52010DC0308

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 14.6.2010

COM(2010)308 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS)

SEC(2010)716 SEC(2010)717

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS)

UVOD: ZA VEč APLIKACIJ SISTEMOV EGNOS IN GALILEO V EVROPI

EGNOS je tu, uporabimo ga!

EGNOS[1], evropski satelitski dopolnilni sistem, ki postavlja temelje za Galileo, se uporablja od 1. oktobra 2009. Šest mesecev pred tem je Komisija v imenu EU od Evropske vesoljske agencije (ESA) prevzela lastništvo sistema. S tremi geostacionarnimi sateliti in 40 zemeljskimi postajami po vsej Evropi in Severni Afriki EGNOS dopolnjuje globalni sistem za določanje položaja (GPS), ki so ga Združene države leta 2000 brez jamstva storitve dale na voljo za uporabo v civilne namene.

Posvetovanje v okviru evropske zelene knjige o aplikacijah GNSS iz leta 2006 je potrdilo širok nabor potencialnih področij uporabe GNSS v Evropi, ki bi imela korist od zmogljivosti GNSS v smislu določanja položaja, hitrosti in časa.

EGNOS v vsej Evropi brezplačno ponuja dopolnilne satelitske navigacijske signale, ki so desetkrat natančnejši od signalov GPS. Od te izboljšane natančnosti imajo lahko korist vsa področja uporabe, na katerih se uporabljajo informacije o položaju in hitrosti: vse oblike prevoza zaradi boljšega upravljanja infrastrukture in zagotavljanja geo-lokaliziranih informacij, logistika, precizno kmetijstvo, civilna zaščita in obvladovanje izrednih razmer, kartografske in zemljiškoknjižne storitve, ribištvo, energetika, upravljanje naravnih virov, rudarstvo, geologija, meteorologija, modeliranje podnebnih sprememb, okolje, pravosodje in kazenski pregon, mejni nadzor itd.

Dodatna prednost sistema EGNOS za civilne uporabnike je njegova integriteta, ki predstavlja mero za zanesljivost pravilnosti informacij, ki jih zagotavlja sistem, saj uporabnika samodejno opozori, če pride do napake pod določeno mejo zanesljivosti. Integriteta igra pomembno vlogo pri aplikacijah, povezanih z varnostjo življenja v prometu (vse oblike prometa, upravljanje letališč, samodejna vozila), občutljivih komercialnih aplikacijah (visokonatančno določanje položaja naftnih ploščadi, logistika, prevoz nevarnega blaga) ali aplikacijah, povezanih z ugotavljanjem odgovornosti, pri katerih so potrebna pravna sredstva (rekonstruiranje prometnih nesreč, pristojbine za uporabo cest, usklajevanje električnih ali telekomunikacijskih omrežij).

Evropa si mora zagotoviti svoj delež na svetovnem trgu nadaljnjih aplikacij GNSS

EGNOS danes skupaj s signalom GPS krepi infrastrukturo za svetovni trg izdelkov in storitev GNSS, tako imenovanih nadaljnjih aplikacij GNSS (pozneje pa bo to nalogo opravljal Galileo). Leta 2008 je bil ta trg vreden 124 milijard EUR.

Trg temelji zlasti na osnovnih signalih za določanje položaja in časa, vendar naj bi ga okrepilo načrtovano uvajanje overjanja in šifriranja signalov. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo 75 % trga (z 52 % prihodkov) predstavljali izdelki in storitve, povezani z mobilnimi telekomunikacijami in osebnimi terminalskimi napravami, nadaljnjih 20 % (s 44% prihodkov) inteligentni prometni sistemi za cestni promet in preostalih 5 % (s 4% prihodkov) druga področja uporabe.

Kljub evropskim naložbam v lastno infrastrukturo GNSS in razpoložljivosti sistema EGNOS ima evropska industrija v primerjavi z deležem, ki ga dosega na drugih visokotehnoloških področjih (dobra tretjina), na svetovnem trgu aplikacij GNSS le majhen delež. To je težava, saj:

- bi aplikacije, ki temeljijo na sistemu EGNOS (in pozneje Galileo), lahko odločilno prispevale k razvoju družbe znanja in ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest v EU. Evropa bo zato zamudila veliko priložnost, če si ne bo zagotovila ustreznega deleža gospodarske koristi, ki izhaja iz aplikacij GNSS. Če Galileo in EGNOS ne bosta postala temeljna standarda za GNSS v Evropi, bodo številna področja uporabe še naprej ovirale tehnologije, ki onemogočajo izkoristek dodane vrednosti, ki izhaja iz novih naprednih storitev;

- omejena uporaba aplikacij, ki temeljijo na sistemih EGNOS in Galileo, vodi v kritično odvisnost, ker so tehnologije GNSS splošno razširjene in zagotavljajo bistvene informacije o položaju, navigaciji in času za celo vrsto vsakodnevnih dejavnosti kot tudi za evropsko varnost ter družbeni in gospodarski razvoj. Pri zanašanju zgolj na aplikacije, ki temeljijo na signalu GPS, bi EU lahko prizadele posledice morebitne nerazpoložljivosti signala GPS. Na to EU nima vpliva, saj je sistem primarno namenjen podpori vojaških operacij tretje države.

Kot velja tudi za internet, so tudi storitve GNSS splošno razširjene. Najnovejše in najbolj zadržane ocene skupne koristi evropskih programov GNSS za industrijo EU, državljane in države članice se gibljejo med 55 in 63 milijardami EUR v naslednjih 20 letih, pri čemer bi večina izhajala iz posrednih prihodkov v industriji nadaljnjih aplikacij (med 37 in 45 milijardami EUR). Zato nizka razširjenost aplikacij, ki temeljijo na GNSS EU, v številnih ozirih pomeni problem za evropsko družbo nasploh[2].

Medtem je negotovost glede evropskega GNSS omajala zaupanje v morebitna področja nadaljnjih aplikacij. Z rastočo „konkurenca“ tretjih držav (Združenih držav, Rusije, Kitajske, Indije in Japonske, ki so prepoznale strateško vrednost GNSS in napovedale razvoj kapacitet GNSS za civilne namene, vključno z industrijskim razvojem aplikacij na podlagi njihovega lastnega sistema), se je med drugim spremenil razvojni okvir aplikacij GNSS na škodo evropskih akterjev, saj bi ti sistemi lahko postali delujoči istočasno kot Galileo.

Glede na spremenjene razmere, v katerih so se znašli programi GNSS EU, je potreben podroben akcijski načrt za okrepitev zaupanja državljanov v te programe, za spodbujanje razvoja nadaljnjih aplikacij sistemov EGNOS in Galileo ter doseganje čim hitrejšega, korenitega in širokega razvoja aplikacij na vseh področjih za čim večje koristi od infrastrukture EU.

KAKšNA JE LAHKO VLOGA EU?

Potencialne koristi aplikacij GNSS zajemajo številna področja politik, ki se usklajujejo na ravni EU, vključno s strategijo EU2020 in z njo povezano vodilno pobudo EU „Industrijska politika za dobo globalizacije“ ter prometno varnostjo, okoljem in uveljavljanjem skupne kmetijske politike. Glede na to, da je za uvedbo GNSS EU pogosto potrebna skladnost z mednarodnimi standardi ali certificiranje na evropski ravni, je v izogib podvajanju in nepotrebnim prizadevanjem na ravni držav članic potrebno ukrepanje EU.

Ohranjanje obstoječega stanja in neukrepanje na ravni EU bi imelo za posledico razdrobljeno ali neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic in nespremenjeno nizko raven razširjenosti aplikacij, ki temeljijo na GNSS EU, omejilo učinkovitost novih aplikacij, ustvarilo ovire za prosti pretok blaga in storitev ter povzročilo neenako obravnavo evropskih državljanov.

Glede na to, da Komisija upravlja sistema Galileo in EGNOS v imenu EU, mora zagotoviti čim večjo donosnost naložb v te programe. Poleg tega bo Komisija zagotovila tudi sredstva za raziskave in razvoj iz raziskovalnih programov EU.

Z obsežnim posvetovanjem, ki se je začelo leta 2006 s prej omenjeno zeleno knjigo o aplikacijah satelitske navigacije, so bili zbrani predlogi za ukrepanje EU. Komisija in druge evropske zainteresirane strani, med njimi tudi nekatere države članice, so opravile številne tržne študije in analize stroškov in koristi. Poleg tega je Komisija prejela nove ideje tudi v okviru razpisov za predloge raziskav v skladu s 6. in 7. okvirnim programom Evropske unije za raziskave in razvoj ter razpisov za idejne predloge, kot je „Galileo Masters“.

Aplikacije je sicer mogoče razvijati na številnih področjih, vendar se mora ukrepanje Komisije zaradi proračunskih omejitev omejiti na področja, na katerih je njen vpliv največji. Druge oblike pristopa so prepuščene drugim akterjem in tržnim silam. Poleg teh prednostnih področij Komisija predlaga okrepitev inovativnosti na vseh področjih s horizontalnim ukrepanjem, s katerim bi tudi nasploh izboljšali prodornost GNSS EU.

PROGRAM UKREPANJA NA POSEBNIH PREDNOSTNIH PODROčJIH

Med zgoraj navedenimi možnimi področji uporabe so bila za prednostna področja določena tista, na katerih je mogoče z uporabo aplikacij GNSS doseči največ, in sicer glede na:

- prispevek k ciljem EU (rast, delovna mesta, družba znanja);

- neposredne koristi za gospodarstvo (vključno s porabo energije) in družbo;

- pozitiven vpliv na emisije in druge vrste onesnaževanja;

- pozitiven vpliv na delovanje skupnega trga in čezmejno trgovino;

- pozitiven vpliv na interoperabilnost aplikacij;

- povezavo z interesi, ki izhajajo iz posvetovanj in razpisov za idejne predloge in poslovne modele;

- vpliv Evropske komisije in organov držav članic;

- časovne omejitve in priložnosti (EGNOS, ki je že na voljo, v kratkem faza validacije v orbiti (IOV), šele pozneje pa tudi polna operativna zmogljivost (FOC) v okviru sistema Galileo);

- posebno dodano vrednost, ki izhaja iz konkurenčnih prednosti storitev EGNOS in Galileo: overjanje, integriteta ter visoka natančnost informacij o položaju, navigaciji in času.

Po tem postopku je bilo odločeno, da se v akcijskem načrtu za obdobje do leta 2013[3] pozornost usmeri na področja, ki so osenčena temneje (glej sliko 1): aplikacije za osebne terminalske naprave in mobilne telefone; cestni promet; letalstvo; pomorski promet in ribištvo; precizno kmetijstvo in varstvo okolja; civilna zaščita in nadzor.

Slika 1: Določanje prednosti za segmente GNSS

Na vsakem področju imajo prednost stroškovno najbolj učinkoviti ukrepi ali ukrepi, ki jih razpoložljivost sistema EGNOS najbolj zadeva, in ukrepi, pri katerih ima Evropska komisija na voljo največ možnosti ravnanja (z uporabo načela subsidiarnosti).

Potrebni instrumenti bodo izbrani med tistimi, s katerimi Komisija običajno razpolaga: to so zlasti usklajevanje med organi, razširjanje informacij, ozaveščanje in morebitni regulativni ukrepi – odvisno od posebnih ocen vpliva – kadar se presodi, da tržne sile ne zadoščajo.

Certifikacija, standardizacija in usklajevanje

Letalstvo je samo po sebi prvo področje uporabe sistema EGNOS. Storitev „Safety of Life“ (Varnost življenja), ki jo nudi EGNOS, je bila zasnovana posebej za potrebe letalskega sektorja. Morebitni uporabniki GNSS so poleg velikih mednarodnih letalskih prevoznikov tudi upravljavci letal in helikopterjev splošnega letalstva. Tudi letališča bi utegnila biti zainteresirana za evropske storitve GNSS za upravljanje zemeljskega prometa. Raziskovalno-razvojni projekti so pokazali, da lahko manjša, nepopolno opremljena letališča z uporabo GNSS bistveno izboljšajo in povečajo promet, ne da bi namestila drago zemeljsko opremo, ki se trenutno uporablja.

Na evropskem GNSS temeljita tudi politika enotnega evropskega neba in strategija SESAR (Raziskava o ATM enotnega evropskega neba[4]). Zato je certifikacija sistema EGNOS za uporabo v civilnem letalstvu izrednega pomena.

Ukrep 1 : Prek Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) se v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) vloži vloga za certifikacijo sistema EGNOS za civilno letalstvo, pri čemer se certificirata sistem in njegov upravljavec.

Razširjenost uporabe sistema EGNOS v Evropi, sistema WAAS (Wide Area Augmentation System) v ZDA in drugih satelitskih dopolnilnih sistemov (SBAS) na Daljnem vzhodu bo letalom, opremljenim s tehnologijo SBAS, zagotovila kontinuiteto storitev od Amerike do Azije. EGNOS trenutno pokriva Zahodno in Srednjo Evropo. Razširjen bo proti vzhodu in proti jugu v Sredozemlje. Podobni sistemi nad Afriko bodo omogočili povezave med Evropo in to celino. Pri tem bi bil del rešitve lahko obstoječi satelitski segment EGNOS.

Ukrep 2: Evropska komisija bo začela s pripravljalnimi deli za zagotovitev enake pokritosti s signalom SBAS na Bližnjem vzhodu ter v Vzhodni in Severni Evropi, kot jo EGNOS zagotavlja v EU. Na prihodnjem vrhu EU-Afrika bo predlagala scenarije za uvedbo SBAS v Afriki.

Na trgu telekomunikacij, ki je po velikosti vodilni (75 % svetovnega trga za izdelke in storitve GNSS), za razvoj večine aplikacij ne bodo potrebna velika vlaganja, potem ko bodo široko dostopni cenovno ugodni sprejemniki (npr. prek proizvajalcev mobilnih telefonov).

Ukrep 3 : Evropska komisija bo spodbujala čipe in terminalske naprave, združljive s sistemoma Galileo in EGNOS, z industrijskim sodelovanjem z državami, ki so lastnice GNSS, in proizvajalci sprejemnikov.

Nekatere prihodnje aplikacije s področja inteligentnih prometnih sistemov (ITS) za cestni promet, vključno z naprednimi sistemi za pomoč voznikom (ADAS), bodo temeljile na funkcijah integritete in overjanja, ki ju bo ponujal Galileo. Za to bosta potrebna ustanovitev organa za certifikacijo in razvoj certifikacijskih postopkov v sodelovanju s proizvajalci vozil, dobavitelji elektronike in upravitelji cest.

Ukrep 4 : Preučila se bo certifikacija sistema Galileo za ADAS.

Aplikacije EGNOS in Galileo za navigacijo bi bistveno izboljšale spremljanje in nadzor pomorskega prometa, tudi v pristaniščih, obalnih območjih ali na nevarnih plovnih poteh, kot je Rokavski preliv. GNSS je tudi ključno orodje za nove evropske sisteme za spremljanje prometa (LRIT – daljinska identifikacija in sledenje). Storitev iskanja in reševanja Galileo (SAR) se razvija posebej za varnost ribičev in mornarjev, uporablja pa se lahko tudi v gorah in puščavskih območjih. Z olajšanim sledenjem ladij lahko Galileo prispeva tudi k poenostavitvi carinskih postopkov. Dodatno področje uporabe so celinske plovne poti, kjer bi moral biti GNSS s svojo izboljšano natančnostjo pomemben vir podatkov za rečne informacijske službe (RIS). Za vse te aplikacije, pomembne za varnost, je potrebna certifikacija.

Ukrep 5: Za sistem EGNOS in v nadaljevanju sistem Galileo bo v sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) vložena vloga za uvedbo v pomorskem prometu ob upoštevanju mednarodnih konvencij, kot je mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS).

Ukrep 6: Pridobitev priznanja zmogljivosti Galileo SAR od organizacije Cospas-Sarsat.

Razširjanje in izmenjava informacij ter ozaveščanje

Cestni promet je drugi največji trg GNSS (okoli 20 % svetovnega trga za izdelke in storitve GNSS). Inteligentni prometni sistemi za cestni promet lahko še bolj izkoristijo storitve GNSS. Njihovo uporabo že zdaj priporočata evropska direktiva o interoperabilnosti elektronskih sistemov cestninjenja[5] in uredba o pogojih prevoza živih živali[6]. Akcijski načrt Evropske komisije za uvedbo ITS[7] in spremna direktiva[8] obravnavata spodbujanje storitev GNSS v posebnih aplikacijah ITS (eCall, cestninjenje, počivališča za tovornjake itd.). Akcijski načrt za logistiko[9] ponuja dodatno priložnost za razvoj aplikacij GNSS za spremljanje zabojnikov v realnem času ali za preprečevanje kraje. V skupnosti ITS pa je poznavanje sistema EGNOS zelo omejeno.

Ukrep 7 : Evropska komisija bo izvedla kampanjo ozaveščanja s serijo preskusov, ki bi dokazovali koristi sistema EGNOS, in tržno kampanjo, ki bo usmerjena na interesno skupnost cestnega prometa.

Po certifikaciji sistema EGNOS za letalstvo bo potrebno ozaveščanje akterjev v civilnem in splošnem letalstvu, vključno s proizvajalci letal in letališkimi organi, o razpoložljivosti storitev.

Ukrep 8 : Evropska komisija bo v sodelovanju z Eurocontrolom pripravila kampanjo ozaveščanja in odpiranja trga, ki bo usmerjena na proizvajalce letal, splošno letalstvo in manjša letališča.

Ozaveščanje o novih storitvah, ki jih zagotavlja EGNOS (pozneje pa Galileo) za pomorske dejavnosti, je potrebno tudi med proizvajalci opreme, ladjedelničarji, pristaniškimi organi in lastniki ladij (ribištvo, športna plovila, trgovske ladje).

Ukrep 9 : Evropska komisija bo pripravila kampanjo ozaveščanja, usmerjeno na proizvajalce opreme, ladjedelničarje, pristaniške organe in lastnike ladij.

Nekateri evropski kmetje že uporabljajo EGNOS. Njegova natančnost in zanesljivost jim omogočata prihranek časa, goriva, vode in kemikalij. Poleg kmetijstva je GNSS uporaben tudi na področju varstva okolja in upravljanja naravnih virov, saj v povezavi z drugimi viri meritev, kot je pobuda globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES), pomeni nezanemarljiv vir podatkov. Tudi na navedenem področju je poglavitna naloga ozaveščanje potencialnih uporabnikov o koristih, ki jih nudi GNSS.

Ukrep 10 : Evropska komisija bo izvedla kampanjo ozaveščanja, ki bo usmerjena na kmetijstvo in druge dejavnosti, povezane z upravljanjem naravnih virov.

V povezavi z GMES bo dodana vrednost storitev Galileo prišla do izraza pri obvladovanju humanitarnih katastrof, premagovanju gozdnih požarov in reševanju ogroženih. Ključnega pomena bodo za varnost ter podporo pri nadzoru meja in pomorskih območij.

Ukrep 11 : Evropska komisija si bo prizadevala za ozaveščanje in usklajene dejavnosti držav članic v povezavi s civilno zaščito.

Regulativni ukrepi

Na področjih, kjer GNSS pomeni dodano vrednost za cestno varnost (npr. spremljanje prevoza nevarnega blaga ali javnega prometa na dolge razdalje), bodo za večjo učinkovitost tovornega prometa ali izboljšano upravljanje prometa kot dopolnilo k akcijskima načrtoma za logistiko in ITS, zlasti pa ukrepoma 3.2 („eCall“) in 4.1 (kar zadeva odprto platformo v vozilu), morda potrebni regulativni ukrepi. V ta namen bo izvedena posebna ocena vpliva.

Ukrep 12 : Evropska komisija bo raziskala smotrnost nekaterih direktiv: ene o spremljanju avtobusov v potniškem prometu na dolge razdalje s pomočjo GNSS in druge o večmodalni logistiki, ki temelji na GNSS. V povezavi s spremljanjem nevarnega blaga s pomočjo GNSS bo Evropska komisija preučila različne možnosti za uporabo telematike, ki se s skupnimi močmi razvija na mednarodni ravni (npr. UN/ECE[10] in OTIF[11]).

Ukrep 13 : Evropska komisija bo raziskala smotrnost sprememb uredbe o digitalnih tahografih, zlasti da se izkoristijo prednosti, ki jih ponujajo overjene informacije o položaju, času in hitrosti.

Za nekatere prihodnje aplikacije s področja ITS za cestni promet (vključno z ADAS, zaščito pred krajo, snemalniki podatkov o nesrečah in sistemi rekonstrukcije nesreč) bo potreben prenos elektronske identifikacije in položaja vozil.

Ukrep 14: Evropska komisija bo raziskala smotrnost direktive o opremljanju vozil s funkcijsko enoto, ki podpira GNSS in radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), za zagotavljanje natančnih overjenih informacij o položaju in elektronske identifikacije vozila ob hkratnem upoštevanju predpisov o varstvu zasebnosti in podatkov.

Pri skupni kmetijski politiki, ki obravnava okoljske dejavnike, narašča potreba po podatkih o natančnem položaju predmetov in živine.

Ukrep 15 : Evropska komisija si bo prizadevala za uvedbo sistemov EGNOS in Galileo v sistemih upravljanja in nadzora v okviru programov EU (npr. v skupni kmetijski politiki).

HORIZONTALNI UKREPI

Druga skupina ukrepov vključuje t. i. horizontalne dejavnosti, usmerjene v razvoj širokega nabora aplikacij na najrazličnejših področjih in krepitev inovativnosti, vključno z nepričakovanimi, uporabniško sproženimi možnostmi uporabe storitev GNSS – kot se je zgodilo v primeru interneta.

Za nove, uporabniško sprožene aplikacije za osebne terminalske naprave in mobilne telefona se npr. predvideva, da se bodo pospešeno razvijale, ko bodo cenovno ugodni sprejemniki postali splošno dostopni.

Ukrep 16 : Evropska komisija bo financirala raziskovalno-razvojne dejavnosti, usmerjene v zmanjšanje stroškov sprejemnikov, s čimer bo prispevala k uresničevanju ukrepa 3.

GNSS predstavljajo novo in enostavno sredstvo za določanje natančnega položaja fiksnih točk. Z informacijami, ki jih zagotavljajo, je mogoče ustvariti natančne zbirke podatkov digitalnih zemljevidov, seveda pa so uporabni na številnih področjih, ki temeljijo na sistemih geografskih informacij, od zbirk podatkov za kartografijo in tehnične zemljevide ali izdelave in/ali posodabljanja registrov rabe tal. V zvezi s tem mora biti zbiranje podatkov skladno z obstoječo Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)[12] in njenimi izvedbenimi pravili.

Ukrep 17 : Evropska komisija bo v državah članicah in tretjih državah spodbujala uporabo sistemov EGNOS in Galileo v zemljemerstvu. Potencial sistemov EGNOS in Galileo za izboljšano posodabljanje geografskih zbirk podatkov bo raziskan z izmenjavo dobre prakse in usklajevanjem med državami članicami.

Pri številnih aplikacijah GNSS je potrebno združevanje storitev, povezanih z opazovanjem Zemlje, kot so osrednje storitve GMES, s telekomunikacijskimi storitvami.

Ukrep 18 : Evropska komisija si bo z namenom izboljšanja združenih storitev prizadevala za sinergije med programi Galileo, GMES, GEOSS[13] in telekomunikacijskimi programi, ki jih upravlja.

Če želimo, da bi aplikacije uspevale na najrazličnejših področjih, je treba uporabnikom in razvijalcem aplikacij po vsem svetu omogočiti dostop do tehničnih specifikacij ter pravnih in gospodarskih informacij o GNSS. Uporabnikom mora biti omogočena izmenjava izkušenj in praks, razvijalcem pa orodja, ki jim bodo olajšala delo.

Ukrep 19 : Evropska komisija bo ustanovila Mednarodni forum za aplikacije EGNOS in Galileo, v okviru katerega bodo uporabniki, razvijalci, upravljavci infrastruktur in ponudniki sistemov lahko izmenjevali poglede, ki se bodo lahko uporabili v evropskem razvojnem projektu GNSS.

Ukrep 20 : Evropska komisija bo ustanovila in vzdrževala virtualni informacijski center ter kampanjo splošnega ozaveščanja in obveščanja. To se bo lahko uporabilo tudi za zbiranje povratnih informacij, ki se bodo lahko uporabile pri specifikacijah za razvoj sistemov EGNOS in Galileo.

Mala in srednje velika podjetja (MSP) so glavni akterji, ki bodo v inovativnih sektorjih najverjetneje ustvarjali nova delovna mesta. Poskrbeti je treba, da bodo vedela za novi potencial, ki ga ponujata EGNOS in Galileo, da se bodo lahko vključila v raziskave. MSP je treba tudi pomagati pri dostopu do finančnih sredstev za prehod iz raziskovalne faze v fazo razvoja prototipov in izdelkov.

Ukrep 21 : Evropska komisija bo za ozaveščanje MSP poskrbela z dvema instrumentoma programa za podjetništvo in inovativnost (EIP): z namenskimi ukrepi omrežja „Enterprise Europe“ in sistemom bonov za GNSS-inovacije v okviru „Partnerstva inovativnosti za satelitsko podprte storitve“.

Ukrep 22 : Evropska komisija si bo prizadevala za sinergije med investicijskimi programi, ki jih v imenu Evropske unije izvaja Evropska investicijska banka (npr. v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost), in drugimi programi (kot je program prenosa tehnologije, ki ga izvaja ESA).

Predlaga se poseben ukrep za spodbujanje inovativnosti, temelječe na GNSS, v najširšem možnem spektru aplikacij in na podlagi obstoječe pobude za izumitelje in s podporo evropskih regij:

Ukrep 23 : Evropska komisija bo skupaj z nadzornim organom za evropski GNSS (GSA) podprla ustanovitev mehanizma za podeljevanje mednarodnih nagrad, pri katerem bi npr. sodelovale regionalne organizacije, ki bi spodbujale aplikacije, temelječe na sistemih EGNOS in Galileo, na številnih področjih, vključno s socialnimi storitvami za ostarele ali invalidne osebe in osebe z zmanjšano mobilnostjo.

Raziskave o aplikacijah so se izkazale za uporabne npr. pri spodbujanju uporabe interneta. V odsotnosti vojaškega financiranja podpora Evropske unije raziskavam o civilnih aplikacijah GNSS predstavlja pomembno spodbudo za evropske univerze, raziskovalne centre, MSP in velika industrijska podjetja.

Ukrep 24 : Evropska komisija bo leta 2011 v okviru 7. okvirnega programa (FP7) za financiranje najrazličnejših raziskovalnih predlogov o aplikacijah GNSS zagotovila sredstva v višini 38 milijonov EUR in si ob vmesnem pregledu FP7 prizadevala za zagotovitev dodatnih sredstev, ki bodo omogočila vsakoletno objavo razpisov za zbiranje predlogov.

POTREBA PO POVEčANJU SREDSTEV EU ZA R&R

Raziskave so nedvomno najboljši vir inovacij. Razširjenost novih tehnologij je neposredno odvisna od denarja, vloženega v raziskave.

Vendar v primeru GNSS ne moremo govoriti o tradicionalnem trgu, ker so sistemi Združenih držav, Rusije in Kitajske pod vojaškim nadzorom, njihove specifikacije pa so predmet bolj vojaške kot poslovne obravnave: domače industrije teh držav lahko neposredno izkoristijo programe, financirane iz vojaškega proračuna, da aplikacije in storitve razvijejo do zadostne stopnje zrelosti za dajanje na civilni trg.

Tako v ZDA financiranje razvoja aplikacij in storitev GNSS iz vojaških zveznih programov znaša med 200 in 500 milijoni EUR letno v primerjavi s povprečno 15 milijoni EUR letno[14], ki jih za financiranje civilnih aplikacij nameni Evropska unija (glej sliko 2). Glede na to, da je v Evropi v ospredju civilna uporaba sistemov EGNOS in Galileo, bi morala EU sredstva za R&R (vključno z nacionalnimi programi) dvigniti na raven javnih vlaganj v aplikacije GNSS v ZDA, da bi zagotovila polno izkoriščenost in konkurenčnost sistema Galileo.

V primerjavi s sredstvi, ki so na voljo drugim visokotehnološkim sektorjem, so sredstva, ki so trenutno zagotovljena za R&R GNSS iz proračuna EU, izredno nizka: sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) npr. so povprečno vsako leto namenjena trikrat večja sredstva R&R kot sektorju GNSS EU pri enakovrednem prometu v EU[15].

Če se EU odloči, da znova predvidi sredstva v višini 400 milijonov EUR, ki so bila leta 2008 umaknjena iz Sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) [16] (FP7) za financiranje infrastrukture, bi morala od leta 2010 povečati sredstva R&R za aplikacije GNSS na približno 100 milijonov EUR letno. To bi ustrezalo manj kot 10 % proračuna za infrastrukturo GNSS.

Ker v sedanjem večletnem finančnem okviru (MFF) 2007–2013 ni več na voljo neporabljenih dodelitev, bi bila za povečano financiranje R&R EU potrebna notranja prerazporeditev v okviru proračuna FP7 ali dodatna nacionalna vlaganja držav članic.

(v milijonih EUR) | 2007–2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2010–2013 | 2007–2013 |

FINANČNE POTREBE ZA R&R GNSS | 80 | 100 | 100 | 100 | 100 | 400 | 480 |

Sredstva, dodeljena v okviru FP7 za R&R segmenta končnih uporabnikov GNSS | 65 | 0 | 38 | 0 | 0 | 38 | 103 |

Sredstva, dodeljena v okviru FP7 za R&R tehnologije GNSS | 15 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 15 |

Slika 2: Potrebe po sredstvih R&R za GNSS

Če EU in države članice ne bodo ukrepale, bodo trg prevzele industrije tretjih držav, ki so za svojo osnovo lahko izkoristile vojaške izdatke, dokler niso zrasle do kritične moči in zavzele prevladujočih položajev. Pri tem ne gre samo za gospodarsko vprašanje: potem ko Evropa vzpostavi neodvisno infrastrukturo GNSS, mora svojo neodvisnost ohraniti tudi pri aplikacijah: informacije o položaju in času so viri, ki potrebni na zelo velikem številu področij; od njih je odvisnih več kot 6 % celotnega BDP Evropske unije.

OBETI ZA PRIHODNOST

Ta akcijski načrt bo, tako kot tekoči program, redno posodobljen: njegovi cilji segajo prek leta 2020, trenutni sveženj ukrepov pa se osredotoča na obdobje 2010–2013. Prvi pregled sedanjega predloga bi se lahko opravil po sprejemu načrta izrabe sistema Galileo za obdobje po letu 2013, saj bi na vsak ukrep lahko vplivale značilnosti nastajajočih storitev, zlasti glede časa zagona, cenovnih politik, odgovornosti in intelektualne lastnine.

Potem ko bodo sprejete odločitve o nadaljnjem financiranju raziskav o aplikacijah ali o razširitvi infrastrukture EGNOS na regije zunaj Evrope, bodo morda potrebne dodatne prilagoditve. Medtem ko je v sedanjem načrtu poudarek na aplikacijah sistema EGNOS, bodo te v prihodnjih različicah postopoma odstopile prednost aplikacijam Galileo. Poleg tega bosta razvita makro-ekonometrični model in orodje za spremljanje učinkov načrta z namenom uporabe informacij v tem postopku pregleda.

Predlagane ukrepe bodo izvedle Evropska komisija in ustrezne agencije, ki bodo po potrebi vključile nacionalne in regionalne organe ter druge zainteresirane strani v državah članicah.

[1] EGNOS: evropski geostacionarni navigacijski prekrivni sistem.

[2] V tem sporočilu morebitni neposredni prihodki evropskih GNSS niso obravnavani; enako velja za ukrepe, povezane z regulirano javno storitvijo (Public Regulated Service – PRS), ki je na voljo zgolj organom držav članic. Ti dve vprašanji bosta obravnavani v ločenih dokumentih.

[3] Evropska komisija bo še naprej spremljala trg in presojala vpliv ukrepov, da bo ob posodobitvah akcijskega načrta prednostna področja lahko ustrezno prilagodila.

[4] ATM: upravljanje zračnega prometa.

[5] Direktiva 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti.

[6] Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopkih, povezanih z njim, ter o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97.

[7] COM(2008) 886.

[8] COM(2008) 887.

[9] COM(2007) 607.

[10] UNECE : Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo.

[11] OTIF : Medvladna organizacija za mednarodni železniški promet.

[12] UL L 108, 25.4.2007, str. 1–14.

[13] GEOSS: Globalni sistem sistemov za opazovanje Zemlje.

[14] Sredstva FP7 za segment končnih uporabnikov (aplikacije, standardizacija in certifikacija, sprejemniki, povezani mednarodni projekti, razvojne spremembe sistema) so leta 2007 znašala 27 milijonov EUR, leta 2008 40 milijonov EUR in leta 2011 38 milijonov EUR. To pomeni povprečno 15 milijonov EUR letno v obdobju 2007–2013. Poleg tega je bilo leta 2007 iz FP7 za tehnologijo GNSS namenjenih dodatnih 15 milijonov EUR.

[15] Med trajanjem FP7 je bilo za IKT zagotovljenih 8,3 milijarde EUR (povprečno 1,2 milijarde EUR letno) pri prometu v EU v višini 680 milijard EUR v letu 2009. Ob tem so bila za segment končnih uporabnikov GNSS povprečno namenjena sredstva R&R EU v višini 15 milijonov EUR letno pri prometu 25 milijard EUR.

[16] UL L 412, 30.12.2006, str. 1.