sistema nacionalnih računov (ESR 95), kot je rezidenčno načelo. Nanašajo se na snovne tokove, povezane z dejavnostmi vseh rezidenčnih enot nacionalnega gospodarstva, ne glede na njihov geografski položaj. V računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu sta pomembni dve vrsti snovnih tokov, ki prečkajo sistemske meje:

1. snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in njegovim naravnim okoljem. Ti so sestavljeni iz pridobivanja snovi (tj. surovin, surovih ali neobdelanih) iz naravnega okolja in izpuščanja snovi (pogosto imenovanih ostanki) v naravno okolje;

2. snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in preostalim svetovnim gospodarstvom. To zajema uvoz in izvoz.

Le tokovi, ki prečkajo te sistemske meje, so vključeni v račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. Snovni tokovi v gospodarstvu niso predstavljeni v računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. To pomeni, da se nacionalno gospodarstvo v računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu obravnava kot črna škatla in na primer medpanožne dostave proizvodov niso opisane. Izključeni so tudi naravni tokovi v naravno okolje, v njem in iz njega.

Izkoriščanje domačih virov zajema letno količino trdnih, tekočih in plinastih snovi (razen zraka in vode), ki se pridobivajo iz naravnega okolja in se uporabljajo kot vložki v gospodarstvo.

Fizični uvoz in fizični izvoz zajemata vse uvoženo ali izvoženo blago v masnih enotah. Blago, s katerim se trguje, zajema blago na vseh stopnjah obdelave, od polizdelkov do končnih izdelkov.

ODDELEK 3

Seznam značilnosti

Države članice pripravljajo statistične podatke o značilnostih iz oddelka 5.

ODDELEK 4

Prvo referenčno leto, pogostnost in roki za pošiljanje podatkov

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti Uredbe.

4. Države članice v prvo pošiljanje podatkov vključijo tudi letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta.

5. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto.

ODDELEK 5

Poročevalne preglednice

Podatki, izraženi v masnih enotah, se pripravijo za značilnosti, navedene v naslednjih preglednicah.

Preglednica A – Izkoriščanje domačih virov

1 Biomasa |

1.1 Pridelki (razen krmnih pridelkov) |

1.1.1 Žita |

1.1.2 Korenovke, gomoljnice |

1.1.3 Rastline za pridelavo sladkorja |

1.1.4 Stročnice |

1.1.5 Oreščki |

1.1.6 Oljnice |

1.1.7 Vrtnine |

1.1.8 Sadje |

1.1.9 Predivnice |

1.1.10 Drugi pridelki d. n. |

1.2 Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa |

1.2.1 Ostanki posevkov (uporabljeni) |

1.2.1.1 Slama |

1.2.1.2 Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese, drugo) |

1.2.2 Krmni pridelki in pašena biomasa |

1.2.2.1 Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja) |

1.2.2.2 Pašena biomasa |

1.3 Les (*) |

1.3.1 Les (industrijska hlodovina) |

1.3.2 Lesno gorivo in drugi izkoriščani les |

1.4 Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin/živali, lov in nabiranje |

1.4.1 Ulov prostoživečih rib |

1.4.2 Vse druge vodne živali in rastline |

1.4.3 Lov in nabiranje |

2 Kovinske rude (surove rude) |

2.1 Železo |

2.2 Barvne kovine |

2.2.1 Baker (**) |

2.2.2 Nikelj (**) |

2.2.3 Svinec (**) |

2.2.4 Cink (**) |

2.2.5 Kositer (**) |

2.2.6 Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine |

2.2.7 Boksit in druge aluminijeve rude |

2.2.8 Uran in torij |

2.2.9 Druge kovine d. n. |

3 Nekovinski minerali |

3.1 Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca) |

3.2 Kreda in dolomit |

3.3 Skrilavec |

3.4 Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila |

3.5 Sol |

3.6 Apnenec in sadra |

3.7 Gline in kaolin |

3.8 Pesek in gramoz |

3.9 Druge kovine d. n. |

3.10 Izkopani zemeljski materiali (vključno z zemljo), samo če je uporabljena (***) |

4 Fosilne energetske surovine/nosilci |

4.1 Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci |

4.1.1 Lignit (rjavi premog) |

4.1.2 Črni premog |

4.1.3 Oljni skrilavec in katranski pesek |

4.1.4 Šota |

4.2 Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci |

4.2.1 Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP) |

4.2.2 Zemeljski plin |

(*) Dodatno prostovoljno poročanje o čistem prirastu lesne zaloge.

(**) Dodatno prostovoljno poročanje o vsebnosti kovin.

(***) Prostovoljno poročanje.

Preglednice B (Uvoz — celotna trgovina), C (Uvoz — trgovina zunaj EU), D (Izvoz — celotna trgovina), E (Izvoz — trgovina zunaj EU)

1 Biomasa in proizvodi iz biomase |

1.1 Pridelki, surovi in predelani |

1.1.1 Žita, surova in predelana |

1.1.2 Korenovke, gomoljnice, surove in predelane |

1.1.3 Rastline za pridelavo sladkorja, surove in predelane |

1.1.4 Stročnice, surove in predelane |

1.1.5 Oreščki, surovi in predelani |

1.1.6 Oljnice, surove in predelane |

1.1.7 Vrtnine, surove in predelane |

1.1.8 Sadje, surovo in predelano |

1.1.9 Predivnice, surove in predelane |

1.1.10 Drugi pridelki d. n., surovi in predelani |

1.2 Ostanki pridelkov, krmni pridelki in pašena biomasa |

1.2.1 Ostanki pridelkov (uporabljeni), surovi in predelani |

1.2.1.1 Slama |

1.2.2.2 Drugi ostanki pridelkov |

1.2.2 Krmni pridelki in pašena biomasa |

1.2.2.1 Krmni pridelki |

1.3 Les in izdelki iz lesa |

1.3.1 Les, surovi in predelani |

1.3.2 Lesno gorivo in drugi izkoriščani les, surovi in predelani |

1.4 Ulov rib in drugih vodnih živali in rastlin, surovih in predelanih |

1.4.1 Ulov rib |

1.4.2 Vse druge vodne živali in rastline |

1.5 Žive živali, razen tistih iz točke 1.4, in živalski proizvodi |

1.5.1 Žive živali, razen tistih iz točke 1.4 |

1.5.2 Meso in mesni pripravki |

1.5.3 Mlečni izdelki, ptičja jajca in med |

1.5.4 Drugi živalski proizvodi (živalska vlakna, koža, krzno, usnje itd.) |

1.6 Proizvodi predvsem iz biomase |

2 Kovinske rude in koncentrati, surove in predelane |

2.1 Železove rude in koncentrati, železo in jeklo, surovi in predelani |

2.2 Rude barvnih kovin in koncentrati, surovi in predelani |

2.2.1 Baker |

2.2.2 Nikelj |

2.2.3 Svinec |

2.2.4 Cink |

2.2.5 Kositer |

2.2.6 Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine |

2.2.7 Boksit in druge aluminijeve rude |

2.2.8 Uran in torij |

2.2.9 Druge kovine d. n. |

2.3 Proizvodi predvsem iz kovin |

3 Nekovinski minerali, surovi in predelani |

3.1 Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt in drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca) |

3.2 Kreda in dolomit |

3.3 Skrilavec |

3.4 Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila |

3.5 Sol |

3.6 Apnenec in sadra |

3.7 Gline in kaolin |

3.8 Pesek in gramoz |

3.9 Druge kovine d. n. |

3.10 Izkopani zemeljski materiali (vključno z zemljo), samo če so uporabljeni (*) |

3.11 Proizvodi predvsem iz nekovinskih materialov |

4 Fosilne energetske surovine/nosilci, surovi in predelani |

4.1 Premog in drugi trdni energenti, surovi in predelani |

4.1.1 Lignit (rjavi premog) |

4.1.2 Črni premog |

4.1.3 Oljni skrilavec in katranski pesek |

4.1.4 Šota |

4.2 Tekoči in plinasti energenti, surovi in predelani |

4.2.1 Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP) |

4.2.2 Zemeljski plin |

4.3 Proizvodi predvsem iz fosilnih energentov |

5 Drugi proizvodi |

6 Uvoženi (preglednici B in C) / izvoženi (preglednici D in E) odpadki za končno obdelavo in odstranjevanje |

(*) Prostovoljno poročanje.

V preglednici B in D se vključijo naslednje prilagoditve rezidenčnemu načelu:

Gorivo, ki so ga rezidenčne enote natočile v tujini (dodatek uvozni preglednici B), in gorivo, ki so ga nerezidenčne enote natočile na nacionalnem ozemlju (dodatek izvozni preglednici D) |

1 Gorivo za kopenski promet |

2 Gorivo za vodni promet |

3 Gorivo za zračni promet |

ODDELEK 6

Najdaljše trajanje prehodnih obdobij

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti po prvem referenčnem letu.

[1] COM(94) 670 Navodila za EU o okoljskih kazalnikih in ekološkem nacionalnem računovodstvu – Povezovanje okoljskih in gospodarskih informacijskih sistemov.

[2] Uredba (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (UL L 97, 9.4.2008, str. 13).

[3] Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 5.11.1996, str. 1).

[4] UL L 344, 28.12.2007, str. 15.

[5] Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1).

[6] Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1).

[7] UL L 344, 28.12.2007, str. 15.

[8] UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

[9] COM(1994) 670.

[10] UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[12] Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.

[13] Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.