52010DC0301

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 2.6.2010

COM(2010) 301 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

REGULIRANJE FINANČNIH STORITEV ZA TRAJNOSTNO RAST

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

REGULIRANJE FINANČNIH STORITEV ZA TRAJNOSTNO RAST

(Besedilo velja za EGP)

1. nadaljevanje reform

Komisija in vlade držav članic EU so od začetka krize v letu 2008 sprejete potrebne nujne ukrepe za zaščito stabilnosti finančnega sistema, med drugim z znatnimi vložki javnih sredstev v bančni sektor in spremljevalnimi ukrepi za zagotovitev, da banke konsolidirajo svoj kapitalski položaj.

Pogoj za trajnostno rast je varnejši, trdnejši, preglednejši in odgovornejši finančni sistem, ki deluje v korist gospodarstva in družbe kot celote ter lahko financira realno gospodarstvo. Je bistveno dopolnilo prizadevanj Evrope za konsolidacijo javnih financ in izvajanje strukturnih reform, ki bodo prispevala k močnemu gospodarstvu v prihodnosti. Strategijo Evropa 2020 bi moral podpirati zdrav sektor finančnih storitev, ki bo zagotavljal, da lahko evropska podjetja ter zlasti mala in srednje velika podjetja vlagajo v rast, državljani pa z zaupanjem načrtujejo za prihodnost. Urejanje finančnih storitev je treba dopolniti z ambicioznim programom reform za rast na podlagi notranjega trga.

Poleg takojšnjih odzivov si je Komisija prizadevala za dokončanje celovite finančne reforme za rešitev problemov kratkoročnega načina razmišljanja, slabega obvladovanja tveganj in premajhne odgovornosti nekaterih akterjev v finančnem sektorju ter odpravo temeljnih pomanjkljivosti v nadzornem in regulativnem okviru. Znaten napredek je že bil dosežen in Evropa je lahko prevzela vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih na ravni skupine G20.

Nedavni pretresi na trgu so potrdili, da je treba hitro dokončati potrebne reforme ter zagotoviti trdnost in stabilnost finančnega sistema na evropski in svetovni ravni.

Naslednjih šest do devet mesec bo odločilnih.

Komisija bo zato do konca leta Svetu in Evropskemu parlamentu predložila velik del preostalih predlogov regulativne reforme, zadnji predlog pa bo predložila čez devet mesecev. V skladu z načeli boljše zakonodaje se predlogi pripravijo po izvedbi posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in ocen učinka. Skupne učinke različnih ukrepov na finančni sektor in realno gospodarstvo je treba v celoti upoštevati. Ti vidiki bodo v celotnem obsegu upoštevani v oceni učinka in pri prilagajanju različnih ukrepov. V zvezi s tem bo v celoti upoštevan rezultat dela o skupnih učinkih reforme finančnega sektorja, ki že poteka v Odboru za finančno stabilnost in Baselskem odboru.

Komisija si bo prizadevala za hitro sprejetje teh ukrepov, da bodo lahko Evropejci ponovno zaupali v trdnost finančnega sistema kot enega od stebrov rasti.

Evropska unija mora dokončati svoj program reform do konca leta 2011, da zagotovi finančno stabilnost in varstvo vlagateljev, predvsem z odzivanjem na nove izzive, ki so se pokazali v nedavnih dogajanjih na trgu, ter ohrani in nadalje razvije enotni trg ter se upre pritiskom po sprejetju zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni.

EU je prevzela vodilno vlogo pri oblikovanju mednarodnega odziva na krizo. V naslednjih šestih mesecih naj bi se skupina G20 dogovorila o splošnem profilu nove globalne finančne strukture za sistemsko pomembne finančne institucije, ukrepe za krizno upravljanje in močnejši kapitalski okvir. EU je odločena oblikovati ta proces in zagotoviti, da se drugi ključni akterji soočijo z izzivom.

Sprejeti ukrepi

Komisija se je hitro odzvala na finančno krizo (za celoten sklop sprejetih ukrepov glej Prilogo 2). Novembra 2008 je pooblastila skupino pod vodstvom Jacquesa de Larosièra, da preuči možna izboljšanja nadzora in urejanja. Kot odziv na razmere v letu 2008 sta bili hitro opravljeni reviziji Direktive o sistemih zajamčenih vlog[1] in Direktive o kapitalskih zahtevah[2] . Sprejeta je bila Uredba o bonitetnih agencijah[3] in Komisija je predložila dve priporočili o politiki prejemkov[4] . EU je na številnih področjih prevzela vodilno vlogo v mednarodnem prostoru, na primer s predlogom o ustanovitvi odbora za makrobonitetna tveganja, ki izdaja opozorila glede tveganj, ter pri zahtevah za zadržanje pri listinjenju in reformi kapitalskih zahtev za trgovalno knjigo. EU je odločena, da doseže uskladitev mednarodnih računovodskih standardov.

2. Delo, ki je v teku, je treba dokončati

Komisija se je hitro odzvala na priporočila iz de Larosièrovega poročila in poleti 2009 v nekaj tednih predložila vrsto pomembnih zakonodajnih predlogov. Več teh ključnih predlogov Komisije še vedno čaka na odobritev Sveta in Evropskega parlamenta.

Za reformo nadzorne strukture EU je Komisija predlagala ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja[5] , ki bo zagotavljal, da se makrobonitetna in makroekonomska tveganja dovolj zgodaj odkrijejo, ter treh evropskih nadzornih organov[6] za bančništvo, zavarovalništvo in trg vrednostnih papirjev, ki bodo zagotavljali večji nadzor in boljše usklajevanje med nacionalnimi nadzornimi organi.

Za dobro delujoč notranji trg finančnih storitev so potrebna stroga, učinkovita in usklajena pravila za vse akterje skupaj z učinkovitim nadzornim okvirom, strogimi odvračilnimi sankcijami ter jasnim mehanizmom uveljavljanja. Predlagana nova nadzorna struktura bo temelj okrepljenega sodelovanja in bolj usklajenega evropskega nadzora, ki omogoča celosten pregled, med drugim tudi makroekonomskih dejavnikov. Po ustanovitvi in začetku delovanja bodo evropski nadzorni organi prispevali k razvoju tehničnih standardov in izdelali enotni pravilnik.

Dogovor je nujno treba doseči pred poletnimi počitnicami, da bodo lahko novi organi v letu 2011 začeli opravljati svoje delo. Komisija si dejavno prizadeva, da bi našla kompromis med Svetom in Evropskim parlamentom, ki upošteva stališči obeh institucij in zagotavlja, da novi organi razpolagajo s potrebnimi pooblastili.

Kar zadeva upravitelje alternativnih investicijskih skladov (vključno s hedge skladi) , bo predlagana direktiva[7] ustvarila celovit in učinkovit regulativni in nadzorni okvir na evropski ravni, ki zagotavlja zanesljive in usklajene regulativne standarde za vse upravitelje ter povečuje preglednost za vlagatelje. Hitro je treba doseči dogovor, zlasti v zvezi z obravnavo upraviteljev in skladov v tretjih državah, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji, hkrati pa zagotovi visoka raven varstva vlagateljev.

Zavezujoča pravila glede prejemkov in večje kapitalske zahteve za pozicije v trgovalni knjigi bodo začeli veljati, ko bo dosežen dogovor o tretji reviziji Direktive o kapitalskih zahtevah (CRD III)[8] . Zahteve v zvezi s trgovalno knjigo je treba izvajati usklajeno na svetovni ravni. V ta namen Komisija konstruktivno sodeluje z mednarodnimi ključnimi partnerji.

Komisija dejavno sodeluje s so-zakonodajalci, da bi se pred poletnimi počitnicami dosegel dogovor o vseh teh dokumentih.

3. Prihodnji predlogi

Komisija bo v prihodnjih mesecih dokončala svoj celoten program finančnih reform, ki se opira na štirih glavna načela: večja preglednost, učinkovit nadzor in uveljavljanje (pri tem je bil, kot je navedeno zgoraj, že dosežen znaten napredek), večja odpornost in finančna stabilnost ter večja odgovornost in zaščita potrošnikov. Ta načela so neločljivo medsebojno povezana in temeljni cilji reform se lahko dosežejo samo, če se skupaj in usklajeno pristopi k tem načelom. Veliko spodaj navedenih predlogov izpolnjuje cilje, ki zadevajo več načel.

Celoten sklop načrtovanih ukrepov s predvidenimi datumi sprejetja je naveden v Prilogi 1.

1. Večja preglednost

Preglednost je nujna za dobro delujoče trge in medsebojno zaupanje udeležencev na trgu. Premajhna preglednost pri nekaterih transakcijah, proizvodih in udeležencih na trgu je bila eden od dejavnikov, ki je prispeval k nedavni krizi. Zato je povečanje preglednosti eden od najpomembnejših ciljev finančne reforme EU. Primerne in zanesljive informacije za nadzorne organe, skupnost vlagateljev in splošno javnost o delovanju finančnih trgov ter povezavah med različnimi akterji so eno od pomembnih sredstev za spodbujanje stabilnejšega in trdnejšega finančnega sistema, ki je manj naklonjen h kratkoročnemu, prekomerno tveganemu in procikličnemu ravnanju.

Prva uredba o bonitetnih agencijah [9] je bila sprejeta leta 2009, da bi se odpravile velike pomanjkljivosti v dejavnostih bonitetnih agencij. Regulativni organi in bonitetne agencije se pripravljajo, da bi do 7. septembra 2010 začeli izvajati ta pravila. Uredba je uvedla obvezno registracijo vseh bonitetnih agencij, ki delujejo v EU, ter številne stroge zahteve za zagotovitev, da se uporabljajo ustrezen nadzor in regulativni standardi, ki zmanjšujejo navzkrižje interesov.

V Evropi in po svetu se pojavlja prepričanje, da pomanjkljivosti v sedanjem bonitetnem postopku, ki jih je pokazala kriza, še niso rešene v zadostni meri. Zaskrbljujoča je zlasti premajhna konkurenčnost v sektorju bonitetnega ocenjevanja. Komisija preučuje strukturne rešitve, med njimi tudi potrebo po neodvisni evropski bonitetni agenciji ali večji vključenosti neodvisnih javnih subjektov v izdajanje bonitetnih ocen, vendar na teh stopnji ne daje prednosti nobeni od možnosti.

Posebno pozornost je treba nameniti državnemu dolgu, da se zagotovi ustreznost metod, ki se uporabljajo. Pomanjkljivo skrbno preverjanje s strani Ravnanje bank in drugih finančnih institucij z manjšo skrbnostjo od potrebne ter pomanjkanje alternativnih „meril“ za oceno zanesljivosti naložb si prav tako zaslužita posebno pozornost. Sedanjo regulativno strukturo, pri kateri so bonitetne ocene vključene v finančno ureditev, je treba temeljito preučiti.

Komisija bo ugotovitve o vseh teh temah predstavila septembra.

Poleti bo Komisija predlagala zakonodajo za izboljšanje delovanja trgov izvedenih finančnih instrumentov . To bo prispevalo k povečanju preglednosti na pomembnem, vendar trenutno zelo nepreglednem trgu. S predlogom se bo okrepila infrastruktura finančnega trga EU, spodbujala standardizacija pogodb na izvedene finančne instrumente in razvile se bodo centralne klirinške stranke za te pogodbe z namenom znatnega zmanjšanja tveganja. Vsem evropskim nadzornim organom bo zagotovil dostop do informacij v registrih trgovanja o vseh vrstah transakcij.

Poleg tega bo Komisija predlagala izboljšanje Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID)[10], da bi se pred trgovanjem in po njem povečala preglednost ter da bi se z izvedenimi finančnimi instrumenti trgovalo v večji meri na organiziranih mestih trgovanja.

2. Učinkovit nadzor in uveljavljanje

Zgoraj predlagana nova nadzorna struktura je bistvena za izboljšan in učinkovitejši nadzor. Nadzor je treba zagotoviti z učinkovitimi mehanizmi uveljavljanja, po potrebi tudi s sankcijami, da bi se spodbujalo odgovorno tržno ravnanje ter, kjer je primerno, ukrepalo proti neodgovornim in prekomernim špekulacijam.

Komisija je 2. junija predlagala revizijo Uredbe o bonitetnih agencijah[11] , da bi se uvedel centraliziran nadzor EU nad bonitetnimi agencijami, Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge pa dodelila izključna pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami, registriranimi v EU.

Čeprav je odvračilen učinek sankcij potreben za dobro delovanje vsakega sektorja, so sankcije v finančnem sektorju v veliki meri neusklajene, posledice tega pa so različne prakse nacionalnih nadzornih organov. Komisija se bo tega problema lotila s temeljitim pregledom obstoječih pooblastil za sankcioniranje in njihove uporabe v praksi. Najprej bo predstavila Sporočilo o sankcijah v sektorju finančnih storitev , da bi spodbudila uskladitev sankcij za celoten sklop nadzornih dejavnostih.

3. Večja odpornost in stabilnost finančnega sektorja

Za povečanje odpornosti in stabilnosti je potreben celovit pristop, ki ga je treba dopolniti s številnimi nadaljnjimi ukrepi. Večja odpornost se začne z višjimi kapitalskimi standardi ter mora biti povezana s strožjimi pravili glede preglednosti in okrepljenim nadzorom ter uveljavljanjem. Poleg tega zahteva tudi znatno izboljšano kulturo tveganja in korporativno upravljanje na vseh ravneh podjetja. Zadnji kos sestavljanke mora biti popoln sklop orodij za preprečevanje kriz in krizno upravljanje.

Po intenzivnem delu v okviru Odbora za finančno stabilnost, skupine G20 in Baselskega odbora bo Komisija predlagala spremembe Direktive o kapitalskih zahtevah[12] (CRD IV) , da bi se izboljšala kakovost in povečala višina kapitala, ki ga imajo banke, uvedle kapitalske rezerve in zagotovilo, da se v dobrih časih ustvarijo rezerve, ki jih je mogoče črpati v času bolj neugodnih gospodarskih razmer. V direktivi bo obravnavana tudi prekomerna uporaba finančnega vzvoda in uveden učinkovit likvidnostni režim. Že omenjen zakonodajni predlog o izvedenih finančnih instrumentih bo prav tako krepil odpornost, in sicer s strožjimi zahtevami za centralne nasprotne stranke, ki izvajajo kliring izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu.

Nedavna kriza je pokazala, da se mora preprečevanje krize začeti v podjetjih ter da zahteva dejavnejše in odgovornejše delničarje in vodstvo ter okrepljene sisteme notranjega nadzora[13].

Celovit okvir za krizno upravljanje mora biti na voljo, če se drugi zaščitni mehanizmi izkažejo za neučinkovite. Komisija bo oktobra objavila akcijski načrt za krizno upravljanje , ki mu bodo sledili zakonodajni predlogi za celoten sklop orodij za preprečevanje propada bank in njihovo reševanje. Javni organi bodo tako lahko rešili propadajoče finančne institucije, hkrati pa v čim večji meri zmanjšali učinek propadov na finančni sistem, kar bo omejilo škodo za gospodarstvo in uporabo virov javnega sektorja. Komisija je 26. maja predstavila sporočilo o možnostih za sklade za reševanje bank, s katerimi bi se financiralo reševanje bank[14].

Komisija si bo še naprej prizadevala za splošno uskladitev glede sklopa visoko kakovostnih mednarodnih računovodskih standardov , ki so podlaga za večjo finančno stabilnost.

4. Večja odgovornost in zaščita potrošnikov

Nedavna dogajanja na trgu so privedla do spoznanja, da je treba obnoviti zaupanje potrošnikov in vlagateljev v finančne trge z odločnim ukrepanjem proti akterjem, ki zlorabljajo sistem. Regulativni okvir mora nuditi prave spodbude, da se zmanjša prekomerno špekulativno in tvegano ravnanje, ter zagotoviti, da sektor finančnih storitev deluje v korist državljanov in realnega gospodarstva.

Komisija bo na podlagi ugotovitev podrobne preiskave, ki poteka in bo zagotovila celovit vpogled v delovanje finančnih trgov ob posebnem upoštevanju državnega dolga, predlagala ustrezne ukrepe o prodaji na kratko in zamenjavah kreditnega tveganja . Ukrepi bodo zadevali tudi prodajo na kratko brez kritja. Komisija bo predlagala rešitve, ki bodo EU omogočile, da se usklajeno odzove na dogodke, kot je prekomerna špekulativna uporaba trga instrumentov zamenjave kreditnega tveganja. Te bi morale zajemati nujne pristojnosti za regulativne organe (to bo v prihodnosti koordiniral Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Kar zadeva večjo stabilnost in integriteto trga, bo Direktiva o zlorabi trga[15] revidirana, da pravila ne bi več veljala samo za regulirane trge in da bi se izvedeni finančni instrumenti vključili v njeno področje uporabe.

Kot enega od temeljnih ukrepov za obnovitev zaupanja potrošnikov bo Komisija predlagala revizijo Direktive o sistemih zajamčenih vlog[16] na podlagi poročila, ki ga je treba izdelati v skladu z navedeno direktivo, da bi se nadalje uskladila pravila za učinkovito zaščito deponentov v EU. Hkrati bo revidirana Direktiva o odškodninskih shemah za vlagatelje[17] , da se poveča varstvo vlagateljev. V zavarovalniškem sektorju bo v beli knjigi o zavarovalniških odškodninskih shemah preučena možnost uvedbe evropskih pravil za zaščito imetnikov zavarovalnih polic v primeru, da zavarovalnica propade.

Predloženi bodo zakonodajni predlogi o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje , da bi se zaščitil interes potrošnikov v postopku prodaje. Kot odziv na Madoffovo goljufijo, ki je pokazala, da je treba nadalje uskladiti nekatere vidike ravni varstva vlagateljev KNPVP, bo Komisija predlagala tudi spremembe obstoječe zakonodaje za depozitarje KNPVP .

4. Sklepne ugotovitve in nadaljnji ukrepi

Ključni steber evropske rasti v prihodnosti je hitro dokončanje reform finančnih storitev, ki je tudi bistveno dopolnilo fiskalne konsolidacije in strukturnih sprememb. Do prihodnje pomladi bo Komisija predlagala vse potrebne elemente za temeljno izboljšanje regulacije in nadzora finančnih trgov v Evropi.

Izvajanje teh ukrepov bo skrbno prilagojeno, da se ne bi omejilo ponovne gospodarske rasti in da bi se preprečili prociklični učinki. V ta namen se bo izvedla ustrezna ocena učinka. Ključno pri tem bo usklajevanje z glavnimi mednarodnimi partnerji EU, med katerimi tudi nekateri uvajajo temeljne reforme. Mednarodno usklajevanje na področju regulacije, med drugim tudi računovodskih pravil, bo pomagalo povečati zaupanje v trge, neusklajenost pa lahko ovira okrevanje. Skupina G20 ima pri tem pomembno vlogo.

Komisija poziva k veliki politični odločenosti Sveta in Evropskega parlamenta , da se največja prednost da sprejetju dogovora o prednostnih nalogah, rokih in izvedbi teh reformnih ukrepov. Prav tako pa od sektorja finančnih storitev pričakuje, da bo še naprej dejavno in konstruktivno prispeval k oblikovanju reform. Zadnji zakonodajni akt naj bi bil sprejet najpozneje konec leta 2011, prenos v nacionalno zakonodajo pa bi se tako lahko izvedel do konca leta 2012.

PRILOGA 1: POPOLN SEZNAM POBUD S KLJUčNIMI DATUMI ZA SPREJETJE S STRANI KOMISIJE IN PREDLOGE KOMISIJE ZA POTRDITEV S STRANI SVETA IN EVROPSKEGA PARLAMENTA

Pobude | Sprejetje s strani Komisije | Politični dogovor |

Predlagani ukrepi, o katerih potekajo pogajanja: |

Direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov | april 2009 | poleti 2010 |

Tretja revizija Direktive o kapitalskih zahtevah (CRD 3) | julij 2009 | poleti 2010 |

Paket v zvezi z nadzorom (Evropski odbor za sistemska tveganja in evropski nadzorni organi) | september 2009 | poleti 2010 |

Sporočilo o možnostih za sklade za reševanje bank | maj 2010 | / |

Prihodnji predlogi: |

KNPVP – izvedbeni ukrepi | junij 2010 | junij 2010 |

Revizija Uredbe o bonitetnih agencijah (nadzor bonitetnih agencij na ravni EU) | junij 2010 | do konca leta 2011 |

Zelena knjiga o korporativnem upravljanju v finančnih institucijah | junij 2010 | do konca leta 2011 |

Ustanovitev skupine uporabnikov finančnih storitev | poleti 2010 | / |

Revizija Direktive o sistemih zajamčenih vlog | julij 2010 | do konca leta 2011 |

Bela knjiga o zavarovalnih jamstvenih shemah | julij 2010 | / |

Revizija Direktive o odškodninskih shemah za vlagatelje | julij 2010 | do konca leta 2011 |

Izvedeni finančni instrumenti – zakonodaja o tržni infrastrukturi | poleti 2010 | do konca leta 2011 |

Revizija Direktive o finančnem konglomeratu | poleti 2010 | do konca leta 2011 |

Druga zbirna direktiva s spremembami sektorske zakonodaje, da se uskladi s predlogi o nadzoru | poleti 2010 | do konca leta 2010 |

Direktiva o pravni varnosti imetja vrednostnih papirjev in transakcij z njimi | september 2010 | do konca leta 2011 |

Uredba o SEPA (enotno območje plačil v eurih), ki določa rok za prehod na SEPA | september 2010 | do konca leta 2011 |

Sporočilo o okviru za krizno upravljanje | oktober 2010 | / |

Ukrepi v zvezi s prodajo na kratko/zamenjavo kreditnega tveganja | oktober 2010 | do konca leta 2011 |

Pobuda za dostop do minimalnih osnovnih bančnih storitev | oktober/november 2010 | do konca leta 2011 |

Sporočilo o sankcijah v sektorju finančnih storitev | december 2010 | / |

Revizija Direktive o kapitalskih zahtevah (CRD 4) | december 2010 | do konca leta 2011 |

Revizija Direktive o zlorabi trga (vrednostni papirji) | december 2010 | do konca leta 2011 |

Revizija Direktive o trgih finančnih instrumentov | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

KNPVP – depozitarji | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

Izvedbeni ukrepi za direktivo Solventnost II – kapitalske zahteve za zavarovalnice | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

Zakonodajni predlogi o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

Zakonodajni predlog o kriznem upravljanju (vključno s skladi za reševanje bank) | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

Revizija Direktive o zavarovalnem posredovanju | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

Nadaljnje spremembe uredbe o bonitetnih agencijah | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

Zakonodaja o korporativnem upravljanju | pomlad 2011 | do konca leta 2011 |

Priloga 2: Do zdaj predlagani/sprejeti ukrepi

Pobuda | Sprejetje s strani Komisije | Status |

Direktiva Solventnost II (kapitalske zahteve za zavarovalnice) | julij 2007 | sprejeto decembra 2009 |

Sprememba Direktive o dokončnosti poravnave in direktive o finančnem zavarovanju (vrednostni papirji) | april 2008 | sprejeto maja 2009 |

Prenovitev Direktive o KNPVP | julij 2008 | sprejeto julija 2009 |

Druga revizija Direktive o kapitalskih zahtevah za banke – spremembe pravil o listinjenju, omejitve velike izpostavljenosti, kolegij nadzornikov, upravljanje likvidnostnega tveganja in kakovost kapitala | oktober 2008 | sprejeto maja 2009 |

Sprememba Direktive o sistemih zajamčenih vlog | oktober 2008 | sprejeto marca 2009 |

Uredba o bonitetnih agencijah | oktober 2008 | sprejeto septembra 2009 |

Sporočilo o načelih v zvezi s prejemki | april 2009 | za naslednje korake glej Prilogo 2 |

Finančna pismenost – spletni izobraževalni programa Dolceta, novi moduli | / | začetek aprila 2010 |

Sporočilo o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje | april 2009 | prihajajoči zakonodajni predlogi |

Direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov | april 2009 | poteka postopek soodločanja |

Tretja revizija Direktive o kapitalskih zahtevah za banke – kapitalske zahteve za trgovalno knjigo in dodatna listinjenja, razkritje izpostavljenosti iz listinjenja in politike prejemkov | julij 2009 | poteka postopek soodločanja |

Paket v zvezi z nadzorom (Evropski odbor za sistemska tveganja in evropski nadzorni organi) | september 2009 | poteka postopek soodločanja |

Spremembe Direktive o prospektu (vrednostni papirji) | september 2009 | poteka postopek soodločanja |

Sporočilo o kriznem upravljanju v bančnem sektorju | oktober 2009 | naslednje sporočilo jeseni 2010, zakonodajni predlog pa pomladi 2011 |

Sporočilo o izvedenih finančnih instrumentih | julij in oktober 2009 | prihajajoč zakonodajni predlog |

[1] 1994/19/ES, kakor je bila spremenjena z 2009/14/ES.

[2] Direktiva 2006/48/ES.

[3] Uredba 1060/2009, UL L 302, 17.11.2009, str. 1.

[4] COM(2009) 3159 in C(2009) 3177, oboje z dne 30.4.2009.

[5] COM(2009) 499 konč. z dne 23.9.2009.

[6] Evropski bančni organ (COM(2009) 501 konč.), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (COM(2009) 502 konč.), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (COM(2009) 503 konč.), vsi z dne 23.9.2009.

[7] COM(2009) 207 konč.

[8] COM (2009) 362.

[9] Uredba 1060/2009, UL L 302, 17.11.2009, str. 1.

[10] Direktiva 2004/39/ES, (UL L 145, 30.4.2004, str. 1), kakor je bila spremenjena z direktivami 2006/31/ES, 2007/44/ES in 2008/10/ES.

[11] Uredba 1060/2009, UL L 302, 17.11.2009, str. 1.

[12] Direktiva 2006/48/ES.

[13] V ta namen sprejema Komisija istočasno kot to sporočilo zeleno knjigo o korporativnem upravljanju v finančnih institucijah in politiki prejemkov, s katero se bo začelo posvetovanje o številnih različnih vprašanjih na področju korporativnega upravljanja in prejemkov.

[14] COM (2010)254.

[15] Direktiva 2003/6/ES.

[16] Direktiva 94/19/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/14/ES.

[17] Direktiva 1997/9/ES.