52010DC0334

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 25.6.2010

COM(2010)334 konč.

SEDMO LETNO POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU

PREGLED UKREPOV TRGOVINSKE ZAŠČITE TRETJIH DRŽAV PROTI EVROPSKI UNIJI (STATISTIČNI PODATKI DO VKLJUČNO 31. DECEMBRA 2009, POJASNILA V ZVEZI S POSAMEZNIMI ZADEVAMI IN BESEDILO PA SO POSODOBLJENI MARCA 2010)

SEC(2010)772

SEDMO LETNO POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU

PREGLED UKREPOV TRGOVINSKE ZAŠČITE TRETJIH DRŽAV PROTI EVROPSKI UNIJI (STATISTIČNI PODATKI DO VKLJUČNO 31. DECEMBRA 2009, POJASNILA V ZVEZI S POSAMEZNIMI ZADEVAMI IN BESEDILO PA SO POSODOBLJENI MARCA 2010)

Povzetek

Kljub mednarodnim zavezam, da države ne bodo uvedle protekcionističnih ukrepov v teh razmerah globalne gospodarske krize, je bilo število novih preiskav in uvedenih ukrepov trgovinske zaščite v letu 2009 zelo visoko. Na žalost pa standardi, uporabljeni v več ukrepih proti izvoznikom EU, niso najboljši. Letos je bilo to še zlasti opazno na področju standardov za začetek preiskav. Poleg tega je vedno večja uporaba zaščitnih ukrepov preveč obremenjujoča. Dejavnosti spremljanja, ki jih izvaja Komisija v zvezi s tem, so zelo pomembne. Komisija je pogosto posredovala, da bi pomagala izvoznikom EU in zagotovila, da njihov dostop do tujih trgov ni bil neprimerno omejen z neupravičenimi ukrepi. To je pogosto prineslo pozitivne rezultate, vendar na žalost ni bilo mogoče rešiti vseh težav. Komisija bo še naprej zagovarjala preudarno in disciplinirano uporabo instrumentov trgovinske zaščite za spodbujanje proste in pravične trgovine po vsem svetu.

Uvod

V lanskoletnem poročilu so bili poudarjeni prvi znaki globalne krize in njen vpliv na dejavnost trgovinske zaščite. Leta 2008 je bilo začetih presenetljivo veliko novih preiskav, zlasti v prvih dveh mesecih navedenega leta. Čeprav so se države G20 obvezale, da ne bodo uporabljale ukrepov trgovinske zaščite, to poročilo kaže, da se je trend, ki se je začel leta 2008, nadaljeval tudi v letu 2009. Število novih začetih preiskav in uvedenih ukrepov v letu 2009 se je dejansko močno povečalo.

Dokler se instrumenti trgovinske zaščite uporabljajo popolnoma skladno s pravili STO, jih ni mogoče šteti za zaščitne ukrepe. Njihov namen je urediti zelo posebne primere v skladu s strogimi pravili. Na žalost pa se zdi, da trendi in težave, opredeljeni v tem poročilu, kažejo, da so bila v letu 2009 ta pravila včasih uporabljena na nenavaden način. Neustrezna uporaba instrumentov in vse prepogosto nizki standardi, uporabljeni med preiskavami trgovinske zaščite, kot je Komisija v preteklosti nenehno kritizirala, so bili bolj očitni kot kdaj koli prej.

Nadaljnja prizadevanja Komisije v zvezi s spremljanjem ukrepov trgovinske zaščite tretjih držav so bila v tem okviru še dodatno okrepljena. Komisija je pomagala več industrijam pri posameznih preiskavah in tudi pogosto posredovala na širših ravneh, da bi preprečila odmike od veljavnih pravil. Poleg tega je špansko predsedstvo dostop do trga označilo kot prednostno nalogo, zaradi česar so bile dejavnosti Komisije na tem področju še bolj pomembne.

To poročilo opisuje splošne trende, ugotovljene težave in dosežene rezultate. Prav tako vključuje podrobno analizo trendov in posebne primere za najbolj pomembne uporabnike instrumenta.

Splošni razvoj

Dejavnost instrumentov trgovinske zaščite s strani tretjih držav je bila v letu 2009 zelo intenzivna, zlasti v smislu novih postopkov . Naraščajoči trend, ki ga je mogoče zaznati od konca leta 2008, se je dejansko nadaljeval. Leta 2009 je bilo začetih nič manj kot 45 novih preiskav, kar je veliko povečanje v primerjavi z letom 2008, ko je bilo začetih 33 novih postopkov (od tega skoraj polovica v zadnjem četrtletju). Še večja je razlika v primerjavi z letom 2007, ko je bilo začetih 19 novih postopkov.

Zaščitni ukrep je bolj kot kdaj koli prej najpogosteje uporabljen instrument za nove preiskave. Dejansko se pri več kot 31 začetih zaščitnih preiskavah več kot dve tretjini novih primerov nanaša na ta instrument. Tudi če EU glede na erga omnes naravo zaščitnih ukrepov izdelka, ki je predmet preiskave, ne izvaža vedno, ta trend ostaja razlog za resno zaskrbljenost. Medtem ko je bila Indija najpomembnejša uporabnica z 9 novimi postopki v letu 2009, je treba navesti, da je Turčija za 4 zaščitne ukrepe podaljšala njihovo prvotno triletno obdobje uporabe.

Rezultat splošnega porasta števila novih preiskav od konca leta 2008 je bilo seveda višje število uvedenih ukrepov v letu 2009: uvedenih je bilo 33 novih ukrepov, leta 2008 pa samo 18. Indija je bila ponovno najpomembnejša akterka (7 uvedenih ukrepov), sledijo pa ji Kitajska (4 ukrepi), Izrael in Ukrajina (vsak po 3 ukrepe). Skoraj polovica teh ukrepov je bilo zaščitnih, kar pomeni 15 od 33 ukrepov v letu 2009 (v primerjavi s 6 od 18 ukrepov v letu 2008).

Kljub zgornjemu trendu pa se je skupno število veljavnih ukrepov le rahlo povečalo. Konec leta 2009 je bilo veljavnih 136 ukrepov trgovinske zaščite, kar so samo 3 ukrepi več kot konec leta 2008. To je posledica dejstva, da je v letu 2009 nezanemarljivo število ukrepov poteklo ali pa so bili zaključeni.

Protidampinški ukrepi ostajajo najštevilčnejši veljavni ukrepi (93 ukrepov v primerjavi z 91 ukrepi v letu 2008), sledijo jim zaščitni ukrepi (37 ukrepov v primerjavi z 32 v letu 2008) in protisubvencijski ukrepi (6 ukrepov v primerjavi z 10 v letu 2008).

Glavni uporabnik instrumentov proti Evropski uniji so še vedno ZDA s 23 veljavnimi ukrepi, pa čeprav leta 2009 ni bilo uvedenih nobenih novih ukrepov ali postopkov. Indija je še vedno druga največja uporabnica, saj ima 15 veljavnih ukrepov, in je bila v letu 2009 zelo dejavna, kot je pojasnjeno zgoraj. Kitajska je že skoraj ujela Indijo in je skupaj s Turčijo na tretjem mestu z 12 veljavnimi ukrepi proti EU v letu 2009. Drugi pomembni uporabnici sta Brazilija z 11 ukrepi in tik za njo Ukrajina z 9 veljavnimi ukrepi.

Tekoče težave

Posredovanja Komisije so pogosto privedla do izboljšav v posameznih primerih ali celo do zaključka primerov brez ukrepov. Vendar pa težave, opisane v prejšnjih poročilih, še vedno obstajajo. Zaradi pritiska, ki so ga ustvarile težke gospodarske razmere, se zdi, da so se nekatere težave v letu 2009 še poglobile. To še zlasti velja za (nizke) standarde za začetek preiskav in vedno pogostejšo uporabo zaščitnih instrumentov. Pomanjkanje preglednosti prav tako ostaja pomembno vprašanje. V najslabših primerih smo bili priča kombinaciji teh treh težav.

Nizki standardi za začetek preiskave

Od konca lanskega leta so veliko industrij po svetu prizadele in jih še vedno prizadevajo težke gospodarske razmere. V teh okoliščinah morajo gospodarski subjekti poiskati zaščito pred tujo konkurenco, npr. zaščitne ukrepe. Zato morajo biti nacionalni organi še posebej pozorni, ko prejmejo zahteve za uvedbo ukrepov trgovinske zaščite. Preiskave se lahko sprožijo samo, če obstaja dejanski dokaz, da so pravni pogoji za začetek preiskave izpolnjeni.

Čeprav je lahko pritisk za začetek preiskave zelo velik, morajo kot podlaga za postopek služiti samo tehnični razlogi. Vendar pa v letu 2009 temu ni bilo vedno tako. To je povzročilo povečanje števila novih postopkov za več kot 80 % v primerjavi z letom 2008, tj. v letu 2009 je bilo začetih 33 novih preiskav, v letu 2008 pa samo 18. V večini teh postopkov je npr. dokaz za škodo temeljil na samo nekaj negativnih finančnih kazalnikih, ki so zajemali zelo kratko časovno obdobje (pogosto samo eno četrtletje). Analize vzročnosti so bile prav tako pomanjkljive, saj so podjetja poskušala negativni vpliv finančne krize pripisati dampinškemu, subvencioniranemu ali povečanemu uvozu in tako zelo prikladno prezrla vzroke, ki ne izhajajo iz uvoza in so negativno vplivali na njihov položaj.

Čeprav te preiskave niso in tudi ne smejo vedno privesti do ukrepov, ima že sam začetek preiskave škodljiv vpliv na trgovinske tokove, saj ustvarja negotovost v poslovnem okolju. Poleg tega udeležba v preiskavi za zadevne gospodarske subjekte pomeni veliko naložbo v človeške in finančne vire. Zato se je treba preiskavam, ki ne izpolnjujejo meril STO, vedno izogibati, saj so nezakonite in še zlasti v zadevnem okviru nepotrebno dodatno obremenjujejo podjetja, ki jih je že prizadela sedanja gospodarska kriza.

Poleg zgoraj opredeljenih težav se je v letu 2009 pojavil nov trend. V različnih primerih je bilo ugotovljeno, da je po uvedbi protidampinških ukrepov s strani Evropske komisije država, ki je bila predmet teh ukrepov, začela preiskave v zvezi s podobnimi izdelki. Čeprav je še prezgodaj za zaključek, da gre za uveljavljen trend, je težko verjeti v popolno naključje. Komisija ta trend pozorno spremlja.

Obsežna uporaba zaščitnih ukrepov

Po velikem porastu v letu 2008 se je uporaba zaščitnih ukrepov v letu 2009 dejansko izredno povečala. Leta 2009 je bilo začetih 31 novih zaščitnih preiskav in uvedenih 15 novih ukrepov. To je več kot dve tretjini vseh začetih novih preiskav in skoraj polovica vseh novih uvedenih ukrepov.

Treba je spomniti, da so zaščitni ukrepi najbolj omejevalen instrument trgovinske zaščite, saj se nanašajo na „pravično tržen“ uvoz (tj. niti dampinški niti subvencionirani) iz vseh držav porekla in tudi na uvoz, ki domačim proizvajalcem ne povzroča škode. Tako enostransko in začasno odpravljajo tarifne koncesije, ki so bile podeljene v različnih krogih pogajanj GATT/STO. Zato odbori in pritožbeni organ vedno zelo strogo razlagajo pravila STO v zvezi z zaščitnimi ukrepi. Vprašljivo je, ali vsi ti ukrepi, uvedeni v letu 2009, dejansko izpolnjujejo zahtevane stroge zakonske pogoje. Bolj pomembno pa je, da bodo med preiskavo moteni trgovinski tokovi, čeprav ukrepi zaradi zelo nizkih standardov za začetek preiskav navsezadnje ne bodo uvedeni. Poleg tega so nekatere države (tj. Turčija in Rusija) prvič v letu 2009 podaljšale prvotno triletno obdobje uporabe za zaščitne ukrepe. To je prav tako zaskrbljujoče, saj je bil v nekaterih od teh primerov uvoz zaradi teh ukrepov skoraj popolnoma prekinjen, domača industrija pa si je opomogla. V drugih primerih je bila domača industrija še vedno v slabem položaju, bodisi zaradi gospodarske krize bodisi zaradi neučinkovitih ukrepov. V vseh teh primerih bi bilo treba ukrepe odpraviti.

Evropska komisija je v veliko primerih posredovala, da bi poudarila neskladnosti s STO. Kot bo pojasnjeno v nadaljnjem besedilu, bi se bilo mogoče nekaterim ukrepom izogniti, medtem ko bi se lahko v drugih primerih prizaneslo vsaj evropskemu izvozu. To pa nikakor ni zadovoljivo, saj so zaščitni ukrepi v letu 2009 postali najpogosteje uporabljen instrument.

Postopkovni vidiki

Pomanjkanje preglednosti preiskav trgovinske zaščite je težava, ki se vedno znova pojavlja in ima škodljive učinke, saj zainteresiranim stranem odvzame njihovo zakonito pravico do obrambe.

Težave se najpogosteje pojavljajo v zvezi z vprašanjem zaupnosti. Čeprav je jasno, da informacij, ki jih stranke predložijo na podlagi zaupnosti, ni dovoljeno razkriti, ima vsaka zainteresirana stran pravico do zadostnih informacij, da lahko razume vsebino zaupno predloženih podatkov. Vendar pa so pogosto vsa polja za številke v javnih različicah zahtevkov, ki jih vloži industrija, in/ali v javnih obvestilih predhodnih ali končnih ugotovitev enostavno izbrisana, brez povzetka teh informacij. Poleg tega podatki, kot so skupni zneski, ki se nanašajo na več kot tri podjetja, pogosto neupravičeno veljajo za zaupne, saj njihovo razkritje ne bi imelo škodljivega vpliva na stranko, ki predloži informacije.

Zaradi drugih postopkovnih pomanjkljivosti so preiskave trgovinske zaščite po nepotrebnem obremenjujoče. To se nanaša predvsem na pretirane zahteve po informacijah, kot je razvidno iz primerov vzorčenja, kjer morajo izvozniki predložiti podrobne informacije, ki presegajo obseg informacij, potrebnih za izbiro vzorca. V drugih primerih so bile zahtevane informacije (vključno s prodajo, stroški, prodajo v tretje države itd.) za predolgo obdobje preiskave dveh ali več let. Včasih morajo izvozniki predložiti zelo podrobne informacije, ki niso potrebne za ugotovitev dampinga, temveč se obravnavajo kot poslovna skrivnost, npr. posebne postavke stroškov v proizvodnem postopku. Te pretirane zahteve lahko podjetja odvrnejo od sodelovanja, kar ima neizogibno negativne posledice, običajno v obliki višjih dajatev.

Komisija poskuša rešiti te težave z neposrednim posredovanjem pri preiskovalnih organih in z nudenjem pomoči zadevnim strankam. Takšno posredovanje je bilo v veliko primerih uspešno, vendar žal ne vedno. Zato bo Komisija nadaljevala z obravnavo teh vprašanj v okviru dvostranskega sodelovanja in med zasedanji ustreznih odborov STO v Ženevi za zagotovitev, da zakonodajo STO in visoke standarde uporabljajo vsi uporabniki instrumentov.

Glavni dosežki

Vloga Komisije v zadevah v zvezi s tretjimi državami močno presega zgolj spremljanje preiskav. Komisija namreč zagotavlja svetovanje in pomoč zadevnim evropskim izvoznikom ter neposredno posreduje pri organih tretjih držav pri specifičnih in sistemskih vprašanjih. Ta prizadevanja so namenjena podpori zadevnih podjetij, pa tudi splošnemu izboljšanju discipline med trgovinskimi partnericami pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite. V tem okviru Komisija še naprej organizira posebne seminarje o trgovinski zaščiti, da bi v trgovinski skupnosti razširjala najboljše prakse.

Čeprav dosežkov na teh področjih ni vedno enostavno izmeriti, pa je vztrajnost Komisije obrodila sadove in v več primerih je bil izid za podjetja ugodnejši, kot bi bil brez posredovanja Komisije, zlasti v naslednjih primerih:

Indija: zaključek 7 zaščitnih preiskav

Indija je v letu 2009 začela 9 zaščitnih preiskav. To je približno tretjina vseh zaščitnih preiskav, začetih v tem letu, in tudi izjemno visoko število v primerjavi z 10 zaščitnimi preiskavami, ki jih je Indija začela v zadnjih 10 letih. 7 od teh primerov se je nanašalo na izdelke, izvožene iz EU v ocenjeni vrednosti nič manj kot 500 milijonov EUR na leto iz industrije jekla, papirja in kemikalij. Vsi ti primeri so se začeli na zelo trhlih temeljih. Komisija je v sodelovanju z izvozniki močno nasprotovala postopkom in posredovala na različnih ravneh. Ta posredovanja so prinesla pozitivne rezultate in kljub priporočilu indijskih organov, naj se uvedejo začasni ukrepi, so bile vse preiskave, ki so se neposredno nanašale na evropski izvoz, zaključene brez uvedbe kakršnih koli ukrepov. Vendar pa je treba upoštevati, da so na trgovino skoraj eno leto negativno vplivale tekoče preiskave, ki pa se sploh ne bi smele začeti.

Nova Zelandija: zaključek pregleda zaradi izteka ukrepa v zvezi z izravnalnimi ukrepi glede konzerviranih breskev

Ta primer je pomemben, saj se nanaša na novo shemo, uvedeno kot del reforme skupne kmetijske politike EU, ki se šteje za popolnoma skladno s standardi STO in zato ne sme biti predmet izravnalnih ukrepov. V okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, začetega leta 2008, je Nova Zelandija sprejela argumente Komisije, ki so dokazovali, da nova shema nima škodljivih učinkov na trgovino in zato proti njej ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov. Zato so bile dajatve, ki so veljale več kot 10 let, odpravljene.

Hrvaška: odprava zaščitnega ukrepa za sir in nadomestke sira

Hrvaška je uvedla začasne ukrepe za te izdelke junija 2009, na zelo trhlih postopkovnih temeljih in ob pomanjkljivi preglednosti (ni razkrila informacij, ki bi dokazovale, da so pravni pogoji za uvedbo ukrepov izpolnjeni). Zadevni prvotni letni izvoz EU je znašal 80 milijonov EUR. Na podlagi velikega gospodarskega vpliva in hudih napak v tej zadevi je Komisija odločno posredovala na tehnični in politični ravni. Posledično se je obseg proizvoda znatno zmanjšal. Vrste izključenega sira so predstavljale 80 % izvoza EU in ustrezni ukrepi so bili razveljavljeni, izdatki zanje pa povrnjeni. Za ostale izdelke so bili ukrepi uvedeni samo za šest mesecev in so potekli januarja 2010.

Izrael: brez uvedbe zaščitnih ukrepov

Izrael je leta 2009 postal pomemben uporabnik instrumentov trgovinske zaščite. Med drugim je bila začeta zaščitna preiskava proti uvozu jeklenih izdelkov . Primer je bil sprožen na trhlih temeljih in začasni ukrepi so bili uvedeni kljub dejstvu, da se je uvoz leta 2009 zmanjšal in da so se povprečne uvozne cene zvišale. Po različnih preiskavah, vključno s strani Komisije, so bili ukrepi prekinjeni, dajatve pa povrnjene. Komisija pa kljub temu še vedno spremlja ta primer, saj preiskava na žalost še ni zaključena. Vendar pa je težko razumeti, kako bi Izrael lahko še vedno utemeljeval uvedbo ukrepov.

Ru sija: zaključek protidampinške preiskave v zvezi s ploščato valjanim jeklom, prevlečenim s polimerom, in začasna neuporaba zaščitnih ukrepov za kombajne za žito

Protidampinška preiskava proti uvoz u ploščato valjanega jekla, prevlečenega s polimerom , iz Belgije in Finske je bila zaključena septembra 2009. Komisija je posredovala, da bi poudarila slabosti, ugotovljene v tem primeru, kot na primer neobstoj škode in pomanjkanje preglednosti. Posledično so preiskovalni organi novembra 2009 predlagali, da se ukrepi ne uvedejo zaradi negativne določitve škode.

Komisija in industrija EU sta prav tako aktivno sodelovali v primeru zaščitnih ukrepov v zvezi s kombajni za žito , in sicer zaradi velikega gospodarskega interesa (110 milijonov EUR v letu 2007). Pogoji za uvedbo zaščitnih ukrepov dejansko niso bili izpolnjeni in Rusija se je zato odločila, da zaščitnih ukrepov ne bo uvedla. Na žalost pa so se zvišale uvozne dajatve, kar pa je pravno težje izpodbijati. Možnosti, da bo Rusija zaščitne ukrepe uvedla pozneje, ni mogoče izključiti, tj. če se carine popravijo navzdol, zaradi česar Komisija pozorno spremlja ta primer.

Maroko: podaljšanje kvote EU za zaščitne ukrepe za keramične ploščice

Maroko je leta 2009 začel preiskavo, da bi raziskal potrebo po podaljšanju zaščitnih ukrepov, uvedenih leta 2006. Komisija je skupaj z industrijo aktivno posredovala. Čeprav se podaljšanju ukrepov ni bilo mogoče izogniti, je bila kvota, dodeljena evropskim izvoznikom, zelo liberalizirana v primerjavi s prvotnimi ukrepi, pogoji za pridobitev uvoznih dovoljenj pa so bili izboljšani. Posledično imajo evropski izvozniki spet dostop na maroški trg.

Zaključek preiskav ali odsotnost ukrepov v različnih primerih

V primeru črpalk za črpanje bencina , ki ga je Argentina začela maja 2008 proti uvozu iz Romunije, so nenehna posredovanja Komisije in industrije privedla do sprejetja zavez, ki jih je ponudil zadevni romunski izvoznik. Komisija je tudi aktivno podprla industrijo EU v zaščitni preiskavi, ki jo je začela Ukrajina v zvezi s tekočim klorom , in v zaščitni preiskavi, ki jo je začela Turčija v zvezi s tekstilnimi izdelki . Obe preiskavi sta bili zaključeni brez ukrepov leta 2009.

Status tržnega gospodarstva za nove države članice

Treba je opozoriti, da je junija 2009 po dolgem in težkem prizadevanju ter več posredovanjih s strani držav članic in Komisije Brazilija Bolgariji in Romuniji končno dodelila status tržnega gospodarstva.

4.9 ZDA: ničelna nastavitev

EU je izpodbijala prakso ničelne nastavitve v dveh primerih reševanja sporov STO, in sicer DS 294 in DS 350. Odbor je v obeh primerih odločil v korist EU, vendar ZDA niso upoštevale odločitev odbora v razumnem času. Zato je EU v prvem primeru (DS 294) zaprosila za odbor za skladnost in prejela potrditev za določene zahtevke ter ugovarjala nekaterim vidikom dodatnih ugotovitev odbora. V končni odločitvi je bilo navedeno, da morajo ZDA takoj prenehati izvajati to nepošteno prakso. Ker ZDA tega še vedno niso upoštevale, je EU uvedla sankcije. Trenutno arbiter odloča o ravni teh sankcij.

V drugem primeru ničelne nastavitve (DS 350) je pritožbeni organ ugodil glavnim zahtevam EU v pritožbenem postopku, zavrnil vse razloge za pritožbo, ki so jih predložile ZDA, in potrdil ugotovitve odbora, da ZDA z uporabo ničelne nastavitve v letnih revizijah kršijo obveznosti STO. EU zdaj preučuje nadaljnje korake v tem primeru, da ZDA upoštevajo končno odločitev.

SKLEPNA UGOTOVITEV

Kot je bilo predvideno v lanskoletnem poročilu, je bila dejavnost instrumentov trgovinske zaščite v tretjih državah v letu 2009 zelo intenzivna. Naraščajoči trend števila novih postopkov, ki so se začeli konec leta 2008, se je v letu 2009 nadaljeval in število uvedenih ukrepov se je v primerjavi s prejšnjimi leti močno povečalo. Razmeroma omejeno povečanje števila veljavnih ukrepov konec leta zato ne odraža dejanskega stanja v celoti. Veliko število novih ukrepov je bilo delno izravnano z iztekom več ukrepov v letu 2009. Poleg tega nekatere preiskave bodisi niso bile zaključene bodisi so bile zaključene brez uvedbe ukrepov. Vendar pa so, kot je pojasnjeno zgoraj, tudi če se preiskava zaključi brez ukrepov, trgovinski tokovi med trajanjem preiskave moteni zaradi negotovega izida. Poleg tega veliko preiskav sploh ne bi smelo biti sproženih zaradi pomanjkanja dokazov, potrebnih za sprožitev postopka.

Splošno povečanje dejavnosti je zaskrbljujoče, zlasti pa so zaskrbljujoči nekateri vidiki dejavnosti. Predvsem nizki standardi začetka preiskav in razširjena uporaba zaščitnih instrumentov so še vedno problematični. Zdi se, da so gospodarske razmere konec leta 2008 povzročile še posebej ohlapno razlago pravil STO. Zato je Komisija okrepila prizadevanja, da bi preprečila odklone od teh pravil, kadar koli je to mogoče.

V tem okviru je Komisija posredovala v več primerih in se zelo pogosto posvetovala z industrijami. Pogosto so bila ta prizadevanja uspešna, preiskave pa so bile bodisi zaključene brez ukrepov bodisi ukrepi niso neupravičeno škodili izvozu EU. To kaže na posebno pomembnost spremljanja Komisije v teh težkih gospodarskih časih. V času krize je zagotavljanje zakonitega tržnega dostopa proizvajalcem EU še bolj pomembno.

Nedvomno obstaja potreba po ohranitvi in celo okrepitvi prizadevanj Komisije. Komisija si nenehno prizadeva za izboljšanje ukrepanja. Njen najpomembnejši izziv za prihodnja leta je poleg nudenja pomoči zadevnim evropskim izvoznikom, ki so predmet tekočih preiskav, da poskuša predvideti in se izogniti neupravičenim novim preiskavam. Pri doseganju tega cilja bo v pomoč okrepljena izmenjava z drugimi preiskovalnimi organi, da se izboljšajo standardi, preglednost in predvidljivost.