7.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 166/59

—

poudarja, da je treba delavcem iz tretjih držav na ozemlju EU zagotoviti pravno varnost, zakonitost ter pravično in enako obravnavo;

—

poudarja, da so migracije tesno povezane z razvojem, in dodaja, da izseljevanje kvalificiranih delavcev ne sme imeti negativnih gospodarskih posledic (bega možganov) za države v razvoju. Zato pozdravlja dejstvo, da direktive spodbujajo krožne migracije, kar bi lahko pozitivno vplivalo na trge dela držav članic in razvoj držav izvora;

—

se je z zanimanjem seznanil s postopki pregleda v nacionalnih parlamentih tako glede predlogov kot stališč in argumentov, ki so v njih izraženi; na podlagi lastne analize meni, da sta oba predloga v skladu z načelom subsidiarnosti; poudarja, da mora biti dodana vrednost zakonodaje EU v prvi vrsti v njeni zmožnosti, da nacionalnim sistemom preprečuje zniževanje pravic;

—

ponavlja pomen pravice držav članic, da v skladu s Pogodbo določajo število dovoljenj, hkrati pa poudarja, da morajo države članice lokalne in regionalne oblasti vključiti v proces odločanja o tem, koliko državljanov tretjih držav bodo sprejele na svoje ozemlje in kakšna naj bo njihova poklicna usposobljenost;

—

opozarja, da je treba obe direktivi izvajati ob spoštovanju načela prednostne obravnave v Skupnosti;

—

kljub temu meni, da lahko sezonsko delo in premestitve znotraj podjetja pomembno prispevajo k okrevanju nekaterih gospodarskih in proizvodnih panog v Evropi.

Poročevalec

Graziano Ernesto MILIA (IT/PES), predsednik pokrajine Cagliari

Referenčna dokumenta

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja

COM(2010) 378 konč.

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela

COM(2010) 379 konč.

1.

pozdravlja oba predloga direktiv, ki ju je Evropska komisija pripravila o pogojih vstopa in bivanja sezonskih delavcev iz tretjih držav ter o premestitvah državljanov tretjih držav znotraj podjetja, vendar poudarja, da je oba predloga treba obravnavati v luči sedanje razprave o zakonitem priseljevanju v EU in da je poglaviten skladen pristop takšne politike, ki upošteva tudi socialne vidike tega vprašanja, da bi tako ustvarili pravno varnost in zagotovili enako obravnavo ter spoštovanje temeljnih pravic;

2.

opozarja Komisijo, da se je treba boriti proti nezakonitemu priseljevanju in vsakršni obliki nezakonitega dela in izkoriščanja državljanov tretjih držav v EU. Bistvenega pomena je po mnenju OR, da se državljanom tretjih držav, ki delajo v EU zakonito, zagotovijo pogoji za delo in bivanje v skladu s temeljnimi pravicami in zakonodajo, enaka obravnava kot za državljane EU ter boljše in polno vključevanje v družbo. V zvezi s tem zahteva popolno in brezpogojno spoštovanje temeljnih pravic, ki jih določa Listina EU o temeljnih pravicah, in opozarja, da ima slednja od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe enako polno pravno veljavo kot ustanovne pogodbe;

3.

poudarja, da je treba delavcem iz tretjih držav na ozemlju EU zagotoviti pravno varnost (v smislu opredeljenega zakonodajnega okvira), zakonitost (v smislu spoštovanja zakonodaje) ter pravično in enako obravnavo. Regije, podregionalne „vmesne“ ravni (npr. pokrajine) in občine (vključno s podeželjem) so prve ozemeljske skupnosti, ki zaznajo gospodarski in socialni vpliv pritoka zakonitih in nezakonitih priseljencev na svoje območje. Lokalne in regionalne oblasti so odgovorne za to, da ljudem ponudijo obsežno ponudbo storitev (sprejem, zdravstvo, splošno izobraževanje in poklicno usposabljanje, stanovanja itd.). Zato bi morala Komisija poudariti njihovo vlogo na terenu in pri upravljanju teh tokov;

4.

poudarja, da so lokalne, podregionalne in regionalne oblasti glavni akterji najnovejše strategije Evropa 2020 za obvladovanje izzivov gospodarske in finančne krize, podnebnih sprememb in energetskih virov ter posledično tudi politike zaposlovanja v EU. Vse te teme so – kakor je razvidno iz obeh predlogov direktiv – tesno povezane s politiko priseljevanja;

5.

poudarja, da je zakonito priseljevanje resda v skupni pristojnosti EU in držav članic, vendar je izvajanje te politike tesno povezano z drugimi politikami, navedenimi v predlogih direktiv, kot so politika dela, zaposlovanja, socialna politika, politika socialne varnosti, lokalnih javnih storitev in storitev splošnega pomena, stanovanjska politika in druge, za katere so v številnih državah članicah na decentralizirani ravni pristojni regionalni, podregionalni in lokalni organi oblasti. Ti imajo torej pomembno vlogo pri zbiranju informacij in statističnih podatkov za ocenjevanje veljavne zakonodaje in pripravi novih ukrepov politik preseljevanja, zato je potrebno tesno partnerstvo z njimi;

6.

poudarja, da so migracije tesno povezane z razvojem, in dodaja, da izseljevanje kvalificiranih delavcev ne sme imeti negativnih gospodarskih posledic (bega možganov) za države v razvoju. Zato pozdravlja dejstvo, da direktive spodbujajo krožne migracije, kar bi lahko pozitivno vplivalo na trge dela držav članic in razvoj držav izvora (1);

7.

se zaveda, da lahko krožne migracije ustvarijo koristne povezave med državami izvora in državami gostiteljicami ter prispevajo k spodbujanju dialoga, sodelovanja in vzajemnega razumevanja; predlaga, da se pri spodbujanju takšnih povezav uporabijo že obstoječi instrumenti in institucionalne strukture, kot je pobuda Odbora regij Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM);

8.

vendar opozarja, da krožne migracije ne smejo biti nadomestilo za trajne migracije in da je treba ustvariti učinkovite načine, s katerimi bi olajšali vračanje priseljencev in preprečili nedovoljeno priseljevanje;

9.

se je z zanimanjem seznanil s postopki pregleda v nacionalnih parlamentih tako glede predlogov kot stališč in argumentov, ki so v njih izraženi; na podlagi lastne analize meni, da sta oba predloga v skladu z načelom subsidiarnosti; poudarja, da mora biti dodana vrednost zakonodaje EU v prvi vrsti v njeni zmožnosti, da nacionalnim sistemom preprečuje zniževanje pravic, ko gre za zaščito sezonskih delavcev in delavcev, premeščenih znotraj podjetja;

10.

meni, da je zakonodaja na ravni EU o premestitvah nekaterih ključnih zaposlenih znotraj podjetja potrebna zaradi razlik med zakonodajami posameznih držav članic, ko gre za sprejemanje državljanov tretjih držav in njihove pravice, ko so premeščeni znotraj podjetja, zaradi potrebe po reševanju čezmejnih primerov in zagotavljanja boljšega izpolnjevanja mednarodnih obveznosti, ki jih ima EU v okviru STO. Poleg tega meni, da bi takšna zakonodaja EU povečala privlačnost trga dela EU za visokokvalificirane migrante in s tem prispevala h konkurenčnosti celotnega gospodarstva EU;

11.

meni, da je potrebna zakonodaja na ravni EU o sezonskih delavcih zaradi obstoječih razlik med zakonodajami posameznih držav članic, ko gre za sprejemanje državljanov tretjih držav kot sezonskih delavcev in njihove pravice, potrebe po zagotovitvi enakih minimalnih pravic in boju proti zlorabam in nezakonitemu priseljevanju;

12.

ponavlja pomen pravice držav članic, da v skladu s Pogodbo določajo število dovoljenj, hkrati pa poudarja, da morajo države članice v skladu z načelom subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh lokalne in regionalne oblasti vključiti v proces odločanja o tem, koliko državljanov tretjih držav bodo sprejele na svoje ozemlje in kakšna naj bo njihova poklicna usposobljenost (2);

13.

se po preučitvi obeh predlogov z vidika načela sorazmernosti strinja z izbiro zakonodajnega instrumenta (v obeh primerih direktive), saj državam članicam pušča potrebni manevrski prostor, ko gre za pogoje izvajanja direktive na nacionalni ravni, in omogoča upoštevanje posebnosti in potreb vsake posamezne države članice ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, ki so pristojni za njeno pravilno izvajanje;

14.

kljub temu meni, da bi lahko nekatere elemente predlogov natančneje preučili z vidika načela sorazmernosti: direktivi ne smeta nalagati nesorazmernih zahtev posameznikom, ki želijo vstopiti v EU kot sezonski delavci ali delavci, premeščeni znotraj podjetja, ali njihovim delodajalcem, niti ne smeta povzročati nepotrebnih stroškov ali bremen nacionalnim regionalnim ali lokalnim oblastem pri njunem izvajanju. V zvezi s slednjim je treba dodati, da je 30-dnevni rok, v katerem morajo organi obravnavati vlogo ter jo odobriti ali zavrniti, morebiti prekratek in lahko organom v številnih državah članicah povzroči precejšnje upravno in finančno breme;

15.

opozarja, da je treba obe direktivi izvajati ob spoštovanju načela prednostne obravnave v Skupnosti, zlasti z vidika državljanov novih držav članic, za katere še vedno veljajo prehodne določbe; v ta namen bi lahko državam članicam in njihovim organom dovolili, da opravijo t. i. preskus trga dela (labour market test), s katerim bi preverili, ali za posamezno delovno mesto ni kandidata iz EU; v zvezi s tem se ne strinja s Komisijo, da ni potreben preskus trga dela v primeru premestitev znotraj podjetja;

16.

obžaluje precejšnjo zamudo, s katero je Komisija predstavila oba predloga: skoraj pet let po politični zavezi, saj sta predloga del zakonodajnega svežnja o zakonitem priseljevanju iz decembra 2005. Poleg tega obžaluje, da sta bila zaradi težav pri razpravi o „enotnem dovoljenju“ oba procesa, ki bi morala potekati vzporedno, ločena. Ravno tako obžaluje, da sta predloga nastala v času, ko je gospodarska in finančna kriza po statističnih podatkih EU močno prizadela nekatere panoge, kot so kmetijstvo, živinoreja in pašništvo (3), turizem in gradbeništvo, ki so glavna področja sezonskega dela, in ki le počasi okrevajo po krizi. Gospodarski položaj se je tako glede na leto 2005, ko so bile sprejete politične zaveze o tej temi, spremenil, in bi bilo treba posodobiti ekonomske in statistične podatke ter podatke o zaposlenosti v zvezi z vplivom sezonskega dela na evropsko gospodarstvo;

17.

kljub pozni pripravi predlogov in dodatnem času, ki bo potreben za zakonodajni postopek v EU in zatem na nacionalni ravni, meni, da lahko sezonsko delo in premestitve znotraj podjetja pomembno prispevajo k okrevanju nekaterih gospodarskih in proizvodnih panog v Evropi.

18.

pozdravlja uvedbo enotnega postopka vloge za sezonske delavce in premestitve znotraj podjetja, kar bo koristno za poenostavitev in bo zagotovilo transparentnost in zanesljivost upravnih postopkov, vendar se strinja s stališči nekaterih poslancev Evropskega parlamenta, da bi bilo še bolj učinkovito in nezapleteno, če bi sezonske delavce in premestitve znotraj podjetja uvrstili v področje uporabe t. i. direktive o enotnem dovoljenju (4), zato poziva sozakonodajalce, da si še naprej prizadevajo za to;

19.

se strinja s predlogi, da lahko država članica zavrne vlogo, če je bil bodoči delodajalec v skladu z nacionalno zakonodajo kaznovan za neprijavljeno in/ali nezakonito delo; vendar vztraja, da mora biti ta ukrep odvračilne narave in sorazmeren, ne pa kar avtomatski; avtomatska izključitev bodočega delodajalca brez upoštevanja teže ali narave prekrška bi prizadela iskalce zaposlitve iz tretjih držav.

20.

poudarja, da so žal sezonski delavci iz tretjih držav trenutno v nekaterih državah članicah žrtve izkoriščanja in da morajo delati in živeti v razmerah, ki ne ustrezajo zakonsko predpisanim standardom. Razlog za to je pogosto neupoštevanje nacionalne zakonodaje na področju dela in socialne varnosti v praksi. Predlog bi moral zato določiti jasno opredeljen pravni okvir, ki bi prispeval k boju proti vsem nezakonitim oblikam sezonskega dela in delavcem iz tretjih držav zagotavljal primerne delovne pogoje. Da pa bi se izognili morebitni zlorabi ali nespoštovanju predpisov, bo moral nov zakonodajni okvir vsebovati nadzorne mehanizme, kot so nadzorovanje delovnih in bivalnih razmer, ter sodelovanje med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v obliki celostnega upravljanja na več ravneh. V zvezi s tem OR priporoča, da se uredi tudi delovanje agencij za zaposlovanje, da bi preprečili zlorabe in izkoriščanja;

21.

opozarja na pomembno vlogo in pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter OR pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije in dehumanizacije migrantskih sezonskih delavcev z vidika visoke stopnje negotove zaposlitve in ranljivosti, ki sta značilni za sezonsko delo;

22.

z veseljem ugotavlja, da je bila sprejeta ideja vizumov za daljše obdobje in večkratni vstop, da bi olajšali krožno mobilnost, kar je OR predlagal v enem svojih prejšnjih mnenj (5);

23.

poudarja, da bi bilo dobro bolje opredeliti področje uporabe predloga in s tem sektorje, za katere velja, da bi preprečili zlorabe na področju dovoljenj za sezonsko delo v panogah, ki ne morejo veljati kot sezonske, če upoštevamo značilnosti pravega sezonskega dela v Evropi, oziroma z vidika duha in ciljev tega predloga. V večini držav OECD je med priseljenci prevelik delež takih s pogodbo za določen čas. Delež priseljencev z začasno zaposlitvijo je zlahka za najmanj 50 % višji od deleža državljanov EU, zaradi česar je treba preprečiti nespoštovanje predpisov in zlorabo sezonskega dela za legalizacijo oblik dela, ki so drugačne narave in začasne;

24.

pozdravlja dejstvo, da bodo delodajalci na podlagi te direktive prisiljeni dokazati, da imajo sezonski delavci iz tretjih držav ustrezno in ne predrago namestitev. To je jasno priznanje posebno ranljivega položaja sezonskih delavcev iz tretjih držav. Ugotavlja, da bo ta pravica precej večja od pravic, ki jih imajo sezonski delavci, ki so državljani EU, zato poziva države članice, da razmislijo o podobni obravnavi državljanov EU;

25.

v zvezi s tem na podlagi študij in posvetovanj, ki jih je opravil poročevalec, opozarja, da lahko pri nekaterih sezonskih delih, npr. v kmetijstvu (živinoreja in vrtnarstvo) in gradbeništvu (veliki infrastrukturni projekti in gradbišča), delo traja dalj kot 6 mesecev, zato meni, da je zgornja meja preveč omejevalna in bi jo lahko podaljšali na 9 mesecev.

26.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da oblikuje globalni okvir na področju politike priseljevanja in da s tem predlogom poveča privlačnost gospodarstva EU za visokokvalificirane delavce mednarodnih podjetij s sedežem v tretjih državah, da bi bili lahko premeščeni v evropsko podružnico svojega podjetja in da bi lahko tam zakonito delali; v zvezi s tem poudarja, da se je treba po eni strani izogniti diskriminaciji in po drugi strani preprečiti, da bi načelo preference Skupnosti izgubilo veljavo, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo za delavce, premeščene znotraj podjetja, veljali enaki delovni pogoji kot za zaposlene EU v podobnih položajih v državi bivanja; zato priporoča izpustitev omembe direktive o napotitvi delavcev pri opredelitvi pravic in pogojev glede premestitve delavcev znotraj podjetij;

27.

prosi za pojasnilo, zakaj je iz predloga o premestitvah znotraj podjetja izvzet preskus trga dela. V zvezi s tem poudarja, da je v Direktivi 2009/50/ES („direktiva o modri karti“), ki se tudi nanaša na visokokvalificirane delavce iz tretjih držav, ta preskus predviden;

28.

poleg tega poudarja, da bi bilo treba podjetja ali mednarodna podjetja iz tretjih držav, ki imajo registrirano podružnico v eni od držav članic EU, spodbujati k zaposlovanju tudi lokalnih visokokvalificiranih delavcev, da bi zagotovili poklicni razvoj visokokvalificiranih delavcev na lokalni ravni. Obstaja tveganje, da bi velika mednarodna podjetja iz tretjih držav zaposlovala samo nizkokvalificirane lokalne delavce in visokokvalificirane delavce iz tretjih držav. Na podlagi sedanjega predloga ni videti nobenega zagotovila, da bi pri delovnih mestih za vodstvene delavce, strokovnjake in pripravnike dajali prednost državljanom EU;

29.

ugotavlja, da predlog direktive v sedanji obliki ne določa, da lahko država članica kot razlog za zavrnitev vloge navede javno zdravje, red ali varnost. Zato predlaga, da se ta razlog za zavrnitev doda v direktivo;

30.

pozdravlja dejstvo, da imajo delavci, ki so premeščeni znotraj podjetja, možnost, da lahko v okviru istega podjetja ali skupine delajo v različnih državah članicah, vendar opozarja, da predlog v sedanji obliki (člen 16) ne dovoljuje izrecno, da bi države članice po tem, ko je prva država članica delavca sprejela, zavrnile vlogo, in meni, da bo to v nasprotju z njihovo pravico, da odločajo o tem, koliko državljanom tretjih držav dovolijo vstop na svoje ozemlje. Zato predlaga, da se predlog ustrezno popravi;

31.

opozarja na nesorazmernost zahteve, v skladu s katero mora delavec iz tretje države dokazati, da ima kvalifikacije, ki se zahtevajo v državi članici sprejema, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje nacionalne zakonodaje za opravljanje reguliranega poklica (člen 5(1)(d) in (e) predloga). Gre za preveliko zahtevo, saj je v EU sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij delavcev iz držav članic še vedno odprto vprašanje, kot poudarja nedavni akt za enotni trg. Zato naj Komisija to zahtevo spremeni tako, da bo manj omejujoča;

32.

pozdravlja dejstvo, da predlog direktive o premestitvah znotraj podjetja spodbuja združevanje družin, in priznava, da bi lahko s posebnim sistemom za družinske člane delavcev, premeščenih znotraj podjetja, prispevali k večji privlačnosti trga dela EU zanje;

33.

priporoča, da sozakonodajalci upoštevajo naslednje predloge za spremembo teh predlogov direktiv: