52010DC0752

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 16.12.2010

COM(2010) 752 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prva vmesna ocena skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prva vmesna ocena skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS in ENIAC

Uvod

V tem poročilu so izpostavljeni ugotovitve in priporočila prve vmesne ocene pobud ARTEMIS in ENIAC. To sta skupni podjetji, s katerima se izvajata skupni tehnološki pobudi (STP) na področju vgrajenih sistemov in raziskav v nanoelektroniki. V poročilu je oblikovan prvi odziv Komisije na priporočila iz ocene in podani so nadaljnji ukrepi. S tem Komisija izpolnjuje zahtevo, da poroča o prvi vmesni oceni ARTEMIS in ENIAC, kot je določeno v njunih aktih o ustanovitvi[1]. Poleg tega Komisija namerava v prvi polovici leta 2011 pripraviti sporočilo, v katerem bo podala skupne ugotovitve o vmesnih ocenah vseh STP in vmesne ocene načrta za oživitev za javno-zasebna partnerstva (JZP).

OZADJE

V svojem sedanjem Sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti Evropska unija podpira številne skupne tehnološke pobude (STP). Na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) sta bili pobudi ARTEMIS in ENIAC ustanovljeni leta 2007 kot skupni podjetji (SP) na podlagi člena 187 PDEU (prej člen 171 ES). Ti dve telesi prestavljata javno-zasebna partnerstva med industrijo, številnimi državami članicami EU in pridruženimi državami ter Evropsko unijo. Njun cilj je izvajanje raziskovalnega programa, ki ga na njunih področjih opredelijo evropske raziskovalne skupnosti (industrija in akademske/raziskovalne organizacije), s sredstvi, ki jih zagotovijo EU in sodelujoče države članice[2]. Namen STP je torej okrepiti prihodnjo rast, konkurenčnost in trajnostni razvoj Evrope. Zaradi njunih ambicij in obsega, količine finančnih in tehničnih sredstev, ki jih je treba zagotoviti, ter potrebe po učinkovitem usklajevanju in sinergiji virov in financiranja je potrebno ukrepanje na evropski ravni.

Po prvih dveh razpisih za zbiranje predlogov je bilo v okviru ARTEMIS in ENIAC uvedenih 25 oziroma 18 projektov, katerih povprečna dolžina je tri leta. Države članice EU in STP so do zdaj obema STP (2008–2010) skupaj namenile 576 milijonov EUR, poleg zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj, ki so vredna približno dvakrat toliko. Čeprav je to precejšnje javno vlaganje v odločilni tehnološki področji, je sedanja javna podpora veliko manjša od prvotnih ciljev, ki so bili zastavljeni v predlogih Komisije za ustanovitev skupnih podjetij (skupaj 900 milijonov EUR za isto obdobje). Sedanja vlaganja v ti dve STP tudi ne izpolnjujejo pričakovanj zainteresiranih za raziskave, ki so si želeli programov, ki bi vsak znašal od 2,5 milijarde do 3 milijard EUR (v skladu s skupnim predlogom Komisije).

Izvedba ocenjevanja

Cilj tega ocenjevanja je bil oceniti kakovost in učinkovitost dejavnosti v okviru STP ter verjetnost, da bosta ARTEMIS in ENIAC v svoji trenutni obliki dosegla svoje namene. Zato je Komisija povabila odbor neodvisnih strokovnjakov[3], ki mu je predsedoval dr. Wulf Bernotat, da bi pregledal dokazila in opravil razgovore z udeleženci.[4]

Ocenjevalni odbor je svoje poročilo izdal julija 2010. Celotno poročilo je na razpolago na spletnem mestu EUROPA[5].

REZULTATI IN PRIPOROčILA IZ OCENJEVANJA

Pomembno je, da ocenjevalni odbor priznava vrednost tristranske strukture za STP na teh področjih, pri čemer se sredstva zbirajo iz industrije, EU in držav članic:

„Skupna strategija s skupnim izvajanjem je dobra za industrijo, dobra za države članice in dobra za Evropo. (…) Ocenjevalni odbor čestita vsem udeleženim za njihove pomembne dosežke pri oblikovanju in izvajanju teh novih instrumentov.“

Strokovnjaki vseeno izražajo svojo zaskrbljenost nad tem, da ARTEMIS in ENIAC ne posvečata dovolj pozornosti svojim evropskim strateškim ciljem. Odbor poziva k strateški preusmeritvi obeh STP, ki bo zajemala vse zainteresirane strani in se še bolj približala resničnemu skupnemu delu. Glede na to strokovnjaki zahtevajo, da industrija ponovno angažira najboljše „mnenjske voditelje“ v industriji, vladah in znanstveni skupnosti:

„Industrija, ki je zaprosila za vodenje teh STP in ga je tudi dobila, ne ohranja ravni svojega prvotnega delovanja v strateški smeri in v okviru upravljanja STP, da bi ti dosegli vse svoje cilje, predvsem pa ne sodeluje učinkovito z državami članicami pri reševanju težav.“

Ocenjevalni odbor meni, da je pomanjkljivo financiranje ključno vprašanje:

„Financiranje s strani držav članic je precej manjše od pričakovanega, zaradi česar je ogrožena možnost oblikovanja kritične mase dejavnosti in hudo omejeno oblikovanje ustreznih portfeljev za projekte.“

Kaže, da je pomanjkanje delno povezano z medvladnima shemama ITEA2 in CATRENE v okviru Eureke, ki delujeta vzporedno z ARTEMIS in ENIAC in ki naj bi se postopoma združili s STP, pri čemer bi bila ustvarjena dodana vrednost[6]. Stališče Komisije glede tega vprašanja je opisano v oddelku 6 tega poročila.

Ocenjevalni odbor se obrača na Evropsko komisijo in izpostavlja številne lekcije, kot je potreba po večji organizacijski in finančni prožnosti, ki smo se jih naučili iz prve generacije STP in ki jih je treba upoštevati pri vzpostavljanju prihodnjih JZP:

„Obstoječi finančni predpisi in druge administrativne zahteve (kot so kadrovski predpisi) so preveč omejujoči in bolj zavirajo kot omogočajo uresničevanje strateških ciljev STP.“

Seznam priporočil odbora je podan v prilogi.

Časovni okvir pri vsakem priporočilu kaže, ali je mogoče ukrepati znotraj obstoječega pravnega okvira ali pa je obstoječe predpise v zvezi s SP ali finančne predpise treba spremeniti. Ker je spreminjanje pravnega okvira postopek, za katerega je potrebnih veliko sredstev, bo ta skupina priporočil obravnavana kot del razprave o naslednji generaciji JZP.

NAčRTOVANO NADALJNJE UKREPANJE

Komisija pozdravlja poročilo o vmesni oceni in se seznanja s priporočili ocenjevalnega odbora. Komisija je zavezana izvajanju svojega dela priporočil in sodelovanju z industrijo, državami članicami in skupnima podjetjema, da jim pomaga pri izvajanju njihovih delov. V skladu s časovnim okvirom, ki je predlagan v poročilu, in ob upoštevanju posebne narave pobud ARTEMIS in ENIAC, pri katerih so države članice udeležene neposredno, bo Komisija sprejela:

1) takojšnje ukrepe za obstoječi skupni podjetji (tj. dejavnosti v okviru STP v obdobju 2011–2013), ki se bodo izvajali prek njunih vodstvenih struktur; in

2) dolgoročnejše ukrepe za morebitno naslednjo generacijo JZP na teh področjih v okviru vodilnih pobud Unije inovacij[7] in Evropske digitalne agende[8], ki so bile sprožene v okviru strategije Evropa 2020[9].

Odgovor Komisije na priporočila odbora je povzet spodaj.

(i) Splošno priporočilo

Ne glede na trenutni skromni skupni finančni prispevek držav članic v zvezi z obstoječima SP, ki neposredno vpliva na evropsko financiranje[10], in očitno zapletenost se Komisija strinja, da lahko tristranski model prinese velike koristi, če si vse strani prizadevajo za trden skupni komplet strateških ciljev. Ta model poleg vodilne vloge industrije pri razvoju strategije ponuja edinstveno priložnost za uskladitev nacionalnih politik in njihovo usmeritev k skupnim evropskim izzivom. Komisija se obenem strinja, da bi bilo za STP koristno, če bi se partnerji čim prej ponovno zavezali tristranskemu modelu in evropskemu strateškemu programu. Komisija bo sodelovala z industrijo in državami članicami pri iskanju najboljšega načina za dosego tega. To je še zlasti pomembno zato, ker so STP aktivne na področjih, označenih kot ključne spodbujevalne tehnologije za Evropo[11].

Komisija, ne da bi posegala v prihodnje odločitve glede arhitekture Osmega okvirnega programa, ne izključuje, da bi bile lahko dejavnosti na področjih, na katera se nanašata ARTEMIS in ENIAC, v prihodnje zajete v eni sami STP. Ta bi lahko pokrivala celo velik del vrednostne verige, pri čemer bi se ukvarjala s perečim vprašanjem kompromisa med strojno in programsko opremo ter vzpostavljala ravnotežje med prednostnimi nalogami v zvezi s spodbujanjem tehnologij in podpiranjem uporabe. Poleg tega bi to pomagalo pri povečanju učinkovitosti operativnega sistema.

(ii) Priporočila za države članice

Glede na strogo povezavo med evropskim prispevkom in nacionalnimi prispevki (glej opombo 10) Komisija priznava, da je treba povečati finančne prispevke držav članic, da bi dosegli skupne finančne cilje iz uredb[12]. Poleg tega bi lahko nacionalni proračuni pokrivali večletno obdobje, da bi omogočili dolgoročnejšo perspektivo, ki bi sledila večletnemu strateškemu načrtu industrije. Komisija bo predlagala, naj se države članice dogovorijo o večletnem prispevku v proračun za obdobje do izteka SP, da bi dosegli prvotne cilje STP. To je ena od sestavin strateške ponovne zaveze, ki jo Komisija pričakuje od svojih partnerjev.

Države članice so do zdaj namenile bolj malo pozornosti zahtevani uskladitvi svojih dejavnosti.[13] Komisija bo vztrajala pri tem, da se nacionalne prakse sprejmejo v skladu z določbami veljavnih uredb in upravnih dogovorov, da bi pripomogle k zbliževanju običajnih praks. Komisija bo predlagala tudi oblikovanje delovne skupine v okviru odborov javnih organov, ki se bo ukvarjala s primerjalno analizo nacionalnih praks, da bi izboljšali usklajevanje upravnih postopkov in nacionalnih stopenj financiranja. Glede na to si pravila v zvezi s financiranjem za univerze in akademske/raziskovalne organizacije zaslužijo posebno pozornost.

Komisija se strinja, da je vredno bolj izpostaviti nacionalno podporo posebnim temam v letnem delovnem programu. Toda evropska narava STP ne bi smela postati zbirka zgolj nacionalnih interesov. Komisija bo v odboru javnih organov predlagala razvoj preprostega načina za dovolj podrobno vključitev prispevkov nacionalne podpore v letni delovni program.

(iii) Priporočila za industrijska združenja

Komisija se strinja, da je treba vzpostaviti primerne postopke in orodja za spremljanje in analizo strateških dosežkov STP. Predlagala bo merljive kazalnike in industrijska združenja pozvala, naj redno opravljajo strateške analize rezultatov in vpliva vsakega razpisa za zbiranje predlogov. Bolj na splošno bo Komisija industriji predlagala pravočasno posodobitev in revizijo strateških raziskovalnih programov ter njihovo sprejetje na visoki ravni v udeleženih podjetjih, Komisiji in državah članicah.

Komisija podpira stališče, da imajo industrijska združenja ključno vlogo pri usmerjanju strategije STP k inovacijskim ekosistemom. Industrijski partnerji bi morali voditi razvoj konkretnega načrta z otipljivimi cilji, ki bi jih morala izvajati SP, kot so spodbujanje udeležbe malih in srednjih podjetij, povezovanje v skupine ter izobraževanje in usposabljanje.

Poleg tega se spodbujajo industrijska združenja, naj svojim članom zagotovijo „več za njihov denar“, kar bi moralo voditi k širšemu reprezentativnemu naboru zainteresiranih strani in širšemu članstvu s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. Komisija bo analizirala tudi morebitne in pravne posledice enostavnejše administrativne udeležbe nekaterih sodelujočih pri projektih, na primer koncept „pridruženega partnerja“ za mala in srednje velika podjetja, da bi zmanjšali njihovo administrativno in finančno breme.

(iv) Priporočila za Evropsko komisijo

Ocenjevalni odbor poziva Komisijo, naj za morebitna prihodnja JZP ne uporabi okvirne finančne uredbe ali kadrovskih predpisov. To je tudi na splošno v skladu s priporočili skupine šerp za STP (JTI Sherpas' Group).[14] Glede na to je Komisija v triletni reviziji finančne uredbe[15] predlagala dodatni možnosti za izvajanje javno-zasebnih partnerstev: mešano javno-zasebno telo na podlagi člena 185a finančne uredbe in subjekt zasebnega prava (člen 53(1)(2)(g)). S tem predlogom bi bil, če ga bo zakonodajalec sprejel, ustvarjen okvir za izvajanje tega priporočila.

Komisija bo preučila pomen razširitve operativnih dejavnosti morebitnih prihodnjih JZP, da bi zajeli spremljajoče ukrepe, kot so koordinacijske, podporne, infrastrukturne in obširne predstavitvene dejavnosti. S pomočjo držav članic, industrije in drugih potencialnih prispevajočih bo preučila tudi načine za združevanje financiranja iz različnih virov. Podobno bo Komisija razmislila o tem, kako zagotoviti finančno podporo dejavnostim, ki so ključnega pomena za dosego evropskih strateških ciljev STP in ki jih ni mogoče podpreti v okviru obstoječega sistema STP, kot so infrastrukturni in inovacijski projekti, ki niso dejavnosti raziskav in razvoja v ožjem pomenu.

Komisija razume prispevek industrijskih združenj k tekočim stroškom SP kot pomembno spodbudo zanje, da zagotovijo dobro upravljanje SP. Seznanjena je tudi s težavami, ki jih imajo združenja pri pobiranju primernih članarin. Prihodnji model, pri katerem bi vsak upravičenec plačal „članarino“ v SP, bi morali pazljivo preučiti.

Komisija se zaveda tudi pomena zbiranja podatkov za predstavitev vpliva dela STP, ki bi jih uporabili pri prihodnjih ocenjevanjih. Za ta namen bo s pomočjo strokovnjakov vzpostavila nabor pokazateljev za oceno dosežkov STP glede na cilje iz aktov o ustanovitvi[16] in njihovih večletnih strateških načrtov. Iz tega izhajajoči podatki bodo analizirani letno.

(v) Priporočila za skupna podjetja

Komisija se zaveda težav, ki jih imajo industrijska združenja pri ustvarjanju zadostnega prihodka iz članarin ali drugih vrst dejavnosti brez obveznih prispevkov vseh upravičencev projektov. Sicer pa Komisija meni, da lahko industrijska združenja dodatne prihodke ustvarijo s ponujanjem obsežnejših storitev svojim članom. Vzrok za majhen prihodek industrijskih združenj je tudi manjši obseg programov zaradi manjših prispevkov držav članic, kot je bilo prvotno pričakovano. Komisija bo poleg prizadevanj za ponovno oživitev prispevanja zainteresiranih strani in spodbujanja industrijskih združenj k večji raznolikosti in razširitvi njihovih dejavnosti in članstva podprla ukrepe SP za izboljšanje sedanjih razmer.

Komisija se strinja, da je treba izboljšati usklajenost portfelja podprtih projektov in strateških evropskih ciljev programa. Zato bo predlagala ustanovitev delovne skupine za revizijo sedanjih ocenjevalnih meril, da bi bolje ocenili način, na katerega projekti prispevajo k skupnim evropskim ciljem STP, in da bi obogatili inovacijski ekosistem.

Poleg tega bo Komisija podprla vzpostavitev odprtih in preglednih postopkov s strani zadevnih zainteresiranih strani, da bi zagotovila hitrejše, vidnejše in konstruktivnejše povratne informacije vlagateljem zahtevkov o tem, kakšne so možnosti za podporo držav članic.

Stališče Komisije glede Eureke in problem premajhnega vlaganja

Komisija se strinja, da sočasno delovanje skupine Eureke (CATRENE in ITEA2[17]) ter STP na področjih nanoelektronike in vgrajenih sistemov dodatno zapleta evropski raziskovalni prostor, povzroča zmedo v raziskovalni skupnosti in je samo po sebi neučinkovito. Poleg tega je Svet pozval k „postopnemu združevanju“ teh dveh mehanizmov financiranja.

Komisija v celoti podpira ohranitev strateške, vseevropske in tehnološke vloge STP, ki deluje od zgoraj navzdol, ob financiranju za izvajanja njihovih programov, vendar priznava tudi dodano vrednost dopolnjujočega, kratkoročnejšega poslovno in tržno usmerjenega programa, ki deluje od spodaj navzgor, pri katerem sodelujejo nekatera podjetja in ki je financiran za izvajanje posebnih projektov. Komisija vseeno meni, da bi lahko oba pristopa izvajali v okviru enega samega javno-zasebnega partnerstva, kar bi omogočalo tudi pomembne prihranke pri vodenju dejavnosti. Do zdaj so si vse zainteresirane strani zelo prizadevale, da bi določile načine za razmejitev teh dveh vrst programov. Posledične razmere niso optimalne. Izkušnje so pokazale, da je zelo težko izključiti teme iz enega ali drugega programa, ko preučujemo podrobne možnosti, ki presegajo načela na visoki ravni. Dejansko je veliko raziskovalnih tem vključenih v oba programa (na področju uporabe in tehnologije). To ne bi smelo biti presenečenje, če upoštevamo, da je večina zasebnih ustanovnih partnerjev skupnih obema stranema. Nadaljnji soobstoj ne bi zagotovil uskladitve in sinhronizacije teh dveh neodvisnih pobud ali državam članicam omogočil proračunsko prožnost pri dodeljevanju sredstev različnim shemam (za tiste, ki so aktivno udeleženi v obeh, kar velja za tiste, ki prispevajo največ).

Komisija zato meni, da soobstoj skupin Eureke in STP prispeva k sedanjemu pomanjkanju prispevkov držav članic k SP in skupinam Eureke, saj financiranje obeh instrumentov pogosto prihaja iz enega samega vira na nacionalni ravni. To pomembno vprašanje v poročilu ni obravnavano. Vseeno pa je Svet te razmere priznal ob sprejetju predpisov o vzpostavitvi STP, zlasti ko je pozval k „postopnemu združevanju“ teh dveh mehanizmov financiranja. Združitev teh dveh pristopov pod eno streho bi olajšala izvajanje enotne strategije za Evropo, zagotovila zadostna sredstva za dosego kritične mase in partnerjem omogočila, da izberejo pravo mešanico instrumentov za svoje cilje, in sicer s prožno uporabo mehanizmov od zgoraj navzdol oziroma od spodaj navzgor.

Čeprav odbor navaja, da bi morali o operativnem združevanju razmisliti samo za dolgoročno obdobje in ne za obdobje od leta 2014, si Komisija želi še naprej prizadevati za postopno združevanje teh dveh mehanizmov financiranja. Komisija bo aktivno sodelovala pri obstoječih strukturah (STP in Eureka) in delovnih skupinah za nadaljnji napredek pri diferenciaciji in usklajevanju dejavnosti ter bo preučila podrobne pogoje, pod katerimi bi s postopnim združevanjem skupin Eureke z dejavnostmi SP ustvarili dodano vrednost.

Priloga – Seznam priporočil ocenjevalnega odbora

Št. | Povzetek priporočil | Časovni okvir |

1 | Pri prihodnjih STP na teh področjih naj se še naprej uporablja tristranski model STP | Naslednja generacija STP |

Priporočila državam članicam |

2 | Večletno prispevanje v proračun | Zdaj |

3 | Skladnost z uredbami Sveta v zvezi s STP | Zdaj |

4 | Primerjalna analiza in uskladitev nacionalnih praks | Zdaj |

5 | Zgodnja letna napoved podpore določenim temam | Zdaj |

Priporočila za industrijska združenja |

6 | Vodenje vzpostavljanja postopkov za spremljanje napredka k ciljem STP | Zdaj |

7 | Vodenje priprave načrtov ukrepanja za doseganje ciljev inovacijskih ekosistemov | Zdaj |

8 | Boljše sodelovanje z zainteresiranimi za STP | Zdaj |

Priporočila za Evropsko komisijo |

9 | Vodenje snovanja novih uredb Sveta z alternativnimi finančnimi uredbami in kadrovskimi uredbami | Naslednja generacija STP |

10 | Uredbe bi morale STP omogočati, da podpirajo dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki niso raziskave in razvoj | Naslednja generacija STP |

11 | Uredbe bi morale STP omogočati, da sprejmejo financiranje iz drugih virov | Naslednja generacija STP |

12 | Uredbe bi morale EU omogočati, da dodatno finančno prispevajo za strateške namene | Naslednja generacija STP |

13 | Uredbe bi morale omogočati skupnim podjetjem, da od nečlanov zahtevajo del svojih operativnih stroškov | Naslednja generacija STP |

14 | Komisija bi morala vzpostaviti zbiranje podatkov v podporo ocenjevanja koristi teh STP | Zdaj |

Priporočila za skupna podjetja |

15 | Vzpostavitev mehanizma za izterjatev dela njihovih operativnih stroškov od upravičencev STP, ki niso člani | Naslednja generacija STP |

16 | Večji poudarek strateškim evropskim ciljem pri ocenjevanju predlogov in postopkih izbire | Zdaj |

17 | Vzpostavitev postopkov za zagotavljanje hitrih povratnih informacij za vlagatelje predlogov | Zdaj |

Priporočila za uskladitev STP in Eureke |

18 | V okviru ARTEMIS in ENIAC bi morali še naprej spodbujati diferenciacijo od ITEA2 oziroma CATRENE ter usklajevanje z njima | Zdaj |

[1] Uredba Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ARTEMIS za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih, člen 11 Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC.

[2] Države članice ARTEMIS: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Nemčija, Danska, Estonija, Španija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija, Švedska, Slovenija, Združeno kraljestvo.Države članice ENIAC: Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Švedska, Združeno kraljestvo.

[3] Člani strokovnega odbora so bili: dr. Wulf H. Bernotat (predsednik) – prej E.ON AG; Elke Eckstein – OSRAM Opto Semiconductors; Luke Georghiou – University of Manchester, Manchester Institute for Innovation Research; Terttu Luukkonen – the Research Institute of the Finnish Economy; Bob Malcolm (poročevalec) – Ideo ltd; Dominique Potier, Pôle Systématique in prej Thales; Christian de Prost, ATMEL; Alberto Sangiovanni-Vincentelli, University of California/Berkeley.

[4] Zbirka dokazov za to ocenjevanje je vključevala pravne in druge dokumente, s katerimi sta vzpostavljena ARTEMIS in ENIAC, finančne informacije, statistične podatke o udeležbi in informacije o projektih. Razgovori so bili opravljeni s predstavniki SP, Komisije, organov držav članic ter poslovnih in raziskovalnih skupnosti, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji.

[5] http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/rtd/jti/index_en.htm.

[6] Člen 2(d) uredb Sveta št. 72/2008 in št. 74/2008.

[7] COM(2010) 546, http://ec.europa.eu/research/innovation-union.

[8] COM(2010) 245, http://ec.europa.eu/information_society/digital-agenda.

[9] COM(2010) 2020, http://ec.europa.eu/europe2020.

[10] V členu 13(4) statuta skupnih podjetij (priloga k uredbama Sveta št. 72/2008 in 74/2008) je določeno, da mora biti prispevek SP (ki uporablja prispevek EU) v proračun za posamezni razpis za zbiranje predlogov enak 55 % celotnega zneska, ki ga namenijo države članice.

[11] „Priprave na prihodnost: razvoj skupne strategije za ključne spodbujevalne tehnologije v EU“ COM(2009) 512.

[12] Člen 11(6) statutov skupnih podjetij (priloga k uredbama Sveta 72/2008 in 74/2008), znesek 440 milijonov EUR + 792 milijonov EUR javnih sredstev za ENIAC ter 410 milijonov EUR + 738 milijonov EUR za ARTEMIS.

[13] Člen 13(6)(b) statutov skupnih podjetij (priloga k uredbama Sveta 72/2008 in 74/2008): „Države članice si po najboljših močeh prizadevajo za uskladitev pogojev in sklenitev sporazumov o dodelitvi sredstev in pravočasno izplačilo svojih finančnih prispevkov.“

[14] Designing together the 'ideal house' for public-private partnerships in European research (Skupno snovanje „idealne hiše“ za javno-zasebna partnerstva na področju evropskih raziskav) – skupina JTI Sherpas' Group – končno poročilo – januar 2010, http://cordis.europa.eu/fp7/jtis/.

[15] COM(2010) 260, http://ec.europa.eu/budget/documents/financial_regulation_en.htm.

[16] Člen 2 uredb Sveta 72/2008 in 74/2008.

[17] Glej: http://www.catrene.org and http://www.itea2.org.