52010DC0449

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 31.8.2010

COM(2010) 449 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU

Poročilo za obdobje 2006–2008 o finančnem stanju sistema Skupnosti za zavarovanje za primer brezposelnosti nekdanjih začasnih in pogodbenih uslužbencev, ki so brezposelni po prenehanju delovnega razmerja v instituciji Evropske unije

POROČILO KOMISIJE SVETU

Poročilo za obdobje 2006–2008 o finančnem stanju sistema Skupnosti za zavarovanje za primer brezposelnosti nekdanjih začasnih in pogodbenih uslužbencev, ki so brezposelni po prenehanju delovnega razmerja v instituciji Evropske unije

POVZETEK

Člen 28a(11) in člen 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (PZDU) določata, da mora Komisija vsaki dve leti predložiti poročilo Svetu o finančnem stanju sistema Skupnosti za zavarovanje za primer brezposelnosti in posebnega sklada za primer brezposelnosti. V tem poročilu je prikazano stanje za obdobje 2006–2008, zaradi primerljivosti s prejšnjim poročilom pa so v njem sistematično navedene številke iz leta 2005.

Trenutno finančno stanje sklada za primer brezposelnosti je zadovoljivo, saj so se na ravni računovodstva skupne rezerve sklada povečale z 9 205 000 EUR ob koncu leta 2005 na 16 160 000 EUR ob koncu leta 2008.

Toda z novimi Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki so začeli veljati 1. maja 2004, so se zaradi uvedbe statusa pogodbenega uslužbenca znatno spremenila pravila glede prispevkov v sklad, zajete populacije in meril upravičenosti. To pomeni, da je bil sistem med letoma 2005 in 2008 v prehodni fazi ter da ob koncu tega obdobja očitno še ni dosegel operativne hitrosti, zlasti glede spremembe števila prihodnjih upravičencev. Zato je potrebno redno spremljanje.

Dejansko so se prispevki v sklad za primer brezposelnosti in njegovi izdatki z uvedbo statusa pogodbenega uslužbenca in povečanja števila evropskih agencij v letu 2008 v primerjavi z letom 2005 podvojili. Prejemki so se močno povečali v letu 2006, bolj postopno pa v letih 2007 in 2008, medtem ko so se izdatki povečali zlasti v letih 2007 in 2008. Zaradi tega časovnega zamika se je letni presežek s 755 000 EUR v letu 2005 povečal na 3 410 000 EUR v letu 2006 in na 2 275 000 EUR v letu 2007, kar pa je nato s finančnega vidika povzročilo majhen primanjkljaj v višini 330 000 EUR v letu 2008.

Regulativni okvir

Opis sistema

Začetek veljavnosti novih kadrovskih predpisov 1. maja 2004 je pomenil konec prejšnjega sistema, ki se je uporabljal od leta 1985 do aprila 2004.

Ta je določal nadomestilo za primer brezposelnosti za začasne uslužbence, ki prenehajo delati. Ta nadomestila Skupnosti za primer brezposelnosti dopolnjujejo nacionalne socialne prejemke, do katerih so upravičeni nekdanji uslužbenci. Oseba, ki je bila vsaj 6 mesecev zaposlena kot začasni uslužbenec, je upravičena do nadomestila za obdobje 24 mesecev. Stopnja dopolnilnega nadomestila Skupnosti za primer brezposelnosti je omejena z zgornjo in spodnjo mejo. Ta zgornja in spodnja meja se nista nikoli prilagajali. Nadomestila iz sistema zdravstvenega zavarovanja Skupnosti (5,1 % referenčne osnovne plače brezposelne osebe) se plačujejo iz sklada za primer brezposelnosti.

Če za to zaprosi začasni uslužbenec, se v prehodnem obdobju še naprej uporablja prejšnji sistem za osebe, ki so že brezposelne, in pogodbe, sklenjene pred 1. majem 2004, ki so se iztekle po tem datumu.

Novi sistem, ki velja od maja 2004, določa nadomestilo za primer brezposelnosti tudi za novo kategorijo pogodbenih uslužbencev.

Ta pravica je zdaj omejena na tretjino obdobja, v katerem je bila oseba dejansko zaposlena kot začasni ali pogodbeni uslužbenec; to obdobje pa ne sme biti daljše od 36 mesecev. Zgornja meja (ki velja šele od 7. meseca brezposelnosti) oziroma spodnja meja za začasne uslužbence sta bili revalorizirani. Ta zgornja in spodnja meja obstajata tudi za pogodbene uslužbence, vendar se razlikujeta od zgornje in spodnje meje za začasne uslužbence. Odslej se bosta prilagajali enkrat na leto (enako kot plače).

Pravna podlaga

- Člen 28a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (PZDU), uveden s členom 33 Uredbe Sveta št. 2799/85 z dne 27. septembra 1985 (UL L 265, 8.10.1985); kakor je bil spremenjen z Uredbo Sveta št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 (UL L 124, 27.4.2004).

- Uredba Komisije št. 91/88 z dne 13. januarja 1988 o določitvi pravil za izvajanje člena 28a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (UL L 11, 15.1.1989).

- Uredba Komisije z dne 14. julija 1988 na podlagi soglasja, ki ga je ugotovil predsednik Evropskega sodišča dne 4. julija 1989, o določitvi podrobne ureditve za uporabo določb o dodelitvi nadomestila za primer brezposelnosti začasnim uslužbencem na podlagi člena 28a(10) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

- Člena 96 in 5 Priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, uvedena z Uredbo Sveta št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 (UL L 124, 27.4.2004).

- Letne uredbe o prilagoditvah osebnih prejemkov, pokojnin in drugih nadomestil.

Finančno stanje SKLADA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

STANJE sklada za primer brezposelnosti je spodaj prikazano na dva načina. Številke v prvi točki („Računovodsko stanje“) so povzete tako, kot so navedene v računovodskih evidencah: finančna transakcija je vključena v leto, v katerem je bila vknjižena („Računovodsko stanje“). Vendar se nekateri prejemki in izdatki nanašajo na transakcije, ki so nastale eno leto pred vknjižbo. V drugi točki („Finančno stanje“) so številke prikazane z vidika računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka. V skladu s tem je treba te vknjižbe vključiti v leto, v katerem so nastale.

Računovodsko stanje: tekoči poslovni izid in skupni saldo za obdobje 2005–2008

V preglednici 1 so povzeti prejemki in izdatki, kot so bili vknjiženi, ter s tem povezani saldo.

Vsi zneski, evidentirani pod „Nadomestila za primer brezposelnosti“, vključujejo osnovno nadomestilo za primer brezposelnosti, vse družinske dodatke in učinek korekcijskega koeficienta (samo za prejšnji sistem). Odšteti so vsi prejemki socialne varnosti, izplačani iz nacionalnega sistema (nadomestila za primer brezposelnosti, družinski dodatki, nadomestila v primeru bolezni, materinstva ...).

Prispevki v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (SSZZ) se v celoti izplačujejo iz sistema Skupnosti za zavarovanje za primer brezposelnosti (5,1 % referenčne osnovne plače brezposelne osebe). Osebni prispevki v SSZZ se torej ne odštejejo od nadomestil Skupnosti za primer brezposelnost.

[pic]

Pri upravljanju izdatkov in prejemkov sklada za primer brezposelnosti se uporabljata dva instrumenta: tekoči račun za zbiranje prejemkov in izplačilo nadomestil ter vrsta vezanih vlog, na katerih se zbirajo presežki s tekočega računa.

V preglednici 2 so v prvem delu povzete transakcije na tekočem računu, v drugem delu pa dobički, doseženi z vezanimi vlogami, in transakcije med obema računoma. V tretjem delu sta navedena skupna presežka na obeh računih.

[pic]

Presežek se je v letu 2006 povečal za 40 %, v letu 2007 pa za 23 %. Leta 2008 se je zmanjšal za 1 %. Trenutno stanje sklada s skupnim presežkom blizu 16,2 milijona EUR v letu 2008 je na ravni računovodstva torej zadovoljivo.

V preglednici 3 in grafu 1 so povzeti tudi petletni skupni saldi iz prejšnjega poročila, tako da je prikazano dolgoročno gibanje skupnega salda (1985–2008).

[pic]

[pic]

Finančno stanje: tekoči poslovni izid za obdobje 2005–2008

Nekateri prejemki, pobrani in vknjiženi na začetku leta N, so odtegljaji od plač konec leta N – 1, nekatera izplačila nadomestil za primer brezposelnosti, izvedena in vknjižena v začetku leta N, pa se nanašajo na obdobja brezposelnosti konec leta N – 1. Te računovodske vknjižbe bi morale biti v skladu z načeli računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka vključene v proračunsko leto N – 1.

V tem smislu so prejemki in izdatki navedeni v preglednici 4 in grafu 2, ki tako prikazujeta letno „finančno“ stanje prejemkov in izdatkov sklada za primer brezposelnosti.

[pic]

[pic]

Prejemki so se leta 2006 v primerjavi z letom prej zelo povečali (36 %), naraščali pa so tudi v letih 2007 (15 %) in 2008 (12 %). Izdatki so se v letu 2006 zmanjšali (–5 %), močno pa so se povečali v letih 2007 (45 %) in 2008 (48 %). Iz te razlike med prejemki in izdatki za leti 2006 in 2007 izhajajo veliki presežki, za leto 2008 pa manjši primanjkljaj. Ta se je izravnal z obrestmi od naloženih sredstev. V grafu 3 so prikazani tekoči saldo in obresti v obdobju 2005–2008.

[pic]Razloga za tako gibanje prejemkov in izdatkov sta predvsem ustanovitev novih agencij in uvedba nove kategorije osebja po letu 2004: pogodbenih uslužbencev, zaposlenih za določen čas (največ tri leta). Z zaposlovanjem pogodbenih uslužbencev v obdobju 2004–2007 so se prejemki povečali, ne da bi to neposredno vplivalo na izdatke, medtem ko sta prvi iztek pogodb in pridobitev pravice do nadomestila za brezposelnost povzročila močno povečanje izdatkov od leta 2007 dalje.

Finančno stanje: razčlenitev izdatkov in prejemkov po institucijah in za vse agencije skupaj v obdobju 2005–2008

Izdatki in prejemki so v preglednici 5 razčlenjeni po institucijah in za vse agencije skupaj.

V prvem delu so navedeni absolutni zneski, v drugem delu pa delež posamezne institucije in vseh agencij skupaj glede na vse izdatke in prejemke.

[pic]