18.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 15/46

—

pozdravlja začetek izvajanja ambicioznega programa reform, katerih cilj je utrditi demokracijo, tržno gospodarstvo in načela pravne države. Ravno tako pozdravlja začetek pogajanj o novem pridružitvenem sporazumu in dialog o liberalizaciji vizumske ureditve;

—

meni, da bi bilo njegovo sodelovanje smiselno razširiti še na drugi platformi, saj zajemata dejavnosti, v katere so neposredno vključene lokalne in regionalne oblasti (predvsem platforma 2: gospodarsko povezovanje in približevanje sektorskim politikam EU);

—

priporoča posvetovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in njihovo vključitev v pogajanja o pridružitvenem sporazumu, v pripravo pilotnih programov regionalnega razvoja ter v spremljanje in oceno izvajanja politike regionalnega razvoja. OR želi tudi imeti konstruktivno vlogo pri pogajanjih o memorandumu o soglasju med generalnim direktoratom Evropske komisije za regionalno politiko in moldavskim ministrstvom za gradbeništvo in regionalni razvoj ter pri sprejetju tega memoranduma;

—

ugotavlja, da bo krepitev finančne avtonomije lokalnih in regionalnih oblasti ključna za prihodnje upravljanje evropskih skladov ter za spodbujanje regionalnega in čezmejnega sodelovanja;

—

poudarja pomen stalne izmenjave izkušenj na podlagi sporazumov o partnerstvu med institucijami in skupnostmi, učenja, študijskih obiskov in sodelovanja moldavskih lokalnih in regionalnih oblasti v regionalnih organih EU (kot članov ali opazovalcev), kar mora postati stalna praksa.

Poročevalec

:

Alin-Adrian Nica (RO/ALDE), župan občine Dudeștii Noi

1.

ugotavlja, da je Republika Moldavija po predčasnih parlamentarnih volitvah julija 2009 in menjavi vlade začela izvajati ambiciozen program reform, s katerimi želi utrditi demokracijo, tržno gospodarstvo in načela pravne države, s tem pa se tudi lotiti postopnega približevanja EU. Nove politične razmere in vizija, ki jo je vlada Republike Moldavije sprejela v zvezi s procesom reform, potrebnih za uskladitev z evropskimi standardi, odpirajo nove možnosti sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU in Moldavije;

2.

pozdravlja pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu, ki so se začela januarja 2010. Pogajanja dokazujejo pomen sodelovanja med EU in Moldavijo ter bodo približala obe strani. Novi sporazum bo bolj ambiciozen in bo presegel okvir običajnega sodelovanja med EU in Moldavijo. Poleg tega bo pomagal spodbuditi politični dialog in gospodarski razvoj ter povečati blaginjo prebivalcev Moldavije. Predvideva tudi vzpostavitev obsežnega in celovitega območja proste trgovine, ki bo z okrepitvijo trgovinskih odnosov in povečanjem obsega naložb omogočilo vključevanje moldavskega gospodarstva na trg EU. Posledično se bo okrepilo tudi sodelovanje med gospodarskimi akterji na lokalni in regionalni ravni;

3.

pozdravlja začetek dialoga o liberalizaciji vizumske ureditve, ki bo državljanom Moldavije dolgoročno zagotovila možnost vstopa na schengensko območje brez vizuma. Odbor meni, da je podpis sporazuma o maloobmejnem prometu med Romunijo in Republiko Moldavijo, ki je začel veljati marca 2010, izredno koristen, saj moldavskim državljanom, ki prebivajo na območju do 50 km od moldavsko-romunske meje, omogoča, da brez vizuma potujejo na enaki razdalji v notranjost Romunije. Sporazum bo pomagal poglobiti odnose med prebivalci, pa tudi med lokalnimi upravami ob meji EU z Moldavijo. Gre za pomemben korak naprej pri premagovanju upravnih ovir, ki otežujejo razvoj čezmejnih partnerstev;

4.

pozdravlja program Rethink Moldova, ki je bil predstavljen 24. marca v Bruslju. Program vsebuje strateško vizijo reform na ključnih področjih v Republiki Moldaviji ter opredeljuje srednjeročne prednostne naloge na področju razvoja (2011–2013), ki temeljijo na treh stebrih: odgovornem upravljanju, oživitvi in razvoju gospodarstva ter naložbah v človeški kapital;

5.

ugotavlja, da je Evropska komisija Odbor regij povabila k sodelovanju pri dejavnostih, ki so bile organizirane v okviru platform 1 (demokracija, dobro upravljanje in stabilnost) in 4 (stiki med ljudmi). Vendar bi bilo smiselno, če bi to posvetovanje razširili še na drugi platformi, saj obsegata dejavnosti, pri katerih je neposredno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti nujno. Dober primer je sodelovanje z Republiko Moldavijo na področju regionalne politike, ki temelji na najboljši praksi kohezijske politike EU (platforma 2: gospodarsko povezovanje in približevanje sektorskim politikam EU);

6.

izraža upanje, da bo to mnenje na lastno pobudo pomagalo spodbuditi lokalno in regionalno demokracijo v Republiki Moldaviji ter konkretnim prizadevanjem v zvezi s pobudami, ki se izvajajo v okviru evropske sosedske politike in še posebej vzhodnega partnerstva, dalo nov zagon. Mnenje obravnava predvsem možnosti, kako z okrepitvijo regionalnega in čezmejnega sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi EU ter Moldavije najti rešitve za skupne probleme;

7.

ugotavlja, da imajo moldavske lokalne in regionalne oblasti zaradi neposrednega sosedstva Moldavije z EU, velikosti države in odprtosti njene vlade za evropsko teritorialno sodelovanje v odnosih z EU konkurenčno prednost v primerjavi z oblastmi v drugih državah članicah vzhodnega partnerstva. V skladu z uveljavljenimi postopki pri uporabi različnih instrumentov evropske sosedske politike (npr. programa čezmejnega sodelovanja Moldavije, Romunije in Ukrajine 2007–2013) in zaradi majhnosti države so tako Republika Moldavija kot celota kot tudi vse njene lokalne in regionalne oblasti upravičene do projektov, ki se izvajajo v okviru čezmejnih partnerstev. Logično je, da se ti postopki nadaljujejo tudi pri pobudah v okviru vzhodnega partnerstva, katerih cilj je večja teritorialna kohezija med območji vzdolž celotne zunanje meje EU;

8.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je vlada Republike Moldavije v program dela za obdobje 2009–2013, ki nosi naslov Evropsko povezovanje: svoboda, demokracija, blaginja, kot eno od petih prednostnih strategij uvrstila tudi decentralizacijo oblasti in lokalno avtonomijo. Odbor izraža upanje, da bo decentralizacija nepreklicno politično izhodišče programa notranjih reform Republike Moldavije;

9.

meni, da bodo morale volitve, ki naj bi bile poleti 2011, potekati v skladu z evropskimi načeli lokalne demokracije, da se bo postopoma in občutno izboljšalo ravnanje vlade in volilnih organov v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2007, ki jih je mednarodna skupnost sicer ocenila kot svobodne, vendar ne brez nepravilnosti.

10.

ugotavlja, da je vlada Republike Moldavije začela temeljit pregled potreb v zvezi s posodobitvijo in reformami lokalne in regionalne avtonomije. Cilj teh prizadevanj je resnična decentralizacija uprave in davčnega področja, optimizacija politik za dosego finančnega ravnovesja in politik v zvezi z dodeljevanjem virov na lokalni in regionalni ravni, razširitev davčne osnove lokalnih uprav, spodbujanje javno-zasebnih partnerstev za razvoj javnih storitev in utrditev upravnih zmogljivosti javnih oblasti na podnacionalni ravni;

11.

glede na nedavni razvoj dogodkov na področju odnosov z EU priporoča, da bi lokalne in regionalne oblasti imele vsaj svetovalno vlogo, še bolje pa bi bilo, da bi bile v pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu med Moldavijo in EU vključene v okviru institucionalnega sodelovanja. Posvetovanje bi lahko potekalo v obliki strukturiranega in stalnega dialoga z združenji lokalnih in regionalnih oblasti, ki ne bi bil podrejen hierarhiji, v okviru pogajanj o posameznih poglavjih prihodnjega pridružitvenega sporazuma, ki predvidevajo neposredno vključevanje lokalne ravni javne uprave (ta poglavja so: državne reforme, turizem, kmetijstvo in razvoj podeželja, izobraževanje, učenje in mladi, čezmejno in regionalno sodelovanje, krepitev institucionalnih zmogljivosti itd.). Na skupno pripravljenem seznamu institucij, ki sodelujejo pri pogajanjih, trenutno ni niti lokalnih in regionalnih oblasti niti njihovih združenj;

12.

pozdravlja dejstvo, da je bil 20. maja 2010 ustanovljen poseben parlamentarni odbor, katerega naloga je preoblikovati in dopolniti pravni okvir za decentralizacijo in utrditi lokalno avtonomijo, njegova posebna naloga pa je zagotoviti, da se še naprej izvajajo ukrepi za učinkovito uresničevanje ustavnih načel lokalne samouprave in decentralizacije javnih storitev ob strogem upoštevanju Evropske listine o lokalni samoupravi. Odbor podpira namen tega parlamentarnega odbora, da pripravi obsežno oceno pravnega okvira, ki bo vključevala vse vidike dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti. To bo omogočilo celovito izvajanje decentralizacije, tudi na nivoju posameznih panog, v izobraževanju, na področju zdravja, socialne zaščite, okolja, javnega reda itd. Hkrati izraža upanje, da bodo reformni ukrepi za okrepitev lokalne avtonomije izvedeni pravočasno, tako da bodo vsi mehanizmi za izvajanje pripravljeni še pred splošnimi lokalnimi volitvami poleti 2011;

13.

meni, da je za dosego soglasja med vsemi vpletenimi akterji o pravi poti, ki jo je treba ubrati, čim prej nujen odprt in sistematičen dialog z nacionalnimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti. Odbor pozdravlja nedavna prizadevanja, da bi lokalne in regionalne oblasti združili pod okriljem enega samega nacionalnega združenja, ki ne bi bilo politične narave in ki bi zastopalo lokalne skupnosti pri njihovih odnosih z osrednjimi oblastmi. Odbor poziva moldavske oblasti, naj preučijo možnost, da lokalnim in regionalnim oblastem dodelijo pravico do zakonodajne pobude. Odbor priporoča, da osrednja javna uprava ter lokalne in regionalne oblasti uskladijo prizadevanja za reforme, kar bi bila tudi primerna priložnost za odločitev o tem, katere pristojnosti naj ostanejo v rokah osrednje vlade in katere pristojnosti – za katere je treba dodeliti ustrezna sredstva – se lahko prenesejo na druge ali pa, če so na voljo upravne zmogljivosti, se zaupajo lokalnim in regionalnim oblastem;

14.

ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti nimajo izkušenj s sistematičnim in samostojnim upravljanjem svojih finančnih sredstev, kar neizogibno zmanjšuje njihovo sposobnost, da v celoti prevzamejo odgovornost za ravnanje z evropskimi sredstvi, ki zahteva ustrezne upravne zmogljivosti in strateško načrtovanje, pa tudi ustrezna sredstva za pokritje lokalnega finančnega prispevka. Odbor ugotavlja, da je krepitev finančne avtonomije lokalnih oblasti – glede na vse večji pomen programov, namenjenih lokalnim in regionalnim skupnostim v državah, ki mejijo na EU – zelo pomembna pri iskanju rešitev za skupne probleme, ki temelji na regionalnem in čezmejnem sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti v Evropski uniji in Republiki Moldaviji;

15.

z zanimanjem pričakuje uvedbo preglednega, poštenega in verodostojnega sistema upravljanja z lokalnimi javnimi finančnimi sredstvi, s katerim bi bilo doseženo naslednje: odprava togih postopkov in klientelizma, ki vzdržujejo neuravnotežen sistem samovoljnega dodeljevanja proračunskih sredstev lokalnim skupnostim; odprava možnosti za vplivanje na strukturo prihodkov drugih upravnih ravni; bolj neodvisen lokalni proračunski postopek, kar je mogoče doseči tako, da se tej ravni zagotovijo ustrezni prihodki in se ji dovoli zaračunavanje lastnega davka – s tem se ji omogoči neodvisno upravljanje z lastnimi sredstvi in posledično oblikovanje lokalne politike gospodarskega razvoja; prenos pristojnosti z države na lokalne in regionalne oblasti, ki v ta namen potrebujejo ustrezna finančna sredstva; preoblikovanje postopkov za dosego finančnega ravnovesja v resnične instrumente za podporo prikrajšanim skupnostim; pregledno dodeljevanje virov, ki bi vsem lokalnim in regionalnim oblastem omogočalo predvidljivo upravljanje s finančnimi sredstvi, ter zaščita finančne avtonomije lokalne ravni pred vmešavanjem drugih ravni javnih oblasti;

16.

ugotavlja, da nejasna razmejitev pristojnosti lokalnih in osrednjih oblasti ovira napredek decentralizacije in da prekrivanje odgovornosti različnih upravnih ravni negativno vpliva na kakovost javnih storitev. Odbor izraža upanje, da bodo reforme na tem področju zagotovile, da se bodo sredstva razdeljevala v skladu s pristojnostmi, in poudarja, da mora prenos pristojnosti na lokalne oblasti potekati v okviru, ki zagotavlja enakost vseh strani, pokritje vseh stroškov in pravno varstvo lokalne avtonomije. Po njegovem mnenju se upravni nadzor lokalnih oblasti pri izvajanju pristojnosti, ki jih jim je dala država, ne sme sprevreči v nadzor, ki ga nad njimi izvaja osrednja vlada.

17.

se strinja, da bi Republika Moldavija morala pozorno spremljati nedavne razprave o evropski politiki prostorskega razvoja, ki jih je sprožil začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe, v kateri je izrecno omenjena nova zasnova teritorialne kohezije. Ta politika, ki pomeni simbiozo med teritorialnimi in kohezijsko politiko EU, bo po letu 2013 verjetno imela konkretne posledice za partnerske države in bo pomagala okrepiti čezmejno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v okviru evropske sosedske politike;

18.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Republika Moldavija pred kratkim zaključila proces oblikovanja pravnega in institucionalnega okvira, potrebnega za regionalni razvoj, ki je podoben okviru v posameznih državah članicah EU. Odbor pozdravlja oblikovanje razvojnih regij, tj. funkcionalnih teritorialnih enot, ki predstavljajo okvir za načrtovanje, ocenjevanje in izvajanje politike regionalnega razvoja v skladu z nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko EU (regije NUTS). Pozdravlja tudi ustanovitev nacionalnega sveta za usklajevanje regionalnega razvoja ter nacionalnega sklada za regionalni razvoj, v katerega se letno steka 1 % proračunskih prihodkov države (približno 8 milijonov EUR v letu 2010). Poleg tega Odbor poudarja, da mora razdeljevanje finančnih sredstev iz sklada temeljiti na preglednem in trajnostnem mehanizmu financiranja regionalnega razvoja;

19.

z zanimanjem pričakuje vlogo, ki jo bodo imele v razvojnih regijah pred kratkim ustanovljene agencije za regionalni razvoj. Te naj bi usklajevale razvojna prizadevanja v regijah in izvajale projekte regionalnega razvoja, usmerjene v trajnostno rast regionalnega gospodarstva. Odbor priporoča, da se okrepijo operativne zmogljivosti svetov za regionalni razvoj, ki temeljijo na načelu enakosti predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti na eni strani in predstavnikov zasebnega sektorja ter civilne družbe na drugi. Odbor poudarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti tesno vključene v postopek spremljanja in ocenjevanja izvajanja politike regionalnega razvoja;

20.

ker Moldavija že ima mehanizem in institucionalni okvir, ki sta potrebna za regionalni razvoj in ki ustrezata evropskim standardom, priporoča, da se pripravijo pilotni programi regionalnega razvoja, usmerjeni v povezavo energetskih in prometnih omrežij, tudi železniškega, z omrežji EU, v lokalne potrebe po infrastrukturi, človeški kapital in MSP. Programi morajo biti pripravljeni v skladu s kohezijsko politiko EU. Poleg tega Odbor poudarja, da bi morali biti ti programi namenjeni predvsem območjem v manj ugodnem položaju in regijam z največjim zaostankom v razvoju in najmanjšo gospodarsko rastjo;

21.

ker so institucije za regionalni razvoj že popolnoma operativne, priporoča, da se finančna pomoč za razvoj podeželja, ki jo bo EU dodelila Republiki Moldaviji leta 2010, pogoji s tem, da se del teh sredstev dodeli nacionalnemu skladu za regionalni razvoj;

22.

meni, da so pobude za čezmejno sodelovanje pomemben vir financiranja projektov regionalnega razvoja, tako z instrumenti evropske sosedske politike (program čezmejnega sodelovanja Moldavije, Romunije in Ukrajine 2007–2013, skupni operativni program za območje Črnega morja 2007–2013) kot tudi v okviru sodelovanja evroregij, ki se ga udeležuje tudi Moldavija: Spodnja Donava (Romunija-Moldavija-Ukrajina), Siret-Prut-Dnester (Romunija-Moldavija) in Zgornji Prut (Romunija-Moldavija-Ukrajina). Za okrepitev zaupanja je bila pred kratkim sprožena pobuda za oblikovanje evroregije Dnester (Moldavija-Ukrajina), v katero bi bile vključene tudi lokalne oblasti na levem bregu reke Dnester, torej ozemlju, ki ga ne nadzoruje Kišinjev. Razen nekaj izjem meje razvojnih regij center, sever in jug sovpadajo z mejami teritorialnih upravnih enot Republike Moldavije, ki so del treh evroregij. Težave, ki jim je treba z vidika čezmejnih partnerjev posvetiti posebno pozornost, so upravne ovire (davki, vizumska ureditev) ter omejene zmogljivosti lokalne in regionalne ravni za izbor in razvoj kakovostnih projektov;

23.

meni, da mora kratkoročni načrt upravne reforme lokalne in regionalne ravni spremljati stalna izmenjava izkušenj, da bodo uporabljeni primeri najboljše prakse lokalnih in regionalnih oblasti držav članic EU. Spodbujati je treba tesnejše stike za lažji prenos znanja s pomočjo posebnih oblik sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblasti, kot so partnerstva med institucijami ali skupnostmi, izobraževanje, študijski obiski ter sodelovanje nacionalnih združenj lokalnih in regionalnih oblasti Moldavije v skupščinah predstavnikov teritorialnih oblasti EU kot članov ali opazovalcev. Čeprav so se takšne dejavnosti pred kratkim že začele izvajati ad hoc, pa jih je treba sistematizirati v okviru obsežnega programa za krepitev institucionalnih zmogljivosti, s čimer se zagotovi, da bodo lokalne in regionalne oblasti prevzele dobro prakso. Hkrati je treba pozdraviti pobudo za sklenitev okvirnega dogovora o sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi oblastmi Moldavije in držav članic EU, ki bo temeljil na določbah novega pridružitvenega sporazuma;

24.

podpira pogajanja in sklenitev memoranduma o soglasju med generalnim direktoratom Evropske komisije za regionalno politiko in moldavskim ministrstvom za gradbeništvo in regionalni razvoj, ki je v Republiki Moldaviji pristojno za politiko regionalnega razvoja. Cilj je spodbuditi dialog o regionalni politiki in regionalno sodelovanje v okviru vzhodnega partnerstva ter povečati upravne zmogljivosti regij in države na področju regionalnega razvoja;

25.

se zavzema za utrditev institucionalnih zmogljivosti in pripravo programa institucionalnega partnerstva med agencijami za regionalni razvoj, ki so bile pred kratkim ustanovljene v Republiki Moldaviji, ter podobnimi agencijami v EU, pa tudi med nevladnimi strukturami, kot je evropsko združenje agencij za regionalni razvoj EURADA ter združenji lokalnih in regionalnih oblasti, kot je nedavno ustanovljeni kongres lokalnih oblasti CALM (Kongres lokalnih oblasti Moldavije). Odbor predlaga, da se prouči možnost, da lokalne in regionalne oblasti Republike Moldavije dobijo status opazovalca v nekaterih evropskih institucijah, ki se ukvarjajo z regionalno politiko (Odbor regij, Evropski ekonomsko-socialni odbor).