52010DC0559

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 18.10.2010

COM(2010) 559 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU SVETU

Mnenje Komisije v skladu s členom 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije o pobudi francoske vlade za spremembo položaja Saint-Barthélemyja v razmerju do Unije

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU SVETU

Mnenje Komisije v skladu s členom 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije o pobudi francoske vlade za spremembo položaja Saint-Barthélemyja v razmerju do Unije

Francoska republika je Evropskemu svetu predložila pobudo za spremembo položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Unije na podlagi člena 355(6) PDEU. Za navedeno ozemlje trenutno veljajo povezane določbe člena 355(1) in člena 349 PDEU. Pobuda Francoske republike je namenjena spremembi njegovega položaja s 1. januarjem 2012 v čezmorsko državo in ozemlje (ČDO) iz povezanih določb člena 355(2) in četrtega dela PDEU.

Člen 355(6) PDEU določa, da „ Evropski svet lahko na pobudo zadevne države članice sprejme sklep, s katerim spremeni položaj posameznih francoskih, nizozemskih in danskih dežel ali ozemelj iz odstavkov 1 in 2 v razmerju do Unije. Evropski svet odloča soglasno po posvetovanju s Komisijo. “

V skladu z navedeno določbo se je Evropski svet [ date à préciser ] posvetoval s Komisijo o tej pobudi.

Komisija je preučila pobudo Francije glede na posledice, ki jih bo navedena sprememba povzročila v skladu z določbami člena 355 PDEU. Po navedenih določbah se namreč pravo Unije, razen četrtega dela PDEU, z začetkom veljavnosti spremenjenega položaja ne bo več uporabljajo na ozemlju Saint-Barthélemyja.

Na podlagi preučenega Komisija meni, da je v tem mnenju treba sprejeti stališče do dveh področij, in sicer denarja in obdavčevanja.

O denarnem sistemu

Francija želi, da se euro še naprej uporablja na Saint-Barthélemyju, kot je razvidno iz dokumentov, ki jih je predložila Evropskemu svetu. Med Francijo in Evropsko unijo je zato treba skleniti monetarni sporazum, da se zagotovi nepretrgana uporaba prava Skupnosti na področjih, ki so bistvena za dobro delovanje gospodarske in monetarne unije (se pravi pri monetarni in finančni zakonodaji ter zakonodaji zoper pranje in ponarejanje denarja), in sicer po zgledu sporazumov, ki že veljajo ali so zdaj predmet pogajanj.

Francija je v obrazložitvi, priloženi pobudi, izrecno navedla, „ da bo prevzela obveznosti, ki se zdijo potrebne, da se lahko na Saint-Barthélemyju izvajajo predpisi o boju proti ponarejanju denarja ter proti nezakonitem pretoku in pranju denarja, pa tudi o upravnem sodelovanju “ .

Komisija vzame na znanje navedeno obvezo, Svetu pa bo pravočasno priporočila, da se začnejo pogajanja za sklenitev monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Francijo na podlagi člena 219(3) PDEU. Priporočilo bo posebej vključevalo osnutek pogajalskih smernic za Komisijo, potrebnih v ta namen. V skladu z veljavno rabo pri pripravi monetarnih sporazumov se mora pogajanjem pridružiti Evropska centralna banka.

O davčnem sistemu

Unija si je v interesu dobrega delovanja notranjega trga določila evropsko politiko za dobro upravljanje v davčnih zadevah, ki je opisana v Sporočilu Komisije COM(2009) 201. Navedena politika vsebuje med drugim določbe o preprečevanju čezmejnih goljufij in davčnih utaj. Vsebuje pa tudi kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij za boj proti škodljivi davčni konkurenci[1].

Glede davčnega sodelovanja je Unija tako sprejela Direktivo 77/799/EGS o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij[2] in Direktivo 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti[3].

Komisija meni, da bi bilo zaradi spremembe položaja Saint-Barthélemyja treba z določbami sporazuma zagotoviti, da se bodo mehanizmi teh dveh direktiv pri davčni pomoči in sodelovanju ter pri obdavčitvi prihrankov na navedenem ozemlju ravno tako izvajali tudi v prihodnje.

Francija je v obrazložitvi, priloženi pobudi, izrecno navedla, da bo „prevzela obveznosti, ki se zdijo potrebne, da se lahko na Saint-Barthélemyju izvajajo predpisi o davčni preglednosti“.

Komisija vzame na znanje navedeno obvezo, Svetu pa bo pravočasno priporočila, da se začnejo pogajanja za sklenitev ustreznih sporazumov na podlagi člena 218 PDEU. Priporočilo bo posebej vključevalo osnutek pogajalskih smernic za Komisijo, potrebnih v ta namen.

Ker gre za škodljivo davčno konkurenco, Komisija opozarja na obvezo, ki jo je Francija prevzela skupaj z drugimi državami članicami ob prej navedenem kodeksu ravnanja pri obdavčitvi podjetij. Po navedenem besedilu se namreč države članice obvezujejo, da bodo spodbujale sprejetje načel za odpravo škodljivih davčnih ukrepov na ozemljih, na katerih se Pogodba ne uporablja. Komisija se drži načela, da se bo ta obveza, ki se izrecno nanaša na navedena ozemlja, ravno tako uporabljala za Saint Barthélemy od trenutka, ko bo začela veljati sprememba položaja otoka.

O drugih področjih

Zaradi izčrpnosti Komisija opozarja tudi, da bi sprememba položaja lahko zahtevala tehnične prilagoditve na različnih področjih sekundarne zakonodaje, predvsem glede pridruževanja ČDO Evropski uniji ter regionalne, zaposlovalne, kmetijske, pomorske politike in carinske unije. Navede prilagoditve bi bilo treba izvesti tako, da se upošteva sprememba položaja po predvideni časovnici (sprememba položaja 1. januarja 2012).

Sklep

Sprememba položaja Saint-Barthélemyja večinoma ne povzroča posebnih težav glede prava Unije. Vendar so potrebne nekatere tehnične prilagoditve sekundarnega prava. Ravno tako Komisija meni, da je predvsem zaradi obvarovanja interesov Unije po datumu spremembe položaja pomembno skleniti sporazume med Francijo in Evropsko unijo o:

– ohranitvi eura in zakonodaje o dobrem delovanju gospodarske in monetarne unije;

– dobrem upravljanju v davčnih zadevah, in natančneje o medsebojni pomoči pri obdavčevanju in obdavčitvi prihrankov.[pic][pic][pic]

[1] Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 1. decembra1997 o kodeksu ravnanja pri obdavčitvi podjetij, UL C 2, 6.1.1998, str. 2.

[2] UL L 336, 27.12.1977, str. 15.

[3] UL L 157, 26.6.2003, str. 38.